PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 2. štev. 441 - Cena 4.- lire Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone ln abbon. postale TRST, četrtek, 7. novembra 1946 . UREDNIŠTVO ln UPRAVA, PIAZZA GOLDONI dt. 1 - L Tel, st.: Ur. 93806, 63808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Živela 29. obletnica Oktobrske revolucije, živela Sovjetska zveza, neomajni branik miru in varnosti, svobode in neodvisnosti narodov! i. nnm Drugi r- po veličastni zmagi nad temnimi silami nad fašizma prodavlja danes sovjetsko ljudstvo obletnico velikega oktobra, t9. obletnico delavsko-kmelke revolucije, ki je postavila temelje sovjetski državi, državi novega tu Po, državi dosledne socialne pra-vičnosti in enakosti. Sovjetskemu ljudstvu se pridružuje v proslavljanju te velike obletnice vse nar Vredno človeštvo; s prav posebnt-čustvi se mu pridružuje primorsko ljudstvo, ker čuti, da se-VOfjo pridobitve velike oktobrske Evolucije preko meja Sovjetske *<«*«, ker čuti veHki pomen teh Pridobitev v mednarodnem merv-M, v reSevanju najtežjih mednarodnih vpraSanj, kq,mor spada ^di vprašanje Trsta in Julijske erujlne. Naše ljudstvo se zaveda, *» bi bila brez osnovne pridobitne oktobrske revolucije, brez mo-S°čne Sovjetske zveze, glavnega *tebra naprednih sil po vsem sve-***, borba za njegove življenjske Pfoviee zaman, ker bi ji manjka-®0 realna osnova in zaslomba, ki )° užfva danes v demokratični *unamjx politiki ZSSR. Vzroki, ki so privedli do oktobrske revolucije, so dobro zna-H Carska Rusija, mnogo-narodna država s svojevrstno mefantco frednjeveškega fevdalnega ustro-rž tel v imperializem izrojenega kapitalističnega sistema je bVa °na dežela, kjer so se labilni so-°*>bii odnosi, kot jih poznano tu-® danes v večjem delu sveta, najbolj zaostrili in v posebnih po-Pojih prve imperialistične vojne dozoreli. Delavsko-kmečka revo-«icija je bila v teh pogojih mogo-*a, zlasti ker so posebne prilike p carski Rusiji pospeševale tesno Povezanost med delavci in kmeti, donečo na enakosti interesov, ker *° te prilike pospeševale enotnost P*eH zatiranih narodnostnih sku-Ptet s prav tako zatiranim ruskim delavskim ljudstvom. Velika oktobrska revolucija je Postavila temelje novi državi, ki le odstranila kričeča socialna na-*Protstva in postavala družbene odnose na temelje dosledne ena-vsakršnega izkoriščanja Proste demokracije delovnega ^fadstva. Prvič v zgodovini je ta mnogonarodna država dokončno rešila narodnostno vprašuje, prav tako na temelju so-dalne in nacionalne enakopravnosti ter polnega priznanja na-nodnostne individualnosti in svobodnega kulturnega razvoja. U-spešna rešitev narodnostnega vprašanja, ki je mogoča le v de-šli, kjer je ukinjeno izkoriščanje P kakršni koli obliki, je ena iz-^dcd največjih pridobitev velikega oktobra, katerega nauk je po->ebno pomemben prav za naše *t>rodnnstno mešano ozemlje. Po tTn nauku smo skovali italijan-*^°rtlovansko bratstvo delovnih *lnožio, torej obenem bratstvo ”*•d mestom in podeželjem, med **lavoi, delavno inteligenco in jPjett. Kaže nam pot, po katen ^•teo še nadalje utrjevali to bratov0, ki je trn v peti onim, ki se na tej osnovi ustvarjene in *ftrjajoče se enotnosti vseh de ^°kratičnih sil našega ozemlja. »a nauk pa nam kaže tudi, kdo *okaj hoče ovirati to demokra- no, iz ljudstva samega izvira- • reševanje našega specifične-•o narodnostnega vprašanja. Mednarodni pomen velike ok Venske revolucije je predvsem *?• da je stopila na mesto carske «evropskega žandarja» /•tovnega imperializma še iz ča-7° svete alianse, nova, močna J^Ova, mednarodni činitelj prve-"j reda z dosledno demokratično, *yočno protiimperialisličncf usme-zunanjo politiko, ki je \gb°dbudila in omogočila silni /•"lab demokratičnih gibanj po svetu ln jim s svojim pridom in možatim nastopom v v Pio "»tr, *resu svetovnega miru in pra- vseh narodov podelila ono . 'Onjo moč, s katero se vsako » *Voji fronti in vendar zdru-bore proti vsem nakanam j^°vnsga imperializma ter do-*n tuje reakcije. j^r** premišljene politike in mo-(jj vojnega potenc ala ZSSR -Šla zmaga miroljubnih naro-,/P v vojni proti naafašlstlčni ^Vcnziji nemogoča. Protihitter-d, blok, plod modre stalinske Racije, je dal borbi svobodo-^ bili narodov konkretno osno-^ dosego zmage, nepremaglfi-Mdeča armada, otrok oktobr-v * revolucije, jra je bita glavna sila zavezniških naporov ^e,UničenIe fašizma. Soglasnost ^ h velesil, dosledna borba proti ostankom fašizma in raz-anje vseh imperialističnih v. ®ko, ki so to vojno zakrivile fe logično izpopolnjevanje in Otavni temelj aktivne ^Ifubne politike ZSSR. ;t^° napredno vlogo Sovjetske v mednarodnih odnosih, ki 'ipr*9 Prav zaradi tega bistveno 1*00 velikega oktobra kol P«, ^tnl praznik, kol praznik delovnega ljudstva. GOVOR ID ANO V A OB 29. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Sovjetska zveza prva med državami Ki ustvarja demokratičen in trden mir u svetu Najvažnejša naloga ZN je, upreti se vsem napadalnim poskusom Moskva, 6. — Ob otvoritvi slavnostne seje ob proslavi 29. obletnice oktobrske revolucije je predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Zdanov izjavil, da je bilo leto 1946 Uto zmage in leto naporov sovjetskih narodov, ki so zastavili vse svoje sile za razvoj gospodarske mo!. ZSSR. Zdanov je nato opomnil, da je Sovjetska zveza med državami, k; so najbolj trpele zaradi vojne. Dejal je dalje, da obnova ne bo povzročala Sovjetski zvezi gospodarskih težav, vendarle pa bodo potrebne žr.ve za določitev te velike naloge. Te žrtve pa se nikakor ne dado primerjati z onimi, ki jih bodo morali doprinesti delavci v kapitalistk Onih državah, ker se kapital nrav nič ne ozira na interes; delavcev in jim naiaga vso težo svojega gospodarskega poslovanja. Zdanov je dalje poudarjal gospodarske prednosti načrtovanja in dejal: »Sovjetski državljani so navajeni upoštevati predvsem interese držav; ;n zaradi tega predstavlja nova petletka, k- je bila odobrena, pravi borbeni program. Uspehi petletke Govoril je nato o prvih uspehih obnove v osvobojenih pokrajinah. Glede uspehov v prvem letu petletnega načrta je Zdanov poudaril, da so v železni industriji dosegli zvijanje proizvodnje za 19% in da je treba sedaj znižati cene ter mobilizirati vse rezerve v državi. Proizvodnja predmetov za vsakdanjo ra. bo je glavna skrb vlade, je dejal Zdanov. Treba j; čimprej doseči predvojno življenjsko raven. Sovjetska zveza se nima bati kakor kapitalistične države usodnih posledic brezposelnosti in mora zaradi tega do kraja mobilizirati vse delovne sile in hkrati pospež ti mehanizacijo, da s; dvigne storilnost dela. Prešel je nato na poljedelska vprašanja in je dejal, da se konsolidacija kolhozništva lepo razvija in da se bo z uspehom izvedla do kraja. O kulturnem življenju v državi je Zdanov med drugim dejal: Nsšl propagandisti, literati, znanstveni- Protest zaradi usmrtitve španskega renublkanca Pariz, 6. — Mednarodna demokratična ženska zveza je poslala tajniku organizacije ZN Trigve Lle-ju protestno brzojavko zaradi smrtne obsodbe španskega republikanskega borca Castra Garciaroza. V Grčiji stavka 75.000 državnih uslužbencev Atene, 6. VZN. — Uslužbenci poštne, telegrafske in telefonske stroke so danes v celi Grčiji začeli stavkati. Stavke, ki bo trajala 24 ur, se udeležuje 75 tisoč državnih uslužbencev te stroke. V Palestini eksplozije in napadi na vlake Jeruzalem, 6. VZN. — «Reuter» poroča, da so po sporočilu nekega funkcionarja sinoči pognali v zrak vlak pri Ras El Einu, vzhodno od židovskega mesta Tel Aviva. Malo pred polnočjo je bilo v bližini eksplozije nekaj streljanja z malokalibrskim orožjem. Kot poročajo, se je vlak vžgal. ki, umetniki in drugi predstavniki Intelektualnih slojev bodo znali častno izpolniti svojo nalogo ter izkoreninit, zadnje ideološke ostanke kapitalizma s kulturnega vidika. Izkustvo sovjetskih voditeljev predstavlja najboljše jamstvo, da bodo narodi ZSSR uspešno izpolnili na-logs, ki so si jih zadali. Pri zadnjih volitvah v vrhovni sovjet ZSSR je bilo pred vsem svetom potrjeno neomejeno zaupanje sovjetskih narodov do partija in njenega velikega voditelja Stalina. Izključiti možnost tuje gospodarske nadvlade Zdanov js nato govoril o zuna-nje-političnih vprašanjih in poudaril, da si Sovjetska zveza danes kakor med vojno v prvi vrsti prizadeva za zagotovitev demokratičnega in čvrstega miru, t. j. miru, ki mora spoštovati suverenost demokratičnih držav ter izključiti vsako možnost tuje gospodarske nadvlade. Tako stališče je zavzela Scvjltska zveza v svetu zunanjih ministrov in na mirovni konferenci. Pričakovati je bilo, da bo ta politika deležna splošne podpore in odobravanja, v resnici pa je zadela na odpor nekaterih reakcionarnih krogov, posebno v Veliki Britaniji in Združenih državah. Te države so ob vsaki priliki skušale metati polena pod noge in sabotirati delo, kar Je prišlo do izraza med pripravljanjem tržaškega statuta in pri vprašanju internacionalizacije Donave. Znano načelo »pravice do enakopravnosti je postalo program, ki teži za podjarmljenjem porušenih dežel. Za polnomočno organizacijo ZN Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, sta prišli na mirovni konferenci do izraza dve politični težnji: sovjetska, ki zagovarja ustvaritev polnomočne organizacije Združenih narodov, ki bi imela na razpolago vsa sredstva za utrditev miru in za odpravo sleherne napadalnosti; reakcionarna težnja, ki jo podpirajo n.kateri krogi, ki ne bi nasprotovali odpravi statuta organizacije Združenih narodov, da bi tako ugladili pot za napad. To pojasnjuje kampanjo, ki so jo sprožili, da b; sabotirali delo organizacije Združenih narodov. Potrebno je na vsak način upreti se vsem tem napadalnim poskusom, ki se danes pojavljajo. To je najvažnejša naloga Združenih narodov. To drugo težnjo spremljajo vsestranske spletke proti ZSSR, kar dokazuje gonja ameriškega in britanskega tiska, ki ne štedi s sredstvi, samo da b; dosegel svoje namene. Ameriški tisk je poln protisovjetskih člankov. Naj bo kakor koli, je izjavil Zdanov, trdno smo prepričani, da bo kljub vsemu zmagal mir. Nato je Zdanov govoril o uspehih demokratičnih sil v raznih državah. Poudaril je nato, da je sovjetski režim v 29. letih svoj: ga obstoja prež'vel skoraj četrtino te dobe v dveh vojnah: prva proti intervencionistom, druga proti fašizmu. Zmagal pa je obe. Zdanov je zaključil svoj govor z vzklikom velikemu vodji Stalinu. Po njegovem govoru je skupščina poslala pozdravno brzojavko gene-ralislmu Stalinu. Velebit Nenniju Rim, 6. — V odgovor na brzojavko, ki jo je pcslal zunanji minister Pietro Nenni, ko je prevzel svoj urad, je namestnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Velebit poslal za odsotnega zunanjega ministra Simiča sledečo brzojavko: »V skladu s trajno politiko cjačevanja miru bo naša država pozdravila vsak odkritosrčni napor, ki bi bil usmerjen v dosego sporazuma. Togliatti v Trstu Po kratkem bivanju v Jugoslaviji, kjer je imel važne razgovore z vodilnimi osebnostmi nove Jugoslavije, se je včeraj vrnil preko Trsta v Ital'jo minister Palmiro Togliatti. Sofija, 6. Tanjug. — Jutri bo v Scfiji slovesna otvoritev prvega zasedanja velikega sobranja, ki je bilo izvoljeno 27. cktobra, ko si je Otačestveni front priboril veliko zmago. 81MRJ V SVETU »TIRIH: francoska črta nesprejemljiva New York, 6. — Svet štirih je zaslišal danes jugoslovanskega in italijanskega predstavnika, kajti jutri odpotuje sovjetski zunanji minister Molotov v Washtngtor. na proslavo oktobrske revolucije, in bodo torej štirje nadaljevali razpravo o mirovni pogodbi z Italijo »sle v petek zvečer. Vsi tisti, ki so že dva dni napovedovali »senzacionalne popuste* z jugoslovanske strani v želji seveda, da b; se Jugoslavija odrekla svojim najosnovnejšim pravicam, so bili razočarani po govoru jugoslovanskega zunanjega ministra Simlča. Nasprotno pa krogi, ki si želijo sporazuma, na splešno ugotavljajo, da je Jugoslavija pokazala veliko mero spravljivosti, saj je jugoslovanski del:gat v želji, da pride do sporazuma, odstopil od prvotnega stališča glede mej tržaškega svobodnega ozemlja in glede oblike tržaške uprave. Da bi nevtralizirala ta ugoden vtis je seveda italijanska delegacija takoj dala izjavo časopisnim agencijam, češ da jugoslovanska delegacija samo »hlini* da je popustila, stvarno pa da ni dala nobenih koncesij. Deset minut po otvoritvi današnje seje so zaslišali najprej jugoslovanskega ministra Simiča, kj je govoril kakih dvajset minut. Najprej je dal dva nova predloga Jugoslovanske vlade: 1.) Jugoslavija pristaja na to. da se svobodno tržaško oz:mlje, ki Je po prvotnem jugoslovanskem predlogu omejeno lzklučno na mesto Trst, razširi za 44 kv. km torej za eno tretjino ozemlja. 2.) V znak sprave Jn zaradi de- Po Mladinski progi je včeraj vozil prvi vlak Broko-Banovičl, 6. - Tanjug — Mladinska itlezniSka proga, ki so posvečene misli vse mladine Ju goslavšje in ki predstavlja eno naj-vjih del, ki jih je izvršila jugoslovanska mladina pri obnovi osvobojene domovine, je bila danes slovesno izročena prometu. Prvikrat iz BanoviCev odpeljal proti Brhkemu vlak, okrašen z zastavami, napisi in s slikami maršala Tita. Te prve votnje se je udeležilo nad 600 mladincev, med katerimi bili udarniki in voditelji vseh brigad, ki so se udeležile dela na progi. Na postajah, so mlade graditelje pozdravljale številne delegacije kmetov iz bližnjih vasi in 'jim poklanjale darove. Ta posebni vlak bo dospel jutri v Brčko, kjer bo veliko zborovanje. Ob izročitvi proge prometu so bili navzoči: minister jugoslovanski vlade Bane Andrejev, predstavniki ljudskih oblasti Bosne in Hir-cegovine, predstavniki sindikatov, delavske delegacije in delegati vseh rudnikov Bosne-Hercegovlne ter velika množica ljudstva, posebno mladine. Banovičih je bilo vse v zastala slikah maršala Tita. Po otvoritvenem govoru predstavnika banoviilcih rudarjev je minlshr Andrejev sporočil, da bo ta rudni- V vah ški bazen odslej dobil ime po maršalu Titu, Govoril je nato predstavnik mladine Papič in poudaril velik doprinos mladine pri gradnji te progf, ki so jo dovršili pred določenim časom.' Omenil je tud i svečano obljubo mladine, da bo v prihodnjem It tu progo podaljšala v dve smeri proti Sarajevu in Zabidovlčem. Maršal Tito je mladim graditeljem poslal sledečo brzojavko: »Jlal mi je, da ne morem biti zaradi zaposlenosti pri izročitvi proge prometu navzoč. Osebno pa vam čestitam k velikemu delu, ki ga izročate v dar vaši stavni materi domovini. VaJ delovni zalet pri tem delu se da primerjati z junaštvom slavne mladine na bojnih poljanah med veliko osvobodilno vojno. Narodi Jugoslavije so ponosni, da imajo tako mladino, ki je pripravljena delati z zaletom, ki je vdana pridobitvam velike osvobodilne borbe in podvržena prostovoljni disciplini ter pripravljena trvrSi« kakršno koli teiko nalogo. Čestitam vam najprisrčneje k va-Icmu slavnemu uspehu pri graditvi Mladinske proge in vam izrekam svojo odkrito hvaležnost za dar, ki ga nudite svoji domovini, ki je plod voš:h velikih navorov. Živeli graditelji IU.ud\nske proge, živela slavna mladina1» mokratične rešitve je Jugoslavija pripravljena se odpov:dati svoji zahtevi, da bi bil tržaški guverner Slovan. Strinja se s tem, da guvernerja rmenuje Varnostni svet toda s pogojem, da se zagolpvijo demokratične pravice ljudstva. Ju. goslavija se odpoveduje zahtevi, da b', imela v Trstu lastno posadko. Simič je nato izvajal, da je francoska črta za Jugoslavijo nesprejemljiva. Poldrugo leto po vojni ne bi smeli zahtevati, da se zavezniška Jugoslavija, ki je po tako velikih žrtvah osvobodila te kraje, umakne iz t:h krajev, ki so del jugoslovanskega ozemlja. Zlasti pa to ni mogoče tudi zato, ker je Istra nedeljiva in ker koridor, ki ga francoska črta tvori m;d Trstom in Tržičem prav nič ne koristi blaginji Trsta, ki je izključno odvisen od zaledja. Končno bi pa to bila velika krivica, da bi zaprli dohod do morja Slovencem, ki že trinajst stoletij ži- vijo okrog tržaškega zaliva. Prav tako krivično bi bilo odrszati Gorico od podeželja, s katerim tvori že tisoč let nerazdružljivo celoto. Poleg tega, je dejal Simič, francoska črta daje Italiji strateške prednosti na škodo Jugoslavije, Kanalsko dolino in Benečijo. Simič se j; nato odločno uprl, da bi guverner imel diktatorsko oblast, rekoč, da bi to škodovalo ugledu ZN in ti s tem vsilili diktaturo ljudstvu, ki Je nedavno uničilo fašizem. Pristavil je: »Menim, da za tiste kraje, kjer je fašizem uničil demokracijo, je najboljše zdravilo demokracija sama, medtem ko diktatura ne more ničesar izboljšati. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da zahtevamo statut, ki bo pod nadzorstvom in jamstvom Varnostnega sveta dal ljudstvu popolne demokratične pravice.* „(irožnja“ premaganca Za Sitnic:m je govoril italijanski zastopnik Tarchiani, ki se je v svojem govoru nenehno skliceval na demokratična načela, na atlantsko listino in na ustavo ZN ter zahteval plebiscit za »spoc-na področja*. Fo njegovem mnenju predstavlja francoska črta »kruto okrnitev dednega imetja italijanskega ljudstva*. Svobcdno tržaško ozemlje je zanj »nevaren kompromis* in dvomi, da bo »novo mednarodno telo Imelo potrebno gospodarsko silo in politično neodvisnst*. Dejal je, da ne more staviti tozadevnih predlogov, »ker bi s tem prevzel vso odgovornost za ustanovitev* svobodni ga ozemlja. Hkrati pa predlaga, naj b' imel tržaški guverner »potrebno oblast za jamstvo statuta*. Boji se, da bi pravica veta v Varnostnem svotu »blokirala vsako učinkovito akcijo za preprečenje vmešavanja*, kar ne bi nudilo po njegovem mnenju jamstva za neodvisnost trža škega ozemlja. Zelo zaskrbljen Je italijanski delegat tudi zaradi zvez med Trstom ln Avstrijo, CSR, Madžarsko in I-talijo. boji se, da bi »bojkotirali promet* v tržaško pristanišče ln Iz njega. Po zaključku Izvajanj italijanskega. zastopnika ni Molotov prikrival slabega vtisa, ki ga je ta govor napravil. Izjavil je: »Strupene ita- lijanske Izjave vsebujejo grožnjo, k; jo imamo za nedopustno*. Nato so štirje zunanji ministri razpravljali o dodatkih lt Italijanski mirovni pogodbi. Sporazumeli so se o dveh manj važnih določilih. V petek bodo pa razpravljali o ostalih važnejših vprašanjih, kakor tudi o tržaškem vprašanju. Sinočna seja štirih Na sinočnem sestanku Je svet štirih nadaljeval s proučevanjem spornih točk italijanske mirovne pogodbe. Sporazume*! so se o treh manj važnih določilih, niso pa našli sporazuma o sedmih drugih točkah. Najtrši oreh je bilo določilo, ki obvezuje vse stranke, da morajo ratificirati mirovno pogodbo še preden bo stopila v veljavo. Menijo, da Je ta določba naperjena proti Jugo-»'avlii, ki je Izjavila, da ne bo ped pisala predložene mirovne pogodbe z Italijo. Sovjetski zunanji mini- ster je ponovno ostro napadel ta predlog, medtem ko se je Byrnes zavzemal za ta člen. Po zelo ostri diskusiji so ministri razpravo o tem odložili. O dveh nadaljnih točkah so se sporazumeli na osnovi medsebojnega popuščanja. Bevin je namreč umaknil svoj ugovor proti plačevanju italijanskih reparacij iz tekoče proizvodnje. Molotov pa je nato pristal na ukrepe za prenos nemške imovine iz Italije. Tako sta bila oba predloga sprejeta. Sporazumeli so se tudi o tem, da italijanska literarna svojina ne bo vključena v italijanske reparacije. Ministri se tudi niso mogli sporazumeti glede višine odškodnine za poškodovano tujo lastnino v Italiji. Medtem ko sta Molotov in Byr-nes predlagala 25% odškodnino, se je Bevin zavzemal za 75% odškodnino. Bevin Je dejal, da ZDA so zelo bogata država, medtem ko Sovjetska zveza pri tem ni prizadeta. Dejal je tudi, da bi britanski davkoplačevalci težko sprejeli tako rešitev, po kateri bi Italijani plačevali samo 25% odškodnine, medtem ko je britanska vlada izplačala 100% odškodnino za pcškodcvano imovjno tujih državljanov v Angliji. Molotov ga Je zavrnil rekoč, da Velika Britanija prejme nekdanjo itslijansko imovino in da so s tetn Angleži na boljšem kot sovjetski državljani. Razpravo o tem členu so nato odložili. Volitve v ZDA Waahlngton, 6. — Pri včerajšnjih volitvah so republikanci dobili v poslanski zbornici 244 sedežev, demokrati pa 199 sedežev, v senatu pa prvi 51, drugi 45 sedežev. Za guvernerje je bilo izvoljenih 25 republikancev ln 23 demokratov. Prva večerna srednja šola v FLRJ Maribor, 6. Tanjug. — Sindikalna zveza kulturnih delavcev v Mariboru je ustanovila prvo večerno srednjo Solo v Jugoslaviji, ki Jo bodo obiskovali člani sindikatov. Sol-»k. p- ejrram ujema s prprremom drugči sr.il.ijih Sol. Vpitalo se Je že 575 učencev ln učenk. KRIVICA, KI JI NI POZABE NE OPRAVIČILA V Gorki je bil zasežen Ljudski dom Antifašistično ljudstvo naj bi čez noč izgubilo center vseh svojih naivlšiih kulturnih, gospodarskih in političnih ustanov in organizacij Poveljstvo ameriške 88. divizije je danes napovedalo zasego Ljudskega doma v Gorici. Sto tisoč go-riškim Slovencem in nadaljnjim de-settisočem antifašističnih Italijanov je zavezniška okupacijska oblast s tem prizadejala udar:c, kakršnega bi mogli pričakovati zgolj od fašističnega režima v času njegovega najhujšega terorja. Vse slovenske in italijanske demokratične antifašistične organizacij«, kulturne, socialne, gospodarske in politične u-stanove naj bi se v 24 urah znašle na cesti. V zahvalo za to, da se je z najv:čjim samozatajevanjem in požrtvovalnostijo, kar ju pozna evropska zgodovina, borilo ob strani zapadnih velesil proti fašizmu, naj bi sedaj vse goriško antifašistično ljudstvo v znamenju zapadne demokracije čez noč izgubilo vse kar ga v njegovem glavnem mestu predstavlja, kjer se je po desetletjih fašističnega nasilja sedaj spet pričelo izživljati na kulturnem in gospodarskem ter političnem polju. To je krivica, ki je antifašistično ljudstvo vs; goriške dežele nikoli ne bo pozabilo, kakor mu ne bo nikoli zamrl spomin na domala tri- desetletja najhujsega fašističnega zatiranja. Pobrali so kliuče in zastraZili stavbo Včeraj dopoldne okrog 10. ure se je zglasilo v Ljudskim domu pri okrožnem vodstvu UAIS-a nekaj amerlčkih častnikov. Med njimi je bil tud; goriški guverntr kot zastopnik ZVU in nekdo, ki se je predstavil kot zastopnik italijanske vlade(I). Predstavnikom slovensko-Italijanskih antifašističnih organizacij ;n ustanov so izjavili, da je treba v 24 urah izprazniti vse poslopje, pustiti v njem vse pohištvo in drugo opremo ter da je dovoljeno odnesti iz stavb; le akte in druge pisarniške stvari. Vojaške oblasti 80 takoj postavile pred vrata stražo, ki nikomur ne dovoljuje vstopa v poslopje, če nima njih posebnega dovoljenja. Na vprašanje antifašističnih predstavnikov so izjavil, da je ta ukrep izdalo poveljstvo 88. divizije v sporazumu z Zavezniško vojačko upravo. Poslopje naj bi jim bilo potrebno v vojaške svrhe. Kar se še nikoli ni zgodilo V prostorih Ljudskega doma so koncentrirane vse goriške centralne organizacije in ustanove, od kulturnih in socialnih do političnih in gospodarskih. V njem je gorlhka SIAU, ki predstavlja nad 56.000 vpisanih članov in članic iz vrst vsega slovenskega in italijanskega prebivalstva na Goriškem. V njem je okrožna organizacija mladine, k: zastopa 16.000 slovenskih in italijanskih mladincev in mladink. V njem je center goričkih antifašističnih žena kot vrhovni predstavnik 18.000 slovenskih in italijanskih protifašističnih žena. V njem Ima svoj sedež okrožna organizacija antifašistične dece, ki zastopa 8000 slovenskih in italijanskih pion’rjev. v njem ima svoje sredlsče organizacija naših 7600 goriških partizanov, kolikor jih j; iz vrst desettlso. čev izšlo iz krvave, dolgoletne borbe za skupno zavezniško stvar. V njem je središče vse goriške slovenske prosvete, ki je v njej organiziranih nad 10.000 ljudi. V njej je centralna organizacija nad 2600 političnih preganjancev, kar jih je še preostalo od vseh desettisočev, ki »o neomajno zvesti skupni borbi proti fašizmu in jih je nacifaš'zem zato tiral v koncentracijska taborišča v Nemčiji in Italiji v ječe jn konfinancije. V njem js našla gostoljubni krov flzkultuma organizacija s svojimi 4000 organiziranimi člani. V njem je bil sedež Iniciativnega zadružnega odbora, ki združuje vrsto naših zadrug z nad 8000 člani. •V Liudskem domu so imele antifašistične organizacije in ustanove svojo edino veliko reprezentativno dvorano, ki s; je v njej zvrstila pestra vrsta koncertov, gledaliških predstav, kulturnih nastopov, gospodarskih in političnih zborovanj, razstav in drugih prireditev. V Ljudskem domu je bilo osredotočeno vse, kar je antifašistično ljud. stvo Goriške, kar je slovenski narod na Goriškem zmogel najboljšega, najlepšega. V im:nu demokracije in skupne torbe prot; fašizmu naj b; se sedaj znašla slovenska kultura, slovenska pesem, slovensko gledališče, slovenski tisk, pred-slavnica slovensko - italijanskega antifašističnega bratstva, nosl-teljica antifašističnega ljudskega gospodarstva na cesti. V dobi fašizma so postopno po vrsti uničevali antifašistične organizacije, eno za drugo. Jemali so jim njihove domove in njihove naprave. Dali so temu svojemu nasilju značaj postopanja po zakor.u, stopnjevali so to zatiranje v nekem določenem razdobju, dokler ni doseglo . svojega vrhunca. Nositelfica vsefa tega nasilja, ki Je vrgla antifašistično ljudstvo in slovenski narod na Goriškem ob tla, je bila do prekletstva zasovražena politična organizacij«, so bile upravne in policijske oblasti. AntifaSistlčne organizacije so vedele, da so v borbi proti njim v načelu, od vsega po-četka in za vse čase. Nikoli pa se ni zgodilo, da bi kaj takega storila vojaška oblast in na način, ki presega vse mere, ki je dopusten zgolj na fronti med dvema oboroženima sovražnima silama. Ukrep, ki je tako ultimativnega značaja, je dejanje, ki v osnovi krši vsa načela zaupane uprave, vse odnose med sosedi, kaj šele med zavezniki. Se več! Medtem ko so oficirji sporočali zastopnikom organizacij in ustanov v Ljudskem domu z vso brezobzirnostjo svoje »pogoje*, so drugi pobral1 vse ključe v stavbi, zastavili pot vsem, ki so hoteli v stavbo in pozneje »pristali* na to, da izdajo 20 dovoljenj za vstop vanjo. In pH vsem tem so našli cinično še izgovore, da s »humanitarnimi razlogi* opravičijo svoje zlo dejanje. Kakor da ni prostora drugod ln še posebei pri fašistih V Gorici je tisoč bij, kjer bi našli ameriški vojaki dovolj prostora pred zimo, dežjem in mrazom. Nihče se vse doslej ni niti domislil, da bi iskal streho morda pri kakšni drugi poetični ali kulturni ali socialni ustanovi, kjer. še veje stari fašistični duh, kjer še gospodarijo protiijudsk1 elementi. Nasprotno, nositeljem rimskega imperializma še celo dajejo nove prostore in ne mineta mesec ali dva, da si ne bi pol:g CLN-a krščanska demokracija ali kakšna druga strančica z ljudmi bedne preteklosti ne našla nove strehe, ne izobesila novih zastav po raznih mestnih okrajih. Mar brez vednosti zaupniških oblasti? Proti volji poveljstva 88, divizije? V skladu s skupnimi zavezniškimi načeli o pobijanju fašizma ln vs:ga. kar bi ga moglo kdaj spet obuditi? Se več! Ko so gospodarskemu zavodu, ki je bil v Gorici zato, da je v duhu še veljavnih fašističnih zakonov gospodarsko izkoriščal ljudstvo, ki prav gotovo ni imel nobene zveze z antifašistično in posebej s slovensko kulturo, njeno obnovo, ki niti z daleka ni mo-gsl služiti ponravi vseh desetletnih krivic, odrekli prostore, so mu čez noč našli druge, so ga preselili z vso obz irnostjo in z vsemi mogočimi opravičili. Naše ustanove pa so metafi na cesto po vrsti in z vso brezobzirnostjo. Goriško ljudstvo se spominja, kako so morala čez noč na cesto uredništva naših listov pred letom dni, kako so pognali na cesto naše sindikate pred nekaj meseci. Krivica z zaplembo Ljudskega doma ni prva in ne edina. Je najhujša in zato je ljudstvo ne bo preneslo. Se letos meseca januarja, ko le v Gorici vladal kot guverner podpolkovnik Smuts, so zavezniške oblasti ponovno in v njegovi oseb! izrecno priznale, da je Ljudski dom last vsega slovenskega ljudstva, da je kulturna svetinja naroda, ki jo je treba spoštovati. Podpolkovnik Smuts je svečano Izjavil, da se zn-vezriške oblasti te svetinje ne bodo dotaknile, da je slovenskemu narodu in vsemu gorlškemu antifaŠIstič. nemu ljudstvu nikoli ne bodo odvzeli in ne omejevali pravice, da bi z njo razpolagalo po svojih najboljših močeh to v svoje najvišje kulturne, gospodarske in politične namene. Bes:da, ki jo je dal podpolkovnik Smuts. je beseda, ki ne veže samo njega in tudi ne samo Angležev, ki je podpolkovnik njihov narodnostnd pripadnik, ne veže samo zaupniških organov zavezniških oblasti na tem ozemlju, marveč vse ravdinike, pa naj bodo v Casertl ali v R'mu. v Londonu ali v Wa-shtogtonu. Za ljudstvo, ki je v veliki skupni vojni žrtvovalo svoje blagostanje, svoje domove, svojo kri, Je to beseda, ki veže ves an gleški in tudi ves ameriški narod. Narodna svetinja, zgrajena z ljudskimi žulji in v desetletni borbi proti najhujšemu sovražniku Vprašanje Ljudskega doma v Gorici za antifašistično ljudstvo vse Goriške ni majhna stvar. S krvavimi žulji, z denarjem, ki so si ga pritrgali od ust, v borbi proti nacionalnemu imperializmu si je slovensko ljudstvo ob pričetku tega stoletja na svojem goriškem braniku ustvarilo ta dom, S sredstvi, ki Jih je Trgovsko-cbrtna zadruga zbrala pri vssh malih obrtnikih ln delavcih na Goriškem^ je zrastla stavba, ki se je v njej osredotočilo Vse kulturno življenje goriškega ljudstva še pred prvo svetovno volno. V njem je bil že takrat sedež vseh kulturnih in gospodarskih organizacij. V njem so našli svoje za-to*'5če in svoje torišče Dramsko društvo, Dijaški dom, dijaška kuhinja, gospodarske ustanove, politične organizacije, zadružne ustanove. V njem se je razvijal cvet slovenske kulture, pesmi, glasbe, gledališča. Ko se Je fašizem polastil oblast!, je vedel, da niti on ne more s prvim zamahom podreti vse te kulturne stavbe, ne da bi ga ves svet postavil ob zid in obtožil že prvo uro največjega zločina. Poteči je moralo pet let, da je z dekretom postavil v hišo komisarja, ki je s sleparijo in za borih nekaj sto tisoč lir preigral poslopja iz rok slovenskih zadružnikov v kremplje fašistične politične pokrajinske zveze. Ko je bilo fašističnega zla konec, ko je goriško ljudstvo z golimi rokami, brez tankov in letečih trdnjav strlo glavo nosltelju \fega nasilja, je Ljudski dom spet postal njegova last. V njem se je Grški monarhisti so spremenili deželo v ognjišče neredov »Izvestija* pišejo o položaju v Grčiji: »Usoda grškega ljudstva je resen opomin za vse evropske delavske sloje*, je pred kratkim izjavil napredni član parlamenta Žll-liacus. Do tega spoznanja je pnšio grško ljudstvo po dveh letih angleškega nadzorstva nad Grčijo. Uspehi tega nadzorstva so zelo žalostni ln nikakor ne govorijo v prid angleški politiki. Od vseh evropskih držav — če izvzamemo Španijo in Portugalsko — je Grčija edina država, kjer se prebivalstvu kratijo tudi najosnovnejše pravice do svobode in neodvisnosti. Grški monarhisti so spr«msn'li državo v ognjišče trajnih neredov ln notranjih razprtij, ki predstavljajo resno grožnjo za zahr kanu. boljšanje grškega političnega položaja potrebna umaknitev britanskih čet i njenega ozemlja. Potekla sta dva meseca od plebiscita in čeprav Je Bevin medlo omenil umik britanskih čet iz Grčije, so po zadnjih vesteh iz Aten britanske posadke v Grčiji še povečali, namesto da bi Jih zmanjšali. Dopisnik «New York HeraJd Tribune* v Atenah poroča o prihodu čet v Grčijo, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda. Vrhovni poveljnik britanskih čet na Bližnjem vzhodu, general St'm-son, je pred kratkim pregledoval britanske čete v zahodni Makedoniji in v Tesaliji, kjer izvaja sedaj Tsaldarisova vlada tako imenovane očiščevalne akcije proti demokra-Bal-1 tičnlm in partizanskim silam. Položaj v Grčiji zahteva danes Bolj ko kdaj koli Js tedaj za lz-1 veliko pozornost toliko večjim zanosom, spričo 25 let s silo zadržane rasti s toliko večjo življenjsko močjo razvilo kulturno in gospodarsko življenje vseh goriških antifašistov, vseh, ki so bili dejansko zvesti onim, ki Jim danes zaupniško delijo kruh in pravico. Goriški dom je edino, kar je antifašističnemu ljudstvu na Goriškem velikega preostalo. In to ljudstvo bo ta svoj veliki dom branilo. Nikoli se mu ne bo odreklo. Ni se mu odreklo niti v dobi, ko mu je vladal sovražnik. Se manj sedaj, ko nima pričakovati ničesar drugega, ko priznanje in polno plačilo za vse, kar je žrtvovalo ne le za svojo, marveč tudi za stvar vsega ostalega sveta. Njegove predstavnike, njegovo kulturo bedo danes metali na cesto. Sami ne bodo šli Vrgli jih hodo s silo. Kakor da se ne bi zavedali krivde Zastopniki ljudskih, gospodarskih, političnih Jn kulturnih organizacij in ustanov so bili včeraj popoldne pri Petru in Pavlu, Pri poveljstvu 88. divizije v Gorici in pri ZVU v Trstu, pri predstavniku okupacijske tiskovne ustanove in še kje drugje. Povsod so protestirali, povsod so predočili, da pomen! zaplemba Ljudskega doma v Gorici za ljudstvo vse Goriške udarec, ki ga ne bo preneslo. Povsod so pojasnili politične, obče kulturne, zgodovinske, zavezniške, moralne in materialne razloge, ki pod nobenim pogojem ne dopuščajo take krivice. V Trstu so Jih sprejeli podrejeni zastopniki in oblasti s presenečenimi ob-azi, s sočustvovalniml izrazi, z gostoljubnimi ponudbami za začasno nadomestitev izgubljenih prostorov itd. Kakor da se ne bi zavedali vsega ogromnega zla! Saj vendar vedo, da se najvišje antifašistične ustanove, predstavništva slovenske kulture po malone pol stoletni tradiciji ne morejo seliti 'zpod ene strehe pod drugo kakor sejmski mešetar iz ene oštarije, v dingo Toda zavezniški gospodje naj vedo, da tu ne gre ne za sobe ne za dvorane ne za centralno ogrevane prostore ne za telefon, ne za hišo ne prostore ne za telefon ne za hišo no ln narodnostno svetinjo vsega goriškega ljudstva, vseh stotisočev goriških antifašistov, vsega slovenskega naroda, vseh onih, ki so j!m bili do danes zvesti zavezniki v politični in frontni ber-bi proti faš'z-mu in njegovim ostankom, proti zlu, ki so se ga sami s težavo otresli tudi to prav s pomočjo vsega goriškega ljudstva. Tu ne gre za materialno škodo, marveč za politično ln kulturno krivico, prizadejano vsemu prebivalstvu goriške dežele, ki zanjo pred vsem svetom ni in nikoli ne bo nobenega opravičila. PRIMORSKI DNEVNIK 7- novembra 1946« DANES NA LJUDSKEM DOMU V GORICI NASLEDNJI NAPIS V TREH JEZIKIH: OBJAVA CELA TA ZGRADBA JE REKVIR RANA OD 88E INF. DIVIZIJE ZA VOJNE NAKANE Naše obrtne šote Čeprav je bil fašizem strt le pred pAdrugim letont in je Atlantska listina obetala svobodo vsem narodom, a le posebej tistim, ki so se borili proti skupnemu sovražniku, so le vedno pri nas v veljavi načela, da je slovenski narod nekaj manj, kot je bivši vladajoči. Mi smo izšlt iz te vojne kot zmagovalci, pa se .kljub temu ne držimo starega rimskega načela «vae victiss, ker smo se borili za svobodo in za načela enakopravnosti. To načelo enakopravnosti bi Želeli, da prepoji tudi tiste, ki so bili v nasprotnem taboru. Želeli bi, da bi se gospodje iz nasprotnega tabora zavedali — četudi jtm to ni prav — da morajo deliti z nami sedanjost in bodočnost, ki bo pač taka, kakrlno si bomo ustvarili sami v medsebojnem sodelovanju in harmoniji, bodisi na kulturnem, gospodarskem ali poli-lltičnem polju. Ce pa tega nočejo, mislimo, da smo le pokazali pred vsem svetom in le posebej tu na Primorskem, da so nala pota začrtana in nala volja neuklonljiva. To dejstvo opozarja vsakogar, da kar s? danes dogaja, se lahko jutri drugemu povrne. To smo mislili povedati tistim, ki nam le vedno delijo milost na lolskem polju, kljub temu da nam je g. Simoni Ze večkrat trdno obljubil, da se bodo nale meščanske Sole Ze lani, a posebno letos v ce. loti odprle. Ker pa kaZe, da neka teri pristojni činitelji otvoritev teh šel ovirajo ali zavlačujejo — najbrž iz sebičnih vzrokov — smo primorani ponovno načeti to vprašanje, katero bi moralo biti ze zdavnaj releno. Letos se je vpisalo v melčanske Sole (avviamento) okrog tZO dijakov v samem Trstu. Vsi ti dijaki Želijo obiskovati ali trgovsko ali industrijsko Solo, kar je umevno, saj je Trst trgovsko-industrijsko mesto. Toda čas hiti, a naši dijaki kakor tudi njihovi starli Se vedno TRŽAŠKI DNEVNIK Tu ni Madison garden! Mogočen protest trzlšklh delavcev spričo krvavih dogodkov v Štlvanu Predvčerajšnja protestna stavka je bila v Tržiču popolna. Celo po poročilu policije je stavkalo 8.C00 delavacev. Stavkali so v ladjedelnicah, v podjetju Solvay in v vseh manjših tovarnah. Delavci Iz la. djedelnic so poslali ZVU protestno resolucijo s 3.1000 podpisi. V njej izražajo svoje ogorčenje zaradi represalij civilne policije proti delavcem, ki so Šli 4. novembra zjutraj V tednu za našega dijaka pomagamo Dijaški matici tudi s tem, da zbiramo poljske pridelke in živila za naše dijaške menze. na delo in ki jih je policija ustavljala ter pretepala. Včeraj zjutraj se je delegacija tržiških delavcev podala h guvernerju in mu izročila protest, v katerem je izrazila nezadovoljstvo delovnega ljudstva spričo trajnih a-tentatov in izzivanj, med katerimi je najresnejši oni pri Stivanu. De-ltgatje so vpra-ali guvernerja, kaj misli ukreniti, da se napravi konec položaju, ki postaja nevzdržen. Vprašali so ga, zakaj ne more pre prečeti bombnih napadov, ko pa zna oblast postopati s toliko odločnostjo proti demokratičnemu ljudstvu. Guverner pa je še enkrat pokazal, da ne razume našega ljudstva niti položaja. Začel je zbijat' neslane šale in dejal, naj bi nastopila dva bokserja, italijanski in slovenski, ter bi po njuni zmagi prisodili Tržič zmagovalcu. Njegov odgovor je vse antifašiste globoko užalil. Mar misli, da smo v njujorški boksarski areni v Madison gardonu? Sv. Ana zahteva občni zbor Delavskih zadrug Predstavniki okraja Sv. Ana so v imenu vseh članov delavskih zadrug izročili ravnateljstvu delavskih zadrug resolucijo, v kateri zahtevajo sklicanje občnega zbcra, kakor to določa člen 24. statuta. Na občnem zboru bo treba razpravljat' o ssdanji upravi. Člani zadruge iz okraja Sv. Ana pričakujejo, da bo ravnateljstvo sprejelo njihovo zahtevo ter sklicalo v najkrajšem času občni zbor. Preskrba Delitev govedine in testenin bolnikom. Danes in jutri bodo delili bolnikom po 500 gr govedine na cd-rezke od 6. do 10. t. m. dodatnih nakazil za meso. Cene: sprednji del 200 lir kg, zadnji del 250 lir kg z dodatkom 25% kosti. Meso bod prodajale naslednje mesnice: Alba-nese Romano, ul. Gallina; Eugen Periatti, ul. Cellinl; Delavske za- V borbi za šolo ZVU je 5. novembra v Kanalu skega sveta so ■ guverneju izjavili, druge, ul. Tarabccchia; Polacco, trg Vico 7; Egidij Polacco, ul. Medla 4 in Oiano, trg Volontari Giu-liani. Od danes bodo delili bolnikom bele testenine na odrezke dodatnih nakazil. Delitev se bo končala 31. L m. Cena 26 lir kg. Dvig nakazil. Danes naj vsi prodajalci dvignejo v občinskem prehranjevalnem u-.-adu nakazila za bele testenine. Enotni sindikati Kmetijski sindikat. Drevi ob 18.30 sestanek vseh zaupnikovi Vsi oni, ki so se udeležili izleta v Slovenijo v 1. in 2. skupini, naj pridejo v ui. Imbrlani 5 po slike. Izredna skupščina hišnikov bo v ul. Monfort 3 danes ob 16. uri. klicala konferenco vseh učiteljev analskega okraja. Ob 10. uri zju-’-1 se je zbralo vse učiteljstvo na ležu občine, kamor sta prišla tuli prof. Kacin in Baraga. Ko je ro-teljski svet zvedel za ta sestanek, 1e takoj zahteval, da prisostvuje tej konferenci. Prof. Kacin jz delegacijo surovo zavrnil, češ da nima pravice do udeležbe pri konferenci. Roditeljski svet je vztrajal pri 3voji zahtevi jn poslal pismo okrajnemu guvernerju, v katerem je zahteval sprejem. Medtem se je konferenca končala. Guverner je sprejel zastopnike roditeljskega sveta, ki so mu obrazložili svoje zahteve in protestirali, ker jih niso pustili na konferenco, na kateri so starši vseh šoloobveznih otrok zelo zainteresirani, ker jih zanima, kako bodo poučevali njihove otroke. Guverner j; odgovoril, da ni bil ■poučen o njihovih zahtevah in da je bila odklonitev osebna zadeva prof. Kacina. Zastopniki roditelj- Živela Oktobrskarei/olueija! Ljudstvo tržaškega okrožja za zaprte antifašiste 820 je dijakov na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Mnogim je omogočila študij Dijaška matica. Ne pozabite tega v tednu za našega dijaka! nestrpno čakajo na otvoritev teh iol, ki so tako potrebne za bodoče obrtnike. Naši ljudje se spet in spet sprašujejo, ali je to enakopravnost, da italijanski dijaki na meščanskih šolah Ze redno obiskujejo predavanja, ki so se zanje redno vršila Zt v prejšnjih letih, medtem ko morajo našt, ki so bili prikrajšani ce-l h Z5 let, še sedaj čakati na milostt Kdo je tisti, ki nas Se vedno zapostavljat Zato še enkrat opozarjamo pristojne činitelje, da čaka o Trstu samem ZtO dijakov na svoje šole. Opozarjamo vas, da nam ne delate nepotrebnih krivici Kakor Je za časa torbe primorsko ljudstvo pomagalo svojim borcem v gozdovih, tako ne pozablja danes svojih borcev, k; so zaradi svojega odločnega antifašističnega prepričanja napolnili tržaške, trži-ške In druge zapore po vsej coni A. Svojih zaprtih tovarišev se naše ljudstvo spominja na vseh svojih sestankih, jih hrabri, Izkazuje jim svojo solidarnost s tem, da jim pomaga moralno in materialno. To je znamenje, da je naše ljudstvo politično zrelo in ga nič ne uplaši. Borba zaprtih antifašistov je borba vsega primorskega ljudstva. To je borba za demokracijo in svobodo, borba proti ostankom fašizma. Čeprav je ljudstvo siromašno, vendar si drage volje trga od ust ter pošilja svojim zaprtim očetom in sinovom pomoč v živilih ln denarju. V nabiranju pomoči sta se posebno odlikovala tržiški in miljskl okraj. V mesecu oktobru Je ljudstvo zbralo v mlljskem okraju za zaprte antifašiste 23.980 lir, 680 litrov vina in raznega živeža v vrednosti 9000 lir. V tržlškcm okraju je ljudstvo darovalo 60.301 lir in živeža za enako vsoto. Preklic Mršnik Vanda iz Hrastja, pri St. Petru na Krasu je pretekli teden v Ajdovščini izgubila listnico z vsemi izkaznicami. Osebna izkaznica Ima številko 3711. S tem jo proglaša za neveljavno. Primorsko ljudstvo, ki prav dobro ve, kdo mu je prijatelj in kdo ga samo izkorišča, je sinoči proslavilo obletnico velike Oktobrske revolucije. Vkljub vsem oviram so se zbrale množice po mestih in po vaseh, na trgih in pred svoj'mi domovi. Z baklami, s pesmijo in kresovi, so oznanjale vsemu svetu, da so ae in da se zmerom bodo borile za svoje pravice in svojo oblast, ki so jim jo priborili desettiseči padlih borcev. Pod simbolom rdeče zvezde — vodnice, v svitu velike sovjetske revolucije, ki je prinesla narodu svobodo, koraka naše ljudstvo ket en mož svoji svobodi naproti. Seiana Je proslavila oktobrsko revolucijo Sežana je snočl svečano proslavila 29. obletnico velike oktobrske revolucije. Pred Ljudskim domom te je zbralo nad 2500 ljudi. Ob 18. uri je godba zaigrala internacionalo. Sled'l je govor nekega tovariša, ki je orisal, kako je nastala sovjetska dr?.9 va od prve februarske do druge oktobrske revolucije. Primerjal je tudi položaj v Sovjetski zvezi a Iioložajem tu pri nas in poudaril našo odločnost, da se bomo borili za tiste pravice, ki jih že ima ljudstvo v Sovjetski zvezi. Godba je nato zaigrala rusko himno. Združeni pevski zbori iz vse- Zatrite ostanke faftzma tudi v športu F/ZKULTURA Raša in Skedenj na vrhu tabele Ze po treh nedeljah prvenstvenih tekem Julijske krajine stopajo v ospredje moštva, ki bodo vodila borbo za prvo mesto. To so moštva, ki imajo v svojih vrstah že rutinirane igralce s precejšnim tehničnim znanjem ter kondicijsko pripravo. Kot Raša, Skedenj, Monte-bello tako so Torpedo, Milje, Tržič in Ponziana moštva, ki bodo v tem tekmovanju igrala vodilno vlogo ter bo — po naših prognozah — glavna borba za prvo mesto ravno med njimi. V drugo skupino pa spadajo enajstorice, ki so šele v povoju, ki pa bodo z igranjem težkih tekem v tem prvenstvu nedvomno že prihodnje leto postala nevarna in bodo nemara tudi že letos preskrbela marsikateremu boljšemu moštvu neprijetno presenečenje. Kolikor Jim še primanjkuje tehničnega znanja toliko so bolj borbene. Prvenstvo že sedaj privablja na 'gr.šča veliko število ljubiteljev no- gometne igre, ki z njih odhaja za- dovoljno zaradi užitka, ki Jim ga nudijo enajstorice te r zaradi pra- vega športnega duha med nogome- taši. Oglejmo s; malo kvalifikacij- sko tabelo, ki izgleda takole: Raša S 3 0 0 14 6 6 Skedenj 3 3 0 0 10 3 6 Tovarna strojev 3 2 1 0 6 3 5 Montebello 2 2 0 0 5 1 4 Milj« 2 X 1 0 4 3 3 Torpedo Reka 1 1 0 0 4 0 2 Tržič 2 1 0 1 6 4 2 Ponziana 2 1 0 1 5 5 2 Gasilni | 1 0 1 0 2 2 1 Pulj 2 0 1 1 3 2 1 Izola 2 0 1 1 2 3 1 Gradiška 8 0 1 2 • 0 1 Krm in 2 0 1 1 8 6 1 Ronke 2 0 1 1 3 7 1 Gorica 3 0 1 2 2 7 1 Postojna 1 0 1 1 8 5 0 Ajdovščina 2 0 0 2 2 10 0 Koper 0 0 0 0 0 0 0 ga okraja so zapeli tri ruske pesmi. Po končanem petju se je razvila mogočna povorka z zastavami na čelu do postaje in nazaj pred Ljudski dom. Ljudstvo se je udeležilo povorke z baklami. Ko je bila povorka končana, so poslali pozdrave tov. Stalinu in Vrhovnemu sovjetu. Nato je vse ljudstvo zapelo himno »Hej Slovani*. Vsa proslava Je potekla v najlepšem redu. Se pred pričetkom je nastopila civilna policija in zahtevala, da so ji pokazali dovoljenje za proslavo. Aretirali so tudi nekega tovariša, a so ga na intervencijo ljudstva kmalu spet izpustili. Milje priredile baklado Sinoči ob 19.30 uri so ljudske ob lasti v Miljah priredile veličastno baklado v prcslavo velike sovjetske revolucije. Čeprav je burja zavijala okrog vcgalov, se je zbralo vse ljudstvo na ulicah. Godbe iz Božičev in Cnnpor so neutrudno igrale ljudske in borbene himne. Ljudstvo v sprevodu in v špalirju je vzklikalo tov. Stalinu, Leninu, Titu in vsem velikim pobornikom za njegovo svobodo. Sprevod se je zaključil ob splošnem navdušenju ob 29.15 Po bližnjih hribih pa so še vedno goreli krescvi, čeprav je burja zelo i ugajala. da zahtevajo, naj se njihovi otroci poučujejo v duhu osvobodilne borbe in naj imajo naše knjig:. Obenem so tudi povedali, da ne bodo trpeli protiljudskih učiteljev. G. guverner jim je obljubil svojo pomoč in dejal, da se lahko vedno oglasijo pri njem. Matere so nadalje zahtevale, da mora v šoli ostat’ sl:ka maršala Tita, nakar je guverner odgovoril, da nima nič proti temu. Na Kanalskem se je zdaj pojavilo precej učiteljev iz Slovenije, ki se dobrikajo okoli naših organizacij, ker so opazili, da jih ljudstvo ne mara. Dogodek v Kamnem Nasilje policijskih organov je preseglo vse meje Civilna policija se sploh ne briga, da bi kaj ukrenila proti vsakodnevnim oboroženim napadom na domačine, ki jih tujci z druge strani zapadne demarkacijske črte vprizarjajo na Kobariškem. Primer, ki se je zgodil v nedeljo v Kamnem, postavlja to dejstvo v jasno luč. Okrog 6. ure zvečer so domači fantje prepevali narodne pesmi v gostilni pri Skočirju. Trije civilisti, kj so malo prej stopili v gosflno, so se začeli norčevati iz tudi Ivana Lebana, laže pa Ivara Gabrščka in njegovo sestro O'?0, Gostilničarki so policisti grozdi * odvzemom koncesije, če takoj ne zbriše mlake krvi na tleh >n madežev po stenah. Izrazili so se, «da so časi revolucije minili* in da bodo zdaj oni napravili red. Nato so temeljito preiskali hišo in SkočirjeVo gostilno. Tu so z orožjem udarili Jožefa Ivančiča, da mu je kri za11’ la ves obraz. Aretirali so potem nje ga in Ivanko Skočirjevo, ki se Jc ■ nekega starejšega možakarja. Far,- zanj potegnila. Pretepli so ®*fr®ž.a' tje, ki so v civilistih spoznali- člane | gostilničarja in obe hčerki. Gosn • Izpred sodišča Maraspina bodo pregledali psihiatri Znani zločinec Luigi Maraspin, ki je bil 27. aprila obsojen na smrt z ustrelitvijo, se ie danes zopet pojavil pred sodiščem. Kasacija je na pre-šnjo tega zločinca odredila ponovno razpravo zaradi njegovega duševnega stanja. Državni toždec je zopet predložil sodišču, naj bi se sestali izvedenci, ki bodo dali podrobno poročilo o njegovem stanju. Sodišče Je predlog sprejelo. Prve žrtve 'etošire burje V Tržiču proslava prepovedana Antifašistične organizacije iz Tržiča so veložile prošnjo pri ZVU, da bi z baklado proslavile obletnico velike oktobrske revolucije. ZVU pa te proslave ni dovolila. Ljudstvo je prepoved silno vznemirila in se čudi, da okupacijska oblast ne dovoli proslave obletnice revolucije zavezniške sovjetske države, ki^je največ doprinesla za osvoboditev narodov izpod italijansko nemške-ga fašističnega suženjstva. Cudi se tudi zaradi dejstva, ker je te dni videlo, kako so dovolili razne fašistične proslave in jih celo s polirijo zaščitili, da bi lahko potekle nemoteno. Ljudstvo je videlo vse to in se vprašuje, kdaj bo ZVU prenehala s podobnimi krivicami in žalitvami svojih najboljših zavezn'kov. tje, ki so v civilistih spoznali- , _ ~ ; , rala civilne policije, so se potegnili za I ničarjevo ženo, ki je protest, moža. Policistom so dejali, da bi I proti takemu nasilju, so VTgli . bilo mnogo bolje, če bi se zanima-1 tla. Poleg omenjenih so aretira« VSE NAROČNIKE IN KOLPORTERJE prosimo, da nam javijo vse nerednosti v dostavljanju lista, ki se dogajajo in ki bi se utegnile pripetiti, da jih odpravimo. . Spričo sedanjih prilik so take nerednosti lahko pogoste. V interesu vsakega čitatelja je, da se v takih primerih takoj obrne na našo upravo. Telefonirajte na št. 93-807! UPRAVA. Po nekaj dneh lepega vremena se je zopet oglasila burja. Včeraj ob 4 uri zjutraj je dosegla 105 km hrzine. kasneje pa je padla na 68 km s temperaturo 8 gr nad ničlo. Ljudstvo je zelo zaskrbljeno zaradi prezgodnega mraza, ker si zaradi bornega zaslužka ne more nakupiti potrebnega kuriva. Burja je včeraj zahtevala svoje prve smrtn: žrtve. Ko je ob 14.35 uri prišel 59 letnj Anton Pont ni iz tržaškega arzenala, ga je močan sunek burje podrl na tla. pr; čemer se je težko ranil na glavi. Tovariši so ga prenesli v ambulanto arzenala, kjer je kmalu izdihnil. Žrtev burje j5 postal tudi 63 letni Hektor Vaccari iz ulice _Ra-p’cc'.o. Ko je delal na pomolu št. 2 pri starem pristanišču, ga je včeraj popoldne zadel kos pločevine, ga podrl na tla in ubil. Včer?' je burja povzročila tudi precej £kode v taborišču britanske vojske pri Bazovici, kjer je raztrgala šotore in podrla kuhinjske lope. Vrgla je ob tla tudi več vojakov, od katerih sta bila dva laže ranjena in so ju prepeljali v bolnišnico. 11 za varnost prebivalcev pred roparji, k' prihajajo vedno znova strahovat prebivalstvo. Prišlo je do prerekanja. Policisti so fantom grozili z orožjem in eden je s pištolo ustrelil v zrak. Fantje so se mirno izognili izzivanju in se umaknili v Za oda r jevo gostilno na drugem koncu vasi. Kmalu nato so prihrumeli uniformirani policisti iz Koba rida in navalili na mladeniče v Zan dr.rjevi gostilni. Eden izmed policistov je s puškinim kopitom tako brutalno udaril po glavi Janeza Gregorčiča, da se je ta nezavesten zgrudil v mlaki krvi. ki je oškropila celo oddaljeno steno. Ranjenca so policisti odpeljali na bližnji blok, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga od tam odpeljali v go-riško bolnišnico. Močno so pretep'.. IP O ID IE Z I L A CONI in druge podobne stare fašistične *sportn(» organizacije, ki si — najbrze še v imenu rimskega imperija — po eni strani lastijo pravico odločati o športu Julijske krajine, katerega hočejo po starih fašističnih metodah Se vedno monopolizirati v izključno svojo «at»-tarhično» domeno, po drugi strani pa pravico sprepovedcvatt» in (kaznovati* neposlušne športnike, ki so nastopali na ljudskih športnih prireditvah, ki jih je organizirala Zveza društev za telesno vzgojo za Trst in Julijsko krajino, športna organizacija slovenskega in italijanskega ljudstva, je izzval ogorčene proteste športnikov Julijske krajine Tako iz Trsta, Selane, Skopega, Žirij, Koprive itd., so se oglasili s pismenimi protesti pri ZVU, u katerih se zgraZajo nad dejstvom, da ZVU še vedno dopušča v naših krajih stare fašistične športne organizacije, ki s športom še dat e č nimajo nobenega drugega opravka kot da ga kakor v preteklosti izrabljajo u svoje šovinistične namene. Tako pišejo na pr. športniki iz Koprive. Odkod pravica CONI ju 'n