Osebne vestl. Vzgojitelj našega mladega kralja Pe- tra II. Kraljevo namestništvo je imenovalo senatorja Jeremijo Živanoviča za vzgojitelja kralja Petra II. Živanovič se je rodil leta 1874 v Vražagrnacu v Srbiji. Gimnazijo je ikončal v Zaječavu. Visoko šolo je dovršil v Beogradu, na Dunaju in v Lipskem na Nemškem. Od. lcla 1912 do 1914 jc bil narodni poslanec, zatem je bil pa postavljen za načelnika v prosvetnem ministrstvu. Od leta 1920 je bil profesor na višji vzgojni šoli v Beogradu. Živanovič je bil pozneje imenovan za bana moravsike banovine in je bil na tem položaju dalje časa, na.o pa je bil upokojen. Bil je tudi član senat^ kraljevine Jugoslavije. G. žnpnik Franc Hurt f. Na Muti ]e umrl dne 26. marca t. 1. dopoldne ta- mošnji g. župnik in svetnik Franc Hurt. Doma je bil s Češke in rojen 18. decembra 1863 v Matyčinu. V bogoslovje je stopil z drugimi če&kimi tovariši v Mariboru, ikjer je prejel mašniško posvečenje leta 1889. Kaplanoval je v Podsredi, v Starem trgu ter je bil nekaj mesecev provizor pri Št. Ilju pod Turjakom. Od leta 1899 do smrti je bil župnik na Muti Rajni je bil vzgleden duhovniii, učen kot bogoslovec in zek> na.itan. Bil je rad sam in to radi popolne gluhosti. Sicer je bil vesele narave, darežljiv in je čital ljudem smisel govora z ustnic. Dasi gluh, je vztrajal v dušeskrbju, doklei* ni bil poklican po večno plačilo. Dobri gospod, počivaj v miru na p-okopališču svoje župnije, kateremu si posvečal poleg cerkve največ skrbi, so najrajai sprehajal in opravljal duhovniške molitve na njem in skrbel, da je slovelo po redu ter ikinču daleč na okrog! Lep staiosiai jubilej. Kdo ne pozna l.ahovega ateka pri Veliki Nedelji, ki je pri svojem sinu na Zg. Polskavi obhajal zadnje dni svoj 801etm rojstni dan. Vrlin, ki so danes za jubilan.om, ne bodemo naštevali. Najlepše je bilo, iko so jubilant s soprogo in s svojo sestro Elizabeto in dobrim sinom Antonom skupno zajutrkovali pri mizi Gospodovi. Kličemo jiibilantu: §e na mnoga leta! 75!e__tiea. Dne 5. aprila bo obhajal svoj in 75 Iet svoje starosti v ožjem krogu svoje družine Vinko Skamlič, dolgoletni organist, trgovec in gostilničar, v Sesteržah pri Pragerskem. Častitljivemu starčku in našemu čitateljii k njegovemu godu in s_arostnemu jubileju iskreno častitamo in mu kli_emo: Na mnoga leta naj spomladansko solnce ogrcva njega in mu lajša dneve starosti! Nesreče. Gospodarsko poslopje je pogorelo na Banci cb Pesnici pri Mariboru posestniku Jožefu Medvecu. škode je 20 tis-oč Din. Lastnik se je pri gašenju precej ospekel. Žaga zgorela. V Podvelki na Breznu oi> Dravi je upepelil ogenj žago z lesno zalogo Jakobu Urbancu. Škoda je krita delno z zavarovalnino. Nesreča pri streljanjn z nabitim ključeni. Otroci so se igrali v Dornovi pod Ptujem s streljanjem iz ključa. Nabiti fcljuč se je pa pri strelu razletel in je hudo razmcsaril levo roko 121etnemu Jožefu Čtiš, posestniškemu sinu iz Dornove. Krojač pogorel. Zelo zgodaj zjutraj je uničil v Konjicah ogenj lescno in s slamo krito hišo krojača Jelenka. Poslopje je pogorelo do tal. Režili so poliištvo in ofoleko. škoda 5O.(K)O Din, zavarovalnina poloviCna. Gasilci so preprečili, da se ni raztegnil požar na druga sosedna in s slamo ikrita poslopja. Smrtna nesreča lastnika grada. G. Dionizij Grobljar, lastnik gradu Medija pri Zagorju ob Savi, je pomagal svojemu bratu pri nakladanju hlodov. Po nesreči ga je zadel eden od hlodov v trebuh. Spravili so ga takoj v bolnico, ga operirali, a je podlegel poškodbam aa lastno željo ua domu. Olrck utcnil. Na Barju pri Ljubijani sc je igral na domačem dvorišču sin posestnikia Ivana Petkovšeka z Ižanske ceste. Otix>k je zašel blizu zbivalnice za vodo, preplczal pol metra visoko ograjo, padel v 2 m glaboko vodo in utonil. Domačija pogorela. Dne 28. mavca dopoldne jc nastal na nepojasnjen nacin ogenj na domačiji Marije Urbanc, po domače pri Kozlu, v Goricah pri Kranju. Ogenj je zajel b_išo in gospodarska poslopja. Poslopja so bila lesena in krita s slamo. Na pornoč prihiteli gasilci in sosedje so rešili živino, nekaj opreme ia sosedna poslopja. Nastala škada je pretežno ferita z zavaiovalnino. Smrtna nesreča vsled neprcviclnsga ravnania s pnško. Na Štritu pri Škocjanu na Dolenjskem jc napravil 191etni Dolie Avsec v družbi nekega fanta lovski izlet proti Štritskeniu jezeni. Fanta pta prežala ob jezeru na divjačino. Po dolgi preži sta dočakala zajca. Dolfe je sprožil, zajca obstrelil in st&kel z enim nabojem v dvocevki za ranjencem. Dohitel je zajca ter ga hotel lopniti s puško. Pri udaru po zajcu se je puška sprožila in poln naboj šiber je zadel Dolfcta v prsa in mu jih raztrgal. Lovčev tovariš je poklieal pomoč iz bližnje vasi. Dolfeta so odpeljali na njegov dom, kj-er je podlegel s-trašni poškodbi. Trčen|e dveh kelesarjev. Na ovinku ori Ložu na Kranjskem sta trčila v noči kolesarja Dore Žagar in Jožcf iVvsec. Oba sta obležala nezavestna. Žagar si je izbil pri padcu vse -obe v zgornji čeljusti, Avsoc si jc pa pretresel možgane. Smrtno je ponesrežil na Brani v Kamaiških planinah dne 30. marca Mirko Mulej, 241etni tv^ovski pomočnik iz Ljubljane. Na snegu mu ^n spodrsnilo ii) je padel v 300 do 400 metrov globok prepad. Hasne novice. ZANIMIV OGLEB NA LICU MESTA. Pred 15. leti se je zgodii v Drvanji pri Sv. Benediktu v Slov. goricah zlo čin, o katerem se je že mnogo — mnogo pisalo ter še več govorilo in }e danes zopet v ospredju zanimanja po Slovenskih goricah in po Mariboru. Pred 15 leti je bil v omenjenem kraju nbit neznanec, katercga so našli mrtvega v Bencdiškem gozdu in do dane3 niso mogli dognati, 'kedo bi naj bil. Zločina so bili obdolženl dva brata Markuzzi in njun soscd Zemljič. Porota jc obsodila trojico na vešala, pozneje so bili pomiloš.eni na dosmrtno ječo. Obsojenci so vedno zanikali krivdo. Zagovornik trojice se je trudil, da je zbral tekom let toliko gradiva, da je Iani bila dovoljena obnova procesa. Kcr so bile izjave glavne obremenilne prič. kovača Geče'ka vetkrat nasprotne in tiejasne, je sodišče odredilo, da se mora vršiti ogled na lku mesta ter ob isteni času, ob katerem je opazoval Geček, to je med 11. in 12. uro v noči, kakc so omenjeni trije nalagali na voz mrtvega človeka in ga odpeljali v gozd. V noči od 28. na 29. marcc se je vršii ._odiii ogled. Sedanji gospodar Markuzzijeve domačije Kraner, iki je zet Ivana Markuzzija, je spravil okolico hiše, ki bi naj bila pred 15. leti pozorišče um-ora, v isto stanje, kakor je bila v oni noči, ko bi naj bili nalagali •obsojenci mrtveca. Geček je moral tokrat točno pokazati, ikje je zagledal prvič luč ter mesto, s katerega je opazoval nalagan]o ubitega neznanca. Ob luči petrole)ke sa ponovili trije najeti moški nalaganje na voz. Ker se je po izjavi glavne priče vršilo dejanje dan po zadnjem luninem krajcu, se je vršil tud1' krajevni ogled isto noč in radi tcga se je obnova zavlekla. Sodni ogled in zasliševanje Gc.eka jc trajala do poldruge ure po polnoči in je upanje, da bo trojica po tolikih letih pri ponovni obravnavi eproščena. Sodni ogled ob tako skrivnostnem času je zbudil po coli <.kolici Sv. Benedikta največje sanimanjc. Obmajiii prosuet na meji skoro čisto ustavljen! Avstrija je promet na meji skoro čisto zaprla. Reveži so naši obmejni dvolastniki, ki niti na svoja posestva z lahkoto ne morejo. Avstrijci ne smejo več po meso in druga živila k nam. Trgovinska pogodba med obema državama se krši na veliko. Nikogar ni, ki bi se tu in tam pobrigal za to perciio zadcvo. Skoro smo tako zaplankani, kakor da bi stal na naši meji kitajski zid! Kaj je s cesio k Sv. Urbanu? Lansko seto se jc ustanovil priipravljalni odbor za zgradbo izletniško in gospodarskoprometne ceste iz Kamnice proti Sv. Urbanu. Z vclikim navdušenjem se je aprejela vest, da bodo uresničitev tega načrta podprle javive korporacije: cestni odbor, ban&ka uprava, mestna občina in Tujsko-prometna zveza, kei* bi se s to cesto odprla pot na naš obmejni Kozjak. Kakor smo izvedeli, baje prihajajo neki gospoc'je sedaj, ko je konjunktura za take načrte in pobude zopet na primernem višk.u, ponovno p tem načrtom na dan. Spet se bodo vršili sestanki in seje radi tega načrta. ObIjubuje se domačinom pri Sv. Urbanu, Kamnici in Sv. Križu izdatna podpor_ za to cesto. Če se cesta tudi ne gradi, saj upanje se ljudem in prizadetim daje. In to je za sedanjo suho dobo tudi nekaj ? F.udaiska stavka. V premogokopu v Dmjem Ladanju v Hrvatskem Zagorju nis3 izplačali rudarjcm že itak nizkih mozd od 1. dcccmbra do danes. Zaostaifck znaša okoli 200.000 Din. Rudarji so ostali v rovih in čakajo na izplačilo plač. Pod zemljo je ostalo 125 rudarjev, ki so bili dne 27. marca precej oslabeli. Predstavnik rudarskega nadzorstva inžener Močnik je skušal pregovoriti rudarje, da bi šli zopet na delo. Zaenkrat bi jim izplačal lastnik premogovnika enomesečno plačo. Rudarji ne zaupajo upravi in trdijo, da je že veekrat prelomila besedo. Hiilerjevci prihajajo iz Avstrije in nfcajajo v zadnjem času preko severne ine.e. Naša oblast jih odpravlja proti jugu, odkoder bodo poslani, ikadar jih bo zbranib zadostno število, v Nemčijo. Zatjonetua smrt. V Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je bil dne 21. februarja napaden ob priliki neke gostije posestnik Martin Kmetec iz Župečje vasi. Nekdo ga je zabodel z nožem v tilnik. Zabodeni je ikljub zdravniški pomoči in negi pred dnevi umrl. Državno tožilstvo je odredilo raztelesenje, da se dožene vzrok smrti. Izvršitev 20 smrtnih obsodb na Ruskem. Tekom enega tedna je bilo v Rusiji izvršenih 20 smrtnih obsodb in od teh 10 v Moskvi. Obsodbe so bile izrečene proti napadalcem na sovjetske oblastnike v evropskem delu Rusije. Sovjeti so izdali pred kratkem odredbo, iki nctroča najstrožje postopanje proti vsem, ki so v kaki zvezi z napadom na komunistične voditelje. Peščena burja v Združenih državah Severne Amerike. V zadnjem času s-o divjali peščeni viliarji nad ameriškimi državami: Oklahoma, Colorado in Texas. V Colorado in sicer na jugovzhodu je pokril pesek 1 m na debelo 500 tisoč hektarjev. Živina poginja v množinah. Iz prizadetih pokrajin so odpeljali v posebnih vlakih 50.0-00 komadov goveje živine. Po Oklahoma so presenetili peščeni viharji ljudi na prostem. V pesku «se je zadušilo več oseb. Lakota na Kitajskem. Po poročilu iz Šangaja strašno gospodari lakota radi sušo ob Rumeni reki do Hunana. Prizadetih je 12 milijonov ljudi. Aletuzalemka. V Kaliforniji v Združenih ameriški1! dr_avah je obhajala Martina della Rossa svoj 128. rojstni dan. Jubilej tvrdke Anton Hacun v Mariborn. V začetku meseca aprila praznuje g. Anton Macun, veletrgovec z manufakturo v Mariboru, Goeposka ulica, prvo desetletnico, odkar deluje med nami. Naši čitatelji to tvrdko itak poznajo, gotovo je med njimi mnogo kupcev, ki so osebno že bili v tej trgovini. Navadno ljudje smatrajo trgovca za človeka, Iti se bogati z izkoriščanjem ljudi. So tu pa tam taki žalostni elučaji. Zato pa vsi tembolj spoštujejo one trgovce, Ici se zavedajo, da morajo biti pošteni posrerlovalci med tovarn. in kupci. In ravno zaradi tega je tako zaslovel gospod Anton Macun, Vt je njegova trgov na solidna in ker gleda iato, da daje ljudem tudi kar najugodneje bla)?o svoje trgovine. Mi danes ne samo tvrdko priporočamo, ampak ji tudi prav iskreno želimo za bodoče božjega blagoslova, da ee bo v skrbnih rokah gospoda Macun, njegove požrtvovalne gospe in vseli nastavljencev razvijala ter dokazovala, da tudi domači ljudje znajo ustvarjati in voditi velika podjetja! Obžaiovanfa vrednl slučaji. Odvržen novcrojen.ek. V Mariboru v greznici gostilne »Ob brodu« so našli novorojenčka moškega spola. Obešenega so našle dne 27. marca mlekarice na Košakih pri Mariboru na Vaupotičevem posestvu 241etnega Karla Kovina s Tezna. Vlom v trafiko. V Studencih pri Mariboru je bilo v noči vlomljeno v trafiiko Fr. Zupanca na Aleksandrovi 23. Vlomilec je napravil škode za 3976 dinarjev. Žalosten likof, V Grabšincih pvi Sv. Juriju ob Ščavnici je viničarija posesfJ nice Alojzije Gregorč. Viničarijo jc opravljala družina Jurjevič in sicer, predvsem 501etni Franc Jurjevič ia njcgov 201etni sin Franc. Zadnje dni so ob-i hajali s pijačo na omenjeni viničariji likof prvih vinogradnili del. Na večei1 so se delavci razšli. O&tala sta v vrhu| samo še delavca Martiii Krajnc in Karli Kramberger iz Moravščaka. Vini.arje^ vi so legli k počitku, omenjena delavca sta iklicala mladega Jurjeviča ven na; prosto v prepir in pretep. O.e in hCer-. ka sta mirila. Dekleta je lopnil Krajnc z motiko po prsih, kar je zaostrilo pol-O" Z angleško-nemških pogovoiov v Berliau. A_-.it.kt državnik Eden (levo) ltfy nemški državni tajnik pl. Bulow pri slovesu iz Berlina dne 26. marca na kolodvorn. Poljski sejm (parlament) je sprejel novo ustavo z 260 glasovi proti 139,•zaj. Stari Jurjevič je pograbil v veži pilo in jo je pritrdil kakor konec sulice na cepec. Sin se je oborožil z lato. Oče in sin sta stopila pred hišo, kjer sta razgrajala Krajnc in Kramberger. Oce je suval ikrog sebe z nasajeno pilo. Prizacljal je razgrajačem devet vbodljajev. Krambergerju je prebodel čreva in jetra ter je zabodeni podlegel poškodbam. Kvajnca so odpeljali v bolnico v Ptuj, ikjer sa bori s smrtjo. Kmet okraden. V Zrkovcih pri Mariboru je izmaknil neznanec kmetu F. fealamonu 3250 Din gotovine iin dve liranilni Iknjižici. Knjižici so našli v ¦jaslih, ikjer bi ju bili skoraj — požrla .crava. Roparski napad. Dne 28. marca, ©b pol 10. uri zvečer, je šel posestnik Fr. Nachberger s Slivnega pri Šmohorju nad Laškim iz Celja na obisk ik svojemu bratu na Ložnico. Blizu hotela Skoberne v Celju ga je nagovoril neki neznanec in se odstranil. Nachberger jc šel naprej. Blizu Sernečeve vile na Ljubljaiisiki cesti se mu je zopet prillružil prejšnji neznanec in je zahteval cd njega denar. Ker se je napadeni tistavil izročitvi denarnice, ga je napaclalec lopnil z nekim topim predmetom in ga poškodoval. V medsebojnem spopadu je neznanec iztrgal Nachbcrgerju listnico, vzel iz nje 550 Din in rau vrnil prazno. Izropani je prijavil zadevo policiji, ki je aretirala dva brez poselna delavca. V enem je spoznal Nachberger onega moškega, ki ga je f>red napadom nagovoril pri Skobevnetu. Oba ai'etiranca tajita ikrivdo, a sta bila oddana v zaporc okrožnega sodi&ča. Vlom. Dne 27. marca dopoldne je obiskal vlomilec v Celju stanovanje gospe Rožmanovc. Odnesel je dvc zlati ovratni verižici, zlato moško uro in suknjič y s'kupni vrednosti 2500 Din. Nevaren tolovaj, vlomilec in tai stra§i že dalje časa po Posavju in zlasti v srezu Brcžice. Grc za Franca Omerza iz Blance pri Rajhenburgu, iki je že star znanec orožnikov ter policije. Pred nedavnim je odnesel iz nekega župnišča pri Novem mestu raznih predmetov za 7000 D. OroŽniki so napravili naOmerzovem domu hišno preiskavo, kjer so zaplenili precej sumljivega in oddali iii sodišču v Brežicah. Vlom v železno blagajno. Na sredini Ljubljane je bilo vlomljeno s ponarejenimi ključi v žele^no blagajno zagrebške tvrdke »Furnir-Slavonija«. Vlomilec je odnesel 13.280 Din. Po treh mesecih najdeno truplo. — Pred tremi meseci je zginila od doma v Dekmanci v župniji Sv. Petra pod Sv. gorami 251etna Jožefa Černelč, posestnikova hčenka. Truplo omenjene so našli dne 26. marra v Sotli. Gre za samomor. Pod vlak se je vrgel. V Vižmarjih pri Ljubljani se je vrgel pod vo-zeči vlaik 421etni Vik. Cuderman, brezposelni delavec iz Divače. Nesre.neža je prerezal vlak na dvoje. Pod vlak. V Mostali pri Ljubljani se je vrgla pod lokomotivo tovornega vlaka dne 29. marca 221etna brezposelna služkinja Tončka Učakar iz Vranskega. Stroj jo je pognal s proge. Udarec je bil tako silovit, da je obložala nesrečnica pri priči mrtva. SlovensHa Kralina. Turnišče. Kakor smo že/na teBi mestu poročali, da je trgovec Bader prodal svojo hišo trg-ovcu Klepcu v Beltincih, se je sedaj izvršila že selitev in je s 1. aprilom otvoril trgovino z manufakturo in usnjem g. Klepec. ¦— Trgovec z usnjemv Lendavi g. Bader bo opusiil svojo podružnico v Beltincih in je otvoril v hiši Karike v Turnišču svojo podružnico s 1. aprilom. Tako smo dobili zopet eu nov trgovski lokal. Sicer nas veseli, da se odpivajp nove trgovine, le da hi Ijudstvo imelo več denarja. — Umrl je clne 27. marca v bolnici v Soboti Rajtar Matija v 27. letu svoje starosti. Pokojnik je bil skoro štiri leta v Franciji nadelu kot delavec. Koncem lanskega leta se je vrnil domov iz Francije, toda zelo močno prehlajen. Mučil ga; je močan in suh kašelj. Pred 12 dnevi so ga prepeljali v bolnico, kjer je tudi iimrl. Pokoj-i nik je bil zelo dober decko. Tujina ga je po-i slala domov in sedaj je dzdihnil, da bi lahkoi počival v svoji domači zemlji. Bodi mu,lahka domača zemlja dn pokoj njegovi du.ši! Sobota. Združenje obrtnikov za solioški srez je iraelo v pondeljek dne 25. marca, ob pol 10. \ivi redno letno skupščino. — Krčmar Štefan,  zasebnik iz Sobote, je otvoril kot pooblaSčenee tvrdke Zagorski v Maviboru podjetje za prodajo in nakup nepremičnin. To je edino podjetje te vnste v Slovenski krajini in želimo g. Krčmarju obilo uspeha! — Dne 20. marca je zatisnila svoje oči k večnemu počitkuv H, letu svoje starosti gospa Rozalija Soukup, roj. Gomboc, eoproga b^nčnega ravnalelja g. J« Soukupa. Pogreba, ki se je vr.šil dn. 21. marca izpred foolnice, se je udeležilo mnogo ljudi. Pokojnica je bila zelo izobražena, blaga in do^ bra žena. Soprogu ii,n sorodnikom naše sožalje, pokojnici pokoj nrni duši! — Velika občina Scbcta je dne 23. marca celi dan, 21. in 25. marca popoldne prodajala stoje.a drevesa za gorivo, drva in stavbeni les v fazarieriji. Lendava. Dne 26. marca se je vršil občni zbor gostilni.arjev za lendaveki srez. Zborovanja se je udeležilo večje število gostilničarjev, ki so raapravljali o svojih težkih pritikah, v katerih se nahajajo sedaj. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik združenja gostilničarjev iz Maribora. — Dne 27. marca se je vršil v Lendavi živinski in kramarski sejern. Udeležba naroda je bila dokaj velika radi izredno lepega i.n toplega vremena. Tudi trgovina je še nekako uspevala. črensovci. V nedeljo dne 24. marca je imelo društvo Rdečega križa predavanje. Predaval je o prvi pomoči banovinski zdravnik g. dr. SesardiC. Poslušalci eo z zanimanjem sledili -animivemu predavanju. še več takih preda•vanj si želimol ČrensovcL V nefleljo in pondeljek na Ma"rijin praznik je bila pri nas proslava »Mate.rinskega dneva«. V nedeljo je bila proslava namenjena le otrokom. Na sporedu so bile |deklamacije, petje, govor, igrica in godba. bvorana v Našem domu je bila v pondeljek nabito polna. Mladinski zb.r in dvospeve je .vodil g. Križman, zbor Prosvetnega društva pa gdč. Lutarjeva in g. Križman, šolski uprajjy.itelj, Pevske to.ke so bile dovršeno izvajane |n vea east obema. »Ljubezen Marijinega tptroka« od Tončke Kovačič je tudi ugajala. b materi Je govoril g. kaplan Bejek, ki je or^aniziral celotno proslavo. Domača godba je |iam pod vodstvom g. Križmana na koncu saigrala dva izvr_tna resna komada. Bog pojglačaj vsem, ki so pri tej proslavi naših mafer pomagali in ki so nam šli na roko. Sr*dn]a Blstriea. V sredo je umrl pri nas ttiriletni fantek Sobočanov. Nekaj trdega je _)._).], zdravnika so poklicali, ni mu mogel 'pomagatf, peljali so ga v bolnico, pa je raecl 'jpatjo umrl in pohitel med angelce. = Svinja ^e pri nas »skotila« 20 prascev, pač zelo redek llu.aj.