Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 88-58. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Ja 12 Din. Za tujino 20 Din. UredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli-oa št 1. Telefon 38-58. Rokopisov ne vrečama Št. 93« Ljubljana, petek 24. aprila 1936. Leto II Zlata je in biserov obilo, ali najdražje orodje so ustne razum* ne. ____ Svetopisemski pregovor. Kmetje nočejo nikogar izkoriščati — Ita Kina v Ljubljani — Ban dve leti in pot, trije oproščeni — žena z zelenimi očmi — Zborovanje ptic na Rožniku — Tajnosti tibetanske medicine — Krasna neguševa jama Dnevna pratika Petek, 24. aprila 1936. Katoličani: Jurij, mučenec. Pravoslavni: Muč. Antipa. Dežurne lekarne v Ljubljani Petek; Mr. Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ko-tnotar, Resljeva cesta. Vreme Dunajska vremenska napoved. Danes ponoči mraz s sodro, nato se bo »jasnilo in bo mraz, jutri jasno in zelo hladno vreme . Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 24. aprila: zaprto. Sobota 25. aprila: Prva legija. Premiera. Red A. OPERA Začetek ob 20. uri Petek 244. aprila: zaprto. Sobota 25. aprila: Trubadur. Gostuje Mario Šimenc. Red D* Kino Sloga: Mala mamica. Matica: Skrivnost varieteja. Union: Carksi sel. Šiška: Ljudje v belem. Ideal; Potrogrnjske bele noči. Radio Ljubljana Petek ob 12: plošče; 12.45: poroči-13: poročila; 13.15: plošče; 14: po-fučila; 18: poročila; 18.40: 0 razlastit-v* in zasilnih potih, g. Bidovec; 19: P°roČila; 19.80: Narodna ura: 0 južni Srbiji, g. Steva Uzunovič, Beograd; ^9: Prenos koncerta iz Zagreba; 22: Poročila; 22.30; Angleške plošče do ure. Borza Ljubljana, 23. aprila današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev : *l°l. goldinar 29.75 j nemška marka 17.63 j belga 7.41 : 5v- frank 14.27 1 a"gl. funt 216.44 j »m. dolar 43.48 , !£• frank 2.89 1 Kc-učilišču v Beogradu je imel te dni bivši zunanji miinister dr. Momčilo Ninčič predavanje o naši zunanji politiki, v katerem je izvajal med drugim: V zunanji politiki moramo računati s tremd momenti: 1. 1>. bo iz sedanje krize izšlo z zmanjšano avtoriteto. Svojim članom že sedaj ne more nudit zaščite v pranem napada. 2. Z vojaško zasedbo Porenja bo Nemčija oKre pila svoj pcložai in s| bo zlasti na drugi strani odprla možnost večje svobode. Nov položaj na zapadni meji utegne okrepiti položaj Nemčije v vprašanju An-schlussa. 3. Najvažnejši zunanje polifčni moment za nas pa prinašajo rezultati vojne v Afriki. Iz teh bojev izhaja Italija s povečanim prestrižom in z novo vero vase. Fašistična Ital ja je še pred svojim pohodom v Abesin jo vodila zelo iktivno , -ditiko. Verjetno je, da io bo sedaj nadaljevala še z večjim elamom. To pa je za nas zelo važno, ker gre smer barjanske zunanje politike v prvi vrsti v Srednjo Evropo in na Bal* 1 kan, kjer s’ je že ustvarila mož-B n ost za zelo aktivno udejstvovali nie. Mednarodni noiožni ItalVe ho nih in moralnih dolžnosti in temu primerno krotiti svojo nebrzda: no borbenost in ofenzivnost. In se prvi sam držali nauka, ki ga daje drugim: discipline! Vseka: kor je dosedanja nedisciplinirana politična borba »Slovenca« vladi gg. Stojadinoviča, Korošca in Kreka več škodovala kot pa ko: ristila. Jn če v Sloveniji doslej ni še prišlo do tako potrebnega pomirjen ja, je to v veliki meri »za: sluga« silovito borbenih gospo: dov okoli »Slovenca«. gwn. Naš prvi jugoslovanski zvočni film! Film naših ljudi, našega morja! Dialog v srbohrvaščini! FUm naše soinčne Dalmacije! „A življenje teče dalje" Ita Rina in Zvonimir Rogoz v soboto 25. t. m. — Vstopnice si nabavite v predprodaji, ker je zanimanje ogromno KINU SLOGI in bo naval na blagajno velik! Premiera v Mehika zares izstopi iz DN Meksiko, 23. aprila. x. Mehi: ška vlada se je definitivno odlo: čila, da izstopi iz DN. V nasled: njih dneh bo poslana v Ženevo Niisčić o naši zimaiap politiki nota, s katero se sporoča DN, da Mehika prestane biti član DN po določbah, ki so označe: ne v paktu Društva narodov. še povečan radi težnje francoske politike, da se ji pr bliža, ker bi hotela ustvariti skupno fronto proti Nemčiji. Po nemški akciji v Poreniu se je ta težnja francoske zunanje politike še povečala. Ninčič je nato pobijal mišljenje francoskega publicista VI. d' Or-messona, da bi edino restavracija Habsburžanov mogla preprečiti Ansdiluss. Tako mišljenje je politična naivnost in zabloda. Povratek Habsburžanov na Dunaj ne bi bil nikaka ovira za Ansdiluss, nasprotno, utegnil bi ga še celo favorizirati v vnašanjem motenj v odmošale diržav, ki zavzemajo sedaj skupno fronto proti An-schčiuissu. — Francija je bila do sedaj maiša sigurna prijateljica. Treba bo gledati, da se odstranijo vsi razlogi nesporazumov. Svoje predavanje je dir. Ninčič končal s temile besedami: »Na- vzl c vsej resnosti splošnega mednarodnega položaja tv izgle. da, da bi se naša država nahajala sedat pred kako resno nevarnostjo. Toda nadaljnl razvoj nalaga izredno veliko opreznost nam vsem, ki želimo zagotovilo bodoč nosti v tej državi. Predvsem so moramo zavedati, da je usoda Srbov, Hrvatov in Slovencev nedeljiva, da ne more biti enim slabo, drugim pa dobro. Če bomo imeli / 'dovoljen narod v kon-soFdirani državi z medsebojnim zaupanjem, bomo mogli ustvariti silo, k! im v stanu, da nas popelje preko vseh izkušenj, do katerih nas utegne’o pr’vesti dogodki. Preteklost nam daje dovoli pouka, kako se nam te godilo, kadar smo bili zadovoljni.« Sodnik: Seveda, kajpada, tatvina jo srnina obrt. le kni takega vam diši. Tat: O čisto sijajna obrt bi to bila. če bi jo vi, gospod sodnik, dovolili izvrševati. Dateviaa kronika — Banska uprava v Ljubljani sporoča, da so sprejemni dnevi pri g. banu samo ob torkih in petkih in da ob drugih dnevih g. ban ne more sprejemati strank Ljudje naj sc tega drče in naj ne prihajajo ob drugih dnevih v Ljubljano, ker si s tem delajo stroške in nevšečm sti. — Pošta Ljubljana 3 na Sv. Jakoba trgu bo dne 25. in 26. aprila t. 1. zaradi snaženja prostorov zaprta za promet s strankami. Občinstvo naj se ta dva dneva poslužuje drugih pošt v Ljubljani. Ga Wanek josipina je darovala mesto venca na grob pokojnega gosp. Grilca Josipa Din 200.— za mestne reveže - Iskrena hvala. — Promoviral je na ljubljanski univerzi za doktorja filozofije g. Vinko Brumat. Čestitamo! — Osebne vesti. Z odlokom predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra je prestavljen na delo v mestno kontrolo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani g. Vladimir Pi-ledič. pisar glavne kontrole Vlil. pol skup. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za uradniškega pripravnika Doma narodnega zdravja v Spodnji Hen-davi dr. Avgust Korlter, dosedaj uradniški pripravnik higijenskoga zavoda v Ljubljani. — Z avtobusom skozi Bosno v osrčje srednjeveškega srbskega carstva, črno goro in Dalmacijo, je naslov predavanju. ki ga bo imel v petek 24. t. m. ob 20. uri, v verandni dvorani hotela •»Union-a« ravnatelj »Zveze za tujski promet v Sloveniji«, g. VI. Pintar. To predavanje, ki ga bodo tolmačile številne skioptične slike, priredita »Zveza za tujski promet v Sloveniji« in »Touring klb«. Vstop prost. — Sodobna gospodinja je naslov VI. gospodinjsko - gospodarski razstavi Zveze gospodinj na spomladanskem velesejmu v paviljonu K, ki bo pokazala v vsej prireditvi gospodinjo kot žarišče in središče ne samo rodbinskega ampak tudi javnega življenja. Vsak dan se bo v programu prikazal del gospodinjskega življenja, videli bomo ženo kot delavko v poklicu, kako se k reta v tujskem prometu, v športu; gospodinjo, ki z dobro postrežbo privablja tujce, mlado dekle, ki do-rašča domačemu krovu in usmerja prve korake v svet. Naša mladina in naši najmlajši bodo delež ni posebne pozornosti. K vsem točkam program® bo podal gospod nadrežisor profesor Šest kratka predavanja. -r- Zanimivo predavanje o Ahesinijl in Aheslneih Im v petek 24. t. m. ob 20. uri v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Predaval ho, kakor smo žo poročali, o življenju, običajih 'n svojih doživljajih v Abesipiji dr. Jordan Širokov. ki je od leta 1020 <1° lOOvl živel in deloval na abesinskem dvoru kot zdravnik cesarjev in imel priliko temeljito spoznati AbesinijO in njene prebivalce. Predavanje bodo pojasnjevale slike ki jih je vočinom® s a m napravil. Vstopnina jo zelo nizka: sedeži prvih 20 vrst 5 Din. ostali 1111' deži 4 Din. stojišča S Din, za dijak0 in vojake pa din. 2. — V Velikih Laščah bo dne 20. ?• rejsko predavanje o koristnosti rr]0 malih živali kot pomoči malemu človeku in sicer v prostorih Veliknlašk0 narodno šolo oh 3. popoldne. Predavatelj g, Inkret Alfonz ho tudi poP snil pomen ustanavljanja rejskih °r ga ni za ni j s posebnim ozirom na dam šnje težke čase. Oh tej priliki ho tu ^ razgovor za prireditev prve pr0!’'!, ga n d ne razstave malih živali v Ve kih Laščah. Z izvajanjem kmetske samopomoči Kmetje nočejo nikogar izkoriščati Ljubljana, 24. aprila. Kmetski sloj, ki je najštevilnejši v naši državi, živi v tako obupnih razmerah, da je moral seči po organizaciji samopomoči. Marsikdo si nemara pod tem pojmom misli nekako stanovsko-razredne Kihanje, ki naj bi bilo naperjeno probi drugim stanovom. Tako pojmovanje bi bik) seveda zmotno. Iz izcav dir. VI. Mačka, ki >ih je dal hrvaškim novinarjem za veliko noč in jih je potem pri nas ob-oavil tudi »Kmetski list«, je jasno razvidno, da kmetje nočetjo nikogar izkoriščati, ampak da gre njih napor le za tem, da se z dvigom oen kmetskih pridelkov dvigne splošno gospodarsko stanje v tlržavu. Dr. Vi. ivtaček opozarja v svoji izjavi na leta, ko je bu kmet pniimenoma dobro situiran in so od tega imeii dobiček — vsi družabni sloji. Kmet je kot najšte-Vilnetšii konzument lahko kupoval, kar je seveda po naravnem toku gospodarskega življenja in povezanosti ugodno vplivalo tudi na vse druge stanove. Danes je kmet na psm in mora to občutiti trgovec, obrtnik in tudi državna blagajna sama. Kajti, 'kjer nič ni, budi vojska ne vzame, pnavi naš Pregovor. Zakaj so se povišale cene mesa ga politično pobairvaM. No, vzlic temu neljubemu prizvoku /e doslej slovenska kmetska samopomoč že rodila lepe sadove. Priznati je treba slovenskemu kmetu, da je pri tem gibanju pokazal dovolj zrelosti in ni zahteval nemogočega, 2e na zgoraj omenjenem zborovanju v poslopju Kmetijske družbe so kmetje sami poudarjali, da bodo vsak v svojem okolišu priporočali zmernost in pametno uvidevnost, ker nikakor nočejo, da hi se povišek pni živini in dru-gh kmetskih pridelkih prevalil na konzumenta, ki je itak gospodarsko tako šrbek, da danes ne prenese nobenih novih bremen. Iz zadnjih tržnih poročil pa, ki jih- prejema glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani v objavo, je razvidno, da so se cene mesu piri mesarjih nesorazmerno povišale in da sedaj stane govedina l. vrste Din 12.—, II. vrste pa Din 10.-tčletina I. vrste Din 14 do 16, II. vrste pa Din 12 do 14, a 'svinjina I. vrste Din 16 do 18, II. vrste Din 14 do 16. Ker te cene, kakor omenjeno, niso v nikakem skladu s poviškom cen živine za živo težo na sejmih in pri živinorejch sploh, se ie Kmetijska družba kot najbolj poklicana gospodarska zastopnica slovenskega podeželja s posebno vlogo obrnita na bansko upravo v Ljubija,ni in pojasnila deio vse akcije. Domači konzum mesa je ogrožen V omenjeni vlogi opozarja Kmetijska družba, da je s povišanjem cen na ljubljanskem mesnem trgu hrezdvomno ogrožen domači kon-sum mesa. Obubožani konsument, pa naj bo to ročni ah duševni delavec, ves tako zvani srednji stan in z njim ves — kakor mu pravijo — nižjii sloj bd prisiljen, omejiti potrošnjo mesa. S tem bo zopet padla poraba mesa na domačem trgu, kar bo imelo za posledico, da bo brezuspešno vsako organizirano stanovsko udejstvovanje kmetov na podeželjsklh sejmih za obrambo svojih koristi, t. 1. za zvišanje cen živine. V prvi vrsti so seveda cene živine odvisne od izvoza, nič manj važen pa in tudi domači trg. Saj se zlasti v teh časih porabi brez dvoma do tr prime mesa doma. Tržni redi Radi tega je Kmetijska družba naprosila bansko upravo, da nemudoma ukrene vse potrebno za ureditev razmer zlasti na Lub-fjarosikem mesnem trgu. Hkratu naj vpliva na vsa mestna pogla-glavarstva, naij čim prej izdalo »Tržne rede«, ker bo le na ta način mogoče pravilno urediti pereče vprašanje domačih trgov. Pametna in nujna ureditev tega vprašanja pa je v interesu vseh slolev, v interesu narodnega gospodarstva in seveda tudi v interesu dlržave same, ki ji pra\ kmet kot nien steber in z njim združni mali človek želi procvita in naoredlka. Akcija hrvaške gospodarske sloge, ki ni naperjena niti proti Gubani oblasti miti proti nobenemu sloju sodobne družbe, ampak Jo izključno gospodarsko gibanje v Prid splošnosti, le našla odziv tudli v Sloveniji v obliki kmetske samopomoči, za katero je dala pr-vo pobudo naša delavna »Kmetijska družba«. Hkratu je »Zveza slovenskih kmetov« tedaj sklicala v Ljubljano sestanek, na katerem s? bile določene smernice za skupaj nastop slovenskega kmetskega ~lvlia. Se vedla M Slovenci ne bb-h to, kar smo, eiko ne bi takoj te- Ban: 2 leti In pol robije Jože Anžurt Rant Andrej in Anžur Angela oproščeni Ugibanja Ljubljana, 23. aprila Včeraj smo obširno poročali o veliki obravnavi proti! vlomilcu Banu_Viletorju in tovarišem. Ker e bila sodba izrečena šele včeraj pozno popoldne, ko je bila naša redakcija že zaključena, objavljamo danes sodbo. 111 y O n d r a In režiser Karl L a m a c pr! snimanju novega filma »Medeni tedni«. Že pred napovedano uro se ie zbralo občinstvo v razpravni dvorani na št. 79 in na hodnikih sodne palače. Radovedneži so ugibali vse vprek, koliko bo dobil Ban, Anžur. Podboršek in drugi. Po zaslišanu vseh osumljencev smo vedeli, da bo moralo sodišče temeljito proučiti vse podrobnosti glede krivde- Saj .ie na primer Ban drzno vse zanikal in zatrjeval, da je moral priznati svoie zločine, ker so ga k temu prisili. Bana in Anžurja so pazniki zopet pripekali iz zaporov vkleme-na. Paznik jima :e snel verižico. Žvenket te verižice seže človeku do mozga. Vklenenca pa sta stegnila roki in iu skrila v žep. Kakor da na’ občinstvo ne zanima moder odtis v zaneriiu. Sodba Posvetiovanie senata se je zavleklo. Napetost v dvorani, ki ie M a polna, je pa naraščala. Predsednik senata s. o. s Brelih je no peti uri prišel z akti in prečita! obsodbo Ban Viktor je bi! obsojen zaradi zločinstva tatvin in vlomov na 2 leti In pol roblje. DržaVlianske pravice izguttf za 5 let. Z obsodbo ni bil zadovoljen ter si je pridržal rok za priziv- Notar Karel je bil obsojen zaradi tatvine na 1 leto in 10 dni rohiie. Državljanske nravice iz mi. bi za 3 leta. Kazen je sprejel in jo takoj nastopil. Podboršek Pavel je kriv prestopka, ker je kupoval ukradeno blago in je obsojen na 2 meseca strogega zapora in 120 Din denarne kazni, oziroma 2 dni zapora. Povprečnine mora plačati 500 Din. Kazen je sprejel. Sodišče se je prepričah, da ni obrtoma prodajal ukradenega blaga, in le bila kazen temu primerno milejša. Toni Franc je bil obsojen na 1000 Din denarne kazni, oziroma 17 dni zapora. Plačati mora 504» Din povprečnine. Zagrešil je prestopek. ko je nakupoval ukradeno blago. Pridržal sl ie zakoniti rok za priziv. — Anžur Lucija je zagrešila prestopek, ko ie kupila sumljivo blago od nekQga človeka in ie bila obsojena na 300 Din denarne kazni, oziroma na 5 dni zapora. Kazni ni sprejela in bo vložila priziv. — Ponikvar je zagrešil prestopek, ker je vzel v zastavo ukradeno blago, in ie bH obsojen na 300 Din denarne kazni, oziroma na 5 dni zapora, katerega je pa že prestal, ker mu 'e bil vštet, kakor vsem drugim obso-iencem. preiskovala zanor- — Novak Ivan je bil obsojen na 600 Din denarne kazni, oziromi na 10 dni zapora, katere !e tudi že prestal v preiskovalnem zaporu. Kliub temu je izjavil, da P Pre-več dobil in da se bo pritoži. Sodnik ga je pomiril, češ, da je kazen že tako prestal. Oproščeni so bili Anžur Jože, ker ni bilo dokazov glede očitanega mu poskusnega vloma v tovarno Eifler. Ravno tako je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen Rant Andrej, ki mu je obtožnica očitala, da je hotel z Anžurjem vlomiti v tovarno. Naposled je bila oproščena krivde tudi Anžur Angela, ker ni mogla vedeti, da je bilo blago, ki ga je kupila, ukradeno. Vsj obtoženci morajo solidarno plačati in povrniti nastalo škodo zasebnim udeležencem in povrniti predmete, ki so bili zaplenjeni. Le-tii pa morajo po poti civilne pravde zahtevati še povrnitev ostale škode. Anžur se smeje Anžur Jože je bil torej oproščen. Obraz se mu je razlezel v smehu. Človek bi rekel nekako v »strokovnjaškem« smehu. Lahko si mislite, kako je človeku pri duši, če n: ravno vajen, da ga spoznajo pred sodiščem za nedolžnega- Veselo se ie Anžur oziral po dvorani, kamor ni pogledal, dokler obsodba mi bila izrečena. Ko je predsednik senata odšel in ie bito vse zaključeno ter so ljudje zapuščali dvorano, se je tudi Anžur znašel pred vrati in jo je hotel mahniti na hodnik. Paznik ga je prizanesljivo (saj je bil oproščen!) potrepljal po rami: Anžur, še vas imamo zapisanega! Dokler vas tam spodaj ne izbrišemo, ste še naš. Le počakajte, bomo šli skupaj dol... Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 25. aprila t. 1. ob 18. uri v mineriloškem institutu na univerzi svoje šesto predavanje. Predaval bo vseuč. prof. g. dr. Andrej Gosar o temi: »Socialno vprašanje in svetovni nazor«. K zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se tank majo. Vstoo prost. Maribor m— Narodno gledališče. Petek, 24. aprila: zaprto. — Sobota, 25. aprila ob 20. uri: »Micki je treba moža«. Gostovanje gasilske čete iz Cirkovcev. m* 1 2 * * 5— Akvizicija inseratov za MT. Uprava Mariborskega tedna opozarja vse trgovce in gospodarske kroge, da ni pooblastila nikogar za akvizicijo kakršnihkoli inseratov '*a MarilKirski teden. Ob priliki letošnjega V. Mariborskega tedna namerava uprava izdati sama reprezentativno revijo. m— Avstrija : Anglija, meddržavna nogometna tekma bo 6. maja na Dunaju. Če bo dovolj interesentov, priredi »Putnik« v Mariboru z avto-karom izlet na Dunaj. Vozna cena bo v obe smeri 25<1 Din. Interesenti se naj prijavijo »Putniku« na Aleksandrovi cesti. m— Laskavo povabilo je prejel jugoslovanski šahovski prvak. Mariborčan Vasja Pirc. Češkoslovaški šahovski savez ga je pozval na veliki mednarodni šahovski turnir, ki bo v juliju 1936. v Pragi. Sodelovali bodo najodličnejši šahisti sveta. Vasja Pirc se je odzval vabilu. m— »Micki je treba moža«. V soboto 25. f m nastopijo v Narodnem gledališču gledališki amaterji gasilske čete iz Cirkovcev. Uprizorili bodo zabavno veseloigro »Micki je treba moža«, ki jo je napisal priprost kmečki fant Vinko Korže. Za nastop vlada precejšnje zanimanje. m— Kaznilniški pazniki iz vse države so zborovali preteklo nedeljo v Mariboru. Zborovalci so sprejeli resolucijo. v kateri zahtevajo izboljšanje razmer. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen Ivan Meško. m— Sadna letina bo dobra. Sadno drevje je letos izredno lepo in bogato razcvetelo in če ne pride do kake nenadne vremenske spremembe, bo tudi bogato obrodilo. Ker prihajajo iz Nemčije poročila, da je tamkaj mraz pomoril cvetje, bo letos omogočen velik izvoz v Nemčijo. m— Delo dobita takoj uradnik, vešč železničarske stroke in vzgojiteljica. Informacije pri Borzi dela v Gregorčičevi ulici. m— Trije »jurji« zgoreli. Posestniku Antonu Jauniku v Hrastju pri Limbušu je požar upepelil hišo do temeljev. Mimo občutne škode, ki je nastala zaradi požara, so posestniku zgoreli tudi vsi prihranki in sicer 3000 dinarjev, ki jih je hrani! v bankovcih. m— Kino. Grajski: Veliki Ufa-film »Ljubavna pesem«. — Union: »Rdeči jahač«. V glavnih vlogah Svetisiav Petrovič in Čamila Horn. Celje C— 593 brezposelnih je sedaj vpisanih pri celjski Borzi dela: od teb je pa le 60 žensk. V zadnjem tednu jo odpotovalo 9 moških in 3 ženske Vsak dan, zlasti pa ob sredali in sobotah. se zbirajo pred Borzo večje gruče brezposelnih in čakajo rešitve. c— Plamen uničil 5 letnega dekleta. Ko se je v ponedeljek ob pol 9. uri dopoldne pos. hči Anica Berlcčič v Libojah št. 30. pri Petrovčah igrala pri štedilniku, se ji je vnela obleka. Dekletce je dobilo hude opekline po glavi in prsili. Neznosnim bolečinam je Anica v torek ob 16. v bolnici podlegla. Žalujočim sožalje! c— 91-letna Marija Šošter, občinska reva iz Celja, je v torek umrla v bolnici. V sredo pa 32-letna dninarjeva žena Marija Butolon iz, Rogatca. N. v m. p.! c— Na žago je padel s svinjaka 20-Totni dninarjev sin Anton Pcrtinač v Ev. Jakobu pri št. Jurju ob j. ž. Po- Morala med lumpi Priznal je, da se ]e maščevat, ker je bil izdan Ljubljana, 23. aprila Cesto se zgodi, da se v teku razprave pred sodniki izkaže, da imajo ljudje kljub krizi, pomanjkanju in splošni demokraciji 6e čut za odgovornost. in vest, ki se jim oglasi, kadar jih instinkti ženejo,k zlem dejanjem. Redko se pa zgodi, da se na sodniji spomnimo na dejstvo, da imajo tudi izločeni in lumpje svojo moralo, ki ni samo prazna beseda, kajti pregre-žek zoper njo ima za posledico kazen, ki je običajno maščevanje. . . Vesele priprave za vlom Trije tovariši so se zbrali kmalu po prvem meseca marca in šli krokat in lumpat. Podlesnik Karel je imel denar in je dajal za pijačo tovarišema Bahalu Francu in Sankoviču Antonu. Vsi trije so brezposelni delavci. Podlesnik in Sankovič sta obremenjena, oziroma preobremenjena s kaznimi, ki sta jih do včeraj-že prestala. Ob vinu so naredili načrt za vlom v vagon na ljubljanskem kolodvoru. To se pravi. Podlesnik in Sankovič sta naredila načrt in se odločila za vlom, Bahal. ki je bil v druži)! s svojo ženo, pa ni potegnil s tovarišema. Pdiiesrečen vlom Bahal se je ločil z, ženo od ostalih dveh in odšel. Podlesnik in Sankovič sta pa šla na delo. . . Kazalo je vse. da se l>o vlom posrečil. Gladko je šlo. Vagon na kolodvoru je bil kmalu odprt. Vlomilca sta že zapuščala pnz.o-rišče z. dvema zabojema sladkorja. vredna okoli 1500 Din, Toda končalo škodoval si je desno roko in se zdravi v bolnici. c— Prosil je za mezdo — a dobil po glavi. Tako se je pripetilo v torek 47-letnemu delavcu Golob Antonu iz Nove vasi. ko je šel k nekemu posestniku iz. Vodruš pri Kalobju prosit za izplačilo zaslužene mezde. Mesto plačila je pa delavec dobil s pestjo po glavi in je moral celo teči iz hiše posestnika. c— Delo dobe: 3 krojači, 2 hlapca, 1 bot. sluga, 2 kuharici, 2 služkinji. 2 sobarici in 2 natakarici. c— Desno stopalo mu je zmečkalo. Kleparskemu pomočniku 23-letnemu Jager Mihaelu v Celju je padlo pri delu kovalo na desno nogo in mu jo močno poškodovalo. c— Hlod je zlomil desno nogo 17-letnemu Srečku Aristovniku, pos. sinu v Skalah pri Velenju, ko je v ponedeljek pomagal pri razkladanju smrek z voza. Hlod mu je padel z voza na desno nogo in jo zlomil. Fant se zdravi v celjski bolnišnici. e— Umrli so v bolnici v ponedeljek 65-letni Franc Kolšek, progovni paznik v pok. iz. Lise št. L. Hauptman Terezija. 32-letna posestnica v Kahnom št. 16.. v torek pa Štefanija Krajnc. 3-letna krojačeva hči iz okolice Vojnika. N. v m. p.! c— Na 2 leti robije je bil obsojen Maks Mulej iz okolice Radovljic radi cele vrste tatvin in ponarejanja računov. Kazen je sprejel in prosil, naj bi ga Čimprej oddali v kaznilnico v Mariboru. Častnih pravic ne bo imel 5 let. c— Z motiko je preklal glavo nos. sin Miha Leskovšek v Klakih pri Kozjem, Leskovšku Janezu tako, da je slednji že po 10 dneh umrl. Ko so 17. marca kopali v vinogradu, so se fantje po večerji sprli in obdelovali drug drugega z motikami. Leskovšek Miha je bil v torek prod celjskem sodiščem I obsojen na 1 leto in pol strogega zapora. se pa ni srečno. Kakor bi ga naročil, se je pojavil stražnik tam nekje na Resljevi cesti in vlomilca sta romala v policijske zapore. Maščevanje Gotovo sta že ugenila, zakaj je sedel na zatožni klopi poleg Podlesnika in Sankoviča tudi Bahal. Bi! je žrtev maščevanja, ker je "prekršil moralo lumpov. Sankovič je na policiji izjavil, da je pri vlomu pomagal tudi Bahal. Bahal pa je zatrjeval svojo nedolžnost. Naposled je Sankovič sam priznal, da se je nad Bahalom maščeval, kčr ga je izdal. Po morali lumpov bi, moral najbrže pomagati pri vlomu, najmanj pa odločati. Pa ni pomagal pri vlomu in tudi molčal menda ni, kajti Sankovič je »sklepal«, kakor je povedal sodniku, da ga je Bahal ovadil stražniku, ki je tako nepričakovano prišel in vlomilca aretiral. Državni tožilec je razširil obtožnico proti Sankoviču, ker je lažno obdolžil tovariša samo zaradi tega, da bi se nad njim maščeval. Bahal je bil seveda oproščen. Državni tožilec dr. Lučovnik ga je očetovsko opozoril, naj se spametuje in začne pošteno živeti, saj je to pot pokazal, da ima še vest. Podlesnik je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora in na izgubo državljanskih pravi cza 3 leta. Sankovič je pa bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za 4 leta. Domačije v plamenih Na delu je zapet zločinska roka Maribor, 23. aprila S podeželja prihajajo temne vesti o pogostih požarih, ki so najbrže podtaknjeni iz maščevanja. Pretekle dni je bilo zabeleženih kar sedem požarov, pri katerih je ogenj povzročil nad 200.000 dinarjev škode. Tri dni zaporedoma je gorelo v Gornji Gorici na Dravskem polju. Vedno ob isti jutranji uri jo nenadoma izbruhnil požar v gospodarskih poslopjih. Prvo jutro je zgorelo gospodarsko poslopje Marije Srameljeve. ogenj pa je zajel še poslopje posestnice Lize P Tiiatove in ga upepelil do tal. Že naslednje jutro in ob isti uri je pričelo goreti gospodarsko poslopje Franca Čelofige, ki je docela pogorelo. Prebivalstvo pa je popolnoma zbegal še tretji požar naslednjega jutra, ko je nenadoma bila v plamenih domačija posestnika Alojza Pauka in kmalu nato še posestnika Antona Sitarja. Ljudje so takoj sumili, da je na delu zopet zločinska roka, ki je v treh zaporednih nočeh upropastila lepa gospodarska poslopja. Za požigalcem so takoj pričeli poizvedovati orožniki, ki pa še nis') —’T • - j'i rrnve sledi. Fantovski pretep —trije mrtvi Maribor, 23. aprila Pred dnevi smo poročali, o groznem fantovskem pretepu, ki je bil v Križevim pri Vurberku. Fantje, ki so bili vsi omamljeni od alkohola, so se spoprijeli zaradi neke malenkosti in niso odnehali prej. dokler na »bojišču« niso obležali štirje ranjenci, že nekaj ur po pretepu je izdihnil Franc Krepek in sicer zaradi- izkrvavitve. Na zapestju leve roke je imel z nožem prerezano žilo in ker ni bilo pravočasno pomoči, je revež moral umreti. Vse ostale ranjence pa so pripeljali v bolnišnico. Včeraj pa je pretep zabeležil drugo smrtno žrtev. V bolnici je zaradi Im- • dih poškodb umrl še 22-letni Krepe-kov brat Alojz Krepek, ki so mu med pretepom nalomili hrbtenico. Tragično pa je, da je bil pretep posreden vzrok smrti še tretje žrtve. Ko je namreč mati obeli ubitih sinov, Frančiška Krepek zvedela, da je poleg sina Fran ca izgubila še Aloj/a, jo je od samega razburjenja in žalosti zadela kap in je obležala na mestu mrtva. Velikjj, tragedija Krepekove družine je vzbudila sočustvovanje pri vseli, obenem pa tudi ogorčenje nad fantovsko podivjanostjo, ki ne pozna meja. Ljudje so vprašujejo, kdaj bo konec krvavih pobojev? Predavanja na V. pedagoškem tednu Mariboir 23. aprila. Kakor znano, se je pričel pretekli ponedeljek v Maribomu peti pedagoški teden, za katerega je vladalo že dolgo časa veliko zanimanje. O. dir. Vrtovec je predaval o zdravniški aktualna temi otrok. Na sporedu pa so vsa pereča vzgojna vprašanja otrok in sodobnega šolstva. G. nastavnik Rode bo predavaj o zaposlitveni možnosti predšolskih otrok G. Vif/.to Mazi iiz Ljubljane bo predaval o defektni deei. G. prof. Šilili Gustav o vloigali kazni in nagrad v domači vzgoji. G. Lrnest Vrane iz Studencev in g. Albert Zenjav iz Maribora bosta v obliki dialogov očitovala otroške napake. Za pedagoški teden vlada veliko zanimanje najširših plasti mariborskega prebivalstva, kj stremi za pravilno vzgojo svojih otrok, S podporo banske uprave v Ljiublianj bo izdala Pedagoška centrala anketno polo o socialnem stanju šolske dece v dravski banovini. Anketno polo sta izdelala naša pedagoga univ. prof. g. dr. Karel OzvaM in prof. dr. Zgeč. Pole bodo izpoilniimj učitelji širom dravske banovine. Mimogrede naj bo omenjeno, da namerava poslati banska uprava slične popisn/ce tudi kmetijskim in gospodinjskim nadaljevalnim šolam v banovini. Ti anketni podatki se bodo porabili za referat a vseslovanskem pedološkem kongresu, ki bo 1. 1937. v Beogradu. S to akcijo bo Pedagoška centrala napravila na področju iskanja mladinoslovnih 'spoznanj zo-pet korak dalje.________________ Imenovan je za stalnega uradnika Vlil. pol. skupine strojni inženir g. Oskar Štajnc, dosedaj uradniški pripravnik. Žena z zelenimi očmi Marsej, v aprilu Marsejska policija ima opravka z nenavadnim primerom, ki spada v kriminal in v okultizem obenem. Nekega dne je na vrata palače bo-Efate vdove Rite Carvelli v Marseju potrkala beračica z otrokom v naročju. Milo je prosila kruha in mleka za otroka. Kuharica je žensko, ki je bila mio revno oblečena, povabila v kuhinjo, kjer ji je izročila kruh. Ko je beračica imela kruh in mleko, je bogato gospo prosila še za kako staro obleko. O dogodku, ki je nato sledil, je sama vdova prepovedovala na policiji takole: Pod vplivom zelenih oči — Nisem mogla ustreči prošnji, ker sem obljubila svoje stare obleke svoji Prijateljici, ki je izgubila nedavno svoje premoženje. Rekla sem ženi, da takih oblek nimam. Tedaj me je žena čudno pogledala s svojimi velikimi telenimi očmi. Proti svoji volji sem se obrnila in krenila proti omaram, kjer sem imela obleke. Vzela sem iz omare svojo najlepšo in najnovejšo obleko in jo izročila beračici. Nato sem krenila še proti omari, kjer sem imela svoj nakit. Vzela sem ga iz ša-tulje in ga podarila beračici, ki me je ves čas gledala v oči. Vsega sem ee zavedala, toda nisem Imela svoje volje, da bi storila. drugače. Žrtve hipnoze Ko je beračica pobasala vse skupaj v malho, je izginila. Takoj nato se me je polastila nekakšna omedlevica in morala sem leči v posteljo. Po vsem je kazalo, da je bila bogata vdova žrtev ženske, ki je gospo hipnotizirala. V teh dneh je policija dobila več prijav o drznih tatvinah, ki jih izvršuje neka beračica, ki zna ljudi na čudežen način »pretentati«. Policiji je bilo jasno, da gre za žensko. ki zna hipnotizirati. Ta jinstvena jadrnica Marsejska policija je bila vsa alarmirana, da poišče tajinstveno žensko z velikimi zelenimi očmi. Toda v mestu je ni bilo več. Pač pa se je posrečilo policiji zvedeti, da je ženska s takimi očmi pobegnila baš tiste dni. ko so jo iskali, v Bretanjo. Na bre-tanjski obali so ribiči opazili veliko jadrnico, ki je imela samo enega pot nika, in to je bila žena z zelenimi očmi. Kljub poizvedovanju pristanišč nib oblasti pa te jadrnice z ženo, ki s pomočjo hipnoze slepari in krade, niso našli. ške munidtie za karabinke, francoske plinske maske, najmodernejše strofiie puške; v neki stranski jami pa se je nahajala radijska postaja za oddajanje im sprejemanje. jame so Mie razsvetljene in kurjene z močnimi električnimi baterijami. Tudli majhen lazaret Če bil urejen v eni teh jam z velikimi zalogami medikamentov in zdtravnSkih instrumentov. V cesarski živežni shrambd so ležati zaboji buteljk najfinejšega francoskega šaimpanjioa in pristnega starega škotskega whisky-ja (žganja). Tu je cesar s svojimi generali užival to jamsko razkošne budi v, ženskli dniž'bi, o tem .pričajo najdene toaletne stvari rpiudlri in parfumi. Ampak očitno si te »ge-neralštoblerice« niso preganjal* časa samo z lepotičenjem, ker so stati v bližini električne peči štirje šivalni stnolii ameriškega izvora. Ita Rina pri premieri svojega Silma v kinu Slogi Kakor sano iniormiranii skuša uprava kina »Sloge« pridobiti našo fillmsko umetnico Ito Rtno. da bi prisostvovala v sobo*' del:o nr-nVe-nim iv 1 Razkošna neguševa jama Kanoni, šampanjec, whisky, parfumi ... Poročila italijanskega glavnega stana na severni fronti opisujejo razkošno podzemsko jamo, v kateri je prebival cesar Halle Selas-sie pri K veram«, dokler niso ita-lijanske čete cesarsko gardo po-SOale v beg. Stene te ogromne jame so bile Prevlečene z dragocenimi tapeta- mi, tla pragrniena z debelimi per ziljskimi preprogami. Stranski manjše votline so bile z glavn votlino zvezane po stopnicah usekanih v skaJovtfe. Vhod v jamo (Je ščitilo pet brzostrelnih topov, v bližini so bili makoiplličene franooske in belgijski granate. Po raznih kotih jame so našli Italijani skladovnice angle- jega filma, »A življenje teče dalje.« Beograd in Zagreb sta Ito Rino zaradi lepega uspeha, kj ga je dosegla s tem poslednjim svojim film skim delom, prav toplo aklamiira-a. Bilo je šopkov, nagovorov in 'cisirčmega slavlja! Tudi Ljubljana le bo zaostala in tista ogromna ečina naše zavedne javnosti, ki ;i želi nacijonalme osamosvojitve -ončno tudi na filmskem polju, )o prašila polnoštevilno in se veselila prvega našega uspeha. K tem« uspehu je mnogo doprinesla Ita Rina. Kakor smo čuli, ma naša filmska igralka mnogo lačrtov za bodočnost. Cehi, hranam in Nemci ji stavljajo laskave lomuidbe, njeno ime ima v inozem-■ tvu velik sloves. Ce bo torej upravi kina »šjoge« ispelo, da se bo naša Ita Rina pri uremieri filma v soboto in nedeljo roikatzala Ijubfenskiiim posetnikom ilma, bo naval na vstopnice še oliko večji, vsel česar priporoča 'prava kina »Sloge«, naj si /sakdo vstopnice takoj nabavi v iredprodaii. Poroki je izrazil željo, naj ga pokopljejo kot siromaka. Na sliki vidimo 0Ki"eb, ki priča, da je francoska vlada tej ministrovi poslednji želji res ustregla. Tajnosti tibetanske medicine Tajnost tibdtianskli medicine Vzhodna medicinska veda izziva pozornost mnogih evropskih zdravnikov. Posebno ruski zdrav-niM posvečajo vso pozornost medicinskim tajnostim Onijenta. Že leta 1853. je v Petrogradu izšla knjiga »Kitajska medicina«. Zdravniki Brettschečder, Kiriilov, Tata-ninov, Baznlevskij in Korsakov so študirali jezik, literaturo in medi-dno ter so zbirali množico zdravilnih rastlin. Pod svojetsko vlado so organizirali ekspedicije prof. Varlahova in Betonskega, katere so se posvetile izključno študiu tibetanske mecVcfne. Mojstri tibetanske medicine Mojstri vzhodne kitajske, tibetanske ali mongolske medieine v Leningradu so posebno profesor Kaškadamov, Povarin, dr. Badna-jev, profesor Bostrakov (poznani tibetolog); a na Daljnem Vzhodu docent A. V. Maka ujev. Pred vsem je treba rešiti vprašanje ali se gre za enmtno vzhodno medicino ali za razne samostojne nauke. Videz je, da imajo kitajska, tibetanska. mong< Iška, koreiska, japonska in indokltajska medicina skupni koren, kateri je pa tudi najbrže pravir vse svetovne medicinske vede. Tisočletna preteklost Vzhodna narodna medicina ima tisočletno preteklost. Naslanja se na običajna iskustva preprostega človeka, polna je Skolastike, fan- tazrije on mistike. Konfucijeva ideologija jo je obdala še z večjo mistiko. Interesantni so posamezni detajli te medicine, da se more izbrati to, kar bi utegnilo kori-sti'ti modemi vedi, ^ Posebno so zanimivi »zdravniški recepti« zbrani v knjigi »Ben-cav-gau-mu«, katera v izvlečku vsebuje vso obširno medtoiinsko literaturo štirih tisočletij obsto:a medicinske znanosti v Kini. Ta farmakopija je izdana leta 15b9. ter se je razširila po vsem Vzhodu. Kitaiska jo še vedno* ponovno izdaja v ogromni tiraži. Napisal jo ;e v trideseijiih letih Kmez Ki-Si-čžen. Antor je opha! 1892 metod zdrav-iljenja ter vsehive 71.nor, roče'tov. Sovjetska medicina Sovjetska medicinska veda sedaj proučuje sredstva vzhodne medicrne radi tega, da iz nje prevzame vse, kar bi moglo •koristiti modemi medicinski znanosti. Spoznati je treba ves kemični sestav, vpliv na organizem, poizkusiti vse eksperimentalnim potom. magari tudi klinčno. »Sedal vršimo klinično in eksperimentalno študira nje vzhodne medicine« — pravi profesor g. Kogan v listu »Večerniaia Moskva«. ^Želimo, tla dešifriramo tajnost prastare vzhodne medoir ne, jo preiskusimo in nudimo človeštvu.«. Torej nam tudi v medicinski znanosti preti »žolta nevarnost«, ki pa naj bi prinesla zapadu le vse dobro z vzhoda. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. |q0 »O, saj sem slutila,« le ihtela, »zdaj me boš — me boste prezirati!« »Ne bom, diraga Bessie,« je tolažeče odvrnila tla in jo objela. »Saj nisi ti prav nič kriva! Vzela si človeka, katerega ljubiš, jaz Pa te imam tudi zelo rada, in si moja prijateljica.« »Toaa jaz sem vedela, da je moj mož njegov nui'boljši prijatelj. In tudi jaz sem bila v skrivnostni hiši.« »Nič zato — vseeno te imam rada. In kaj ne, da je res, Bessie, da tvoj — tvoj mož — ni — ni ubijal ?« »Ne, nikdar!« le odločno odvrnila Bessie. »Več'noma je bil na skrivnostni ladji.« »Pripoveduj mi o sebi,« jo je prekinila Ela. »Torej mož ni več •pomagač tistega — ?« »Ni več. Takoj po poroki sva se preselila na posestvo, ki nama ga le bil podaril — podarili — on,« je pridela Bessie svoje pripovedovanje. Dolgo časa je pripovedovala. Mnogokrat je omen.la tudi Jacka -Will:ama — in navdušeno pripovedovala Eli o njegovem pogumu in pravičnosti. Sprva se je Ela trdovratno branila in nj hotela prav ničesar slišati o njem, sčasoma pa je Bessie le opazila, da jo Ela z zanimanjem posluša, kadar ornem njega — moža s krinko... V Bessinem srcu se je počasi vzbudilo upanje, da v Eli le še ni povsem zamrla ljubezen do Wil-liama in da bo morda čas še vse imlaž'1 :n ugladil... n/ti- TEREZINE PRIPRAVE Tereza sc je odločila, da sprejme v službo grbastega pritiuKav-ca Tonyja, ki je že bil pomagal (Benu pri Bessijinem ugrabijenju. in o katerem ji je Ben že veliko pripovedoval. Naročila ga je k sebi in ko je zagledala pred seboj majhnega grbca zvitih oči in lisičjega obraza, jo je obšel neprijeten občutek. »Kako ti je ime?« ga je nagovorila, trudeč se, da bi prikrila svoj odpor proti njemu. »Pravijo mj Tony«, je s hreščečim glasom odgovoril pritlikavec« »Prav,« je hitro rekla Tereza. »Zdi se mi, da že poznaš mojo tajno?« »Ben mi je vse povedal. Rekel mi je, da je izrecna želja milostne gospodične ... « »Tako je,« ga je prekinila. »Zdaj pa poslušaj, kaj želim, da izvršiš. Uničiti hočem moža s krinko in če le mogoče, tudi njegove najzvestejše pomagače, ker vse dotlej, dokler bodo živeli, ne bom Smela miru.« Pritlikavec je prikimal »'Bem mi je pravil, da imaš na razpolago sredstva, s katerimi hi lahko ustregel moji želji. Alj je to re?« Pritlikavec se je hudobno zarežal. »Seveda, milostna gospodična. Poleg tega pa bi mi pomagala moja zvitost, da bi lahko temeljito opravil s tistim skrivnostnim gospodom. Vendar pa to ne bo šlo i tako zlahka in...« I »Kar se tiče nagrade, se ti m treba bati prav ničesar. Jaz bom to že tako uredila, da boš lahko zadovoljen z menoj. - Ah si mogoče že kaj premišljeval, kako bi se dialo uničiti tega človeka?« »Sem, milostna gospodična. Zaenkrat vam pa še ne morem povedati, kaj mislim ukreniti. Rad bi vas presenetil z uspešnimi dejanji.« »No, dobro. Zdi se mi, da boš spretnejši kot Ben. Zato bom rada počakala in bom potem bolj vesela, ako uspeš,« je zadovoljno odgovorila Tereza. Pritlikavec se je nerodno poklonil, odkoracal iz sobe in pohitel v pritličje k Benu, da se z njim pogovori o vseh podrobnostih svojega načrta, ki se mu je bil porodil v zviti glavici. Tony je hitaj proti krčmi, ki je stala v bližini Jaekove skrivnostne nuše in kjer je bil Ben na njegov ukaz že najel sobo. »Bo, ali si že nazaj?« je pozdia-vtl Ben pritlikavca. »Vraga, to si pa nag'io vse opravil. Nisem si mislil, da boš tako kmalu tu.« »Zato je treba dosti sob v glavi,« je zbadljivo odgovoril pritlikavec. »Preskrbel sem najvažnejše. Tale zavojček morava skrbno shraniti, kajti če eksplodira, bo zletelo pol VVhitechapla v zrak.« Ben je plaho pogledal na zavoj, ki ga je pritlikavec skrbno položil v omaro in zaklenil. Spomnil se je Adamsa, ki je tako strašno končal... »Ali sii preskrbel potapljaške obime?« je vprašal pritlikavec. »Sem. Bilo je pa zelo težko, dobiti dve tako različni obleki — eno tako veliko, drugo pa tako majhno. No, upam, da bosta porabili.« »Seveda bosta, saj menda ne boš gledal pri tem na lepoto in eleganco! — Daj no sem, da pomerim svojo.« Ben je radovedno gledal pritlikavca, ki si je natikal potapljaško obleko in mu pomagal, natakniti potapljaško čelado na glavo. Ben se je pričel na ves glas krohotati, ko ga je videl tako napravljenega. — Pomagal je pritlikavcu iz obleke in se ves čas krohotal in ga zbadal »Naravnost krasen si v tej uniformi! Skoda da ni nobenega ogleoala v sobi, da bi se lahko občudovali. — Izgledaš kot kaka napihnjena krastača. Vse ribe bo-dy poibegnile pred teboj, čim te zagledajo. — Da, ha, ha!« »Pazi se Ben in ne smej se tako neumno. Spomni se rajši, koga imava za soseda,« je malomarno odgovoril Tony. Ben se je takoj zresnil in prenehal zibadati pritlikavca. »No, zdaj se pa lahko posvetujeva, kako bova postopala,« je pričel Tony, ki je medtem slekel potapljaško obleko in jo skrbno zložil in spravil. Zmenila sta se, da bo Ben odpotoval v Wales in tam razširil vest, da bo v kratkem prispelo iz Londona nekaj ljudi, kr nameravajo ubiti Longa. Policija bo potem zasedla železniško postajo, m Jack, ki je zdaj bil pri svo- jem prijatelju, sc bo moral vrniti v London s »Terorjem« in ne z železnico. — Pritlikavec je hotel s tem doseči, da se Jack na vsak način pripelje s »Terorjem« v London, kjer bi mu on pripravil tak sprejem, kakršnega nikdar več ne bi mogel doživeti. Takoj naslednji dan je Ben odpotoval v Wales in se čez nekaj dni, ko je tam vse uredil, vrnil v London, kjer ga je Tony že nestrpno pričakoval. »No, zdaj sem pa zopet tu,« se je pozdravil s pritlikavcem, »vse sem prav dobro uredil. Na železniški postaji zdau tako pazijo na vsakogar, da sem še jaz moral oditi do neke druge postaje, da sem se la lik o vrnil.« »In Jack?« je vprašal pritlikavec. Iz domačih gajev JOSIP FRBUENSFELO-RADaNSKI Sonet Najslajša misel mojega spomina, v noč II večnega miru, pokoja, ti neizpolnjena še želja moja, v življenju mojem nada ti edina. Trikrat mi bodi blaženo, temina, kraljestvo, kjer nobenega ni bojo, nemir vsak zamori tihota tvoja, in mine vsaka v tebi bolečina. Četudi v sebi ne trpiš življenja, ter zora v tebi nikdar ne napoči, nobene zvezde ni na tvojem nebu; čeprav ljubezni ni. ne hrepenenja, čeprav ni konca tvoji trdi noči — srce mi vendar kopni po tebi. ★ Josip Freuensfeld (1861—1893) 5 pseudonimom Radinski, spada v vrsto epigonskih lirikov. Rodil se je na Radinskem vrhu pri Radgoni. Bil jc pesnik mladinski in ljudski pisatelj, njegove iz* brane pesmi »Zvezde ugašajo« so izšle 1. 1905. On kot njegovi vrstniki: Cimperrman, Funtek, Opeha, Gestrin, Jesenko, Trinko itd. spadajo že v vrsto nove ro» mantike in realizma to je v bur* no dobo političnih prekucij in bojev med dvema svetovnima na* ziranjima: liberalizmom — kon* zervatizmom. Tidni izrazi te do* be: otlpoved konkordata, novi ljudsko šolski zakon ter razne druge politične, gospodarske in kulturne odredbe. Astrološka napoved za 24. april. Današnji dan ie precej kritičnega značaja. Piredvsem slab za promet. Pretijo nezgode. — Neugodni aspekti tudi za denarstvo, kažejo na bančne polome. Za vse igre na srečo slab dan. V splošnem je pa za poslovno življenje doiber dan in ugoden za posestne kupčije. — Na nebu je parala med Soncem in Uranom. Ta ni dobra. Podpihuje revolucionarne značaje in revolucionarna stremljenja. Avgustove! sk>je danes pod slabimi vplivi; bodo vznemirjeni in agresivni in za svojo okolico neprijetni!. — V ljubavne m življenju danes motnje. Razne novice Francoski filmski zvezdnik Mau. race Chevalier je prejel od svojih častilcev povabilo, naj kandidira pri volitvah v francosko zbornico dne 26. t. m. Chevalier, ki ima v okraju Cannes svojo vilo, nat bi stopil na mesto dosedanjega poslanca Louisa Drevffusa, znanega večkratnega milijonarja. Na Dunaju se je zastrupil komercialni svetnik Richard VV-un-derlich, šef stare znane trgovine stekla in porcelana Albin Denk auf dem Graben. Vzrok samomora: težke finančne razmere. Nadalje se je na Dunaju zastrupila 'estra pred nekaj meseci umrlega generalnega direktorja zavarovalnice »Feniks« dir. Vi Lema Berli-nerja (izvršil je samomor). Šla je v smrt iz obupa, ker je po bratovi smrti ostala v največji bedi. Po samomoru direktorja italijanske zavarovalne družbe »Assi-curazioni Generali« (pni nas »Sava«) Stevama Rajčeviča v Beogradu je bilo proti tej zavarovalni! družbi Vloženih več tožb na plačilo mmic, ki jih je bil podpisal Raičevič. Slo je za menico v skupnem znesku 4'/’ milijona dharjev. Beograjsko trgovsko sodišče je v šestdnevni obravnavi reševalo te tožbe. Tožba beograjskega renti" ja Ghrgia Pebrovfčt na 2V2 milijona je bila zavrnjena, ostale menice p® bo morala družba kriti. Zanimivosti V enem nedavno odkritih staro« egiptskih grobov so, kakor poročajo iz Kaira, našli natistarelšo mumijo sveta. Je to mumija žene v blagoslovljenem stanu, in sicer, j soproge Sechema Neferta, dostojanstvenika, ki je bil po činu prvi za k,rabam Ghefirenom. Tovarnar čevljev P. A. Brigh-tem v Kansas-Cit y je razglasili, da si bo napravil album fotografij* kibo vseboval sliko vsakega živečega Američana. Zbirka bi potemtakem obsegala okroglo 125 milijonov, slik. Letalec Charles O’ Conner V San Franciscu je bil obsojen na 6 mesecev zapora, ker je na sliki svoje neveste pod njeno ime zapisal »Pokvarjeno dekle«. Seveda je bil! to sliko v 5000 izvodih raztrosil iiz letala dol na mesto. Pri nekem tekmovanju za lepe ženske noge v Candelarijii (Nevada) .ie dolu la prvo nagrado 17-let-na Aliče Stanton. A so ji nagrado odrekli, ko je prišlo na dan, da je njena leva noga — lesena. Pri neki moduli’ reviji v Los Angelesu je dobila prvo nagrado damska obleka, ki je tako fina, dar pa ni v smrtni nevarno- NAJNOVEJŠA POROČILA Protljaponska zarota Mongolov Šangaj, 23; aprila. Glavno poveljstvo kvantuške armade objavlja, da se je izvršila ustrelitev v hrbet radi špijonaže naslednjih mongolskih voditeljev: guvernerja Lingshenga, generalov Fulingena in Čnntena ter tajnika glavnega stana prvega armadnega zbora Hvan-lingtaja. Major Sateni to je bil obsojen na 14 let, Vejnsingtaj pa na 15 let strogega zapora. Kakor javlja agencija Domej, je šlo za veliko zarotniško organizacijo, ki so jo izvedli Mongoli proti Japoncem in njihovi armadi. Zdi se, da so bili vsi ustreljeni v tesnih stikih s Sovjetsko Rusjo. Cilj zarote je bila ustanovitev samostojne mongolske države pod vodstvom Sovjetske Rusije. Izvedla naj bi se z odcepitvijo štirih mongolskih pokrajin, vključenih v Mandžurijo. Uporniki so bili med seboj že več let v zvezi, v organizacijo pa so se združili takoj po ustanovitvi Mandžukua pod japonskim protektoratom. Ubiti general Fuling je bil vodja zarotnikov in špionaže, Hvanling-taj pa je zbiral špionažne podatke in jih oddajal naprej. Organizacija zarote je bila povsod prav dobro izvedena in bi takoj stopila v akcijo, kakor hitro bi prišlo do sovražnosti med Sovjetsko Rusijo oz. Zunanjo Mongolijo in Japonsko oz. Mandžurijo. Goring — vrhovni gospodar vojske Berlin, 2-, aprila. 1. Čim so avijatiki položili svojo prisego, je Adolf Hitler dal Goeringu na« slov »vrhovnega gospodarja voj« ske«. Ta naslov je nosil prej c e« sar Viljem II. in to za časa sve« tovne vojne leta 1914. Ker so pa mnenja, da bo ta titula zbudila v inozemstvu slab vtis, so uradno imenovali listi to naslov »vrhov« ni komandant nemške vojske«. Smatra se, da je Nemčija pri« pravljena na vojno in bo to voj« no vodil general Goe ring. So to samo nekakšne namigavanja, da ne bi bili drugi preveč iznenade« ni, če bi nenadoma počil top ob Reni Vpoklic v Avstriji Dunaj 23. aprila, u. Doznava se da vojaške oblasti sestavljajo rekrutske spiske in vrše vse osta le priprave za vpoklic v vojsko vseh mladeničev rojenih leta 1915. Ti rekruti bodo prišli v kasarne še tega leta. „Zračno DN“ Ženeva, 23. aprila, tv. Po nekih vesteh se doznava, da se name« rava ustanoviti neko novo DN, in sicer zrakoplovno. V tem »zračnem DN« bi sodelovale vse sile kakor Anglija Francija, Nem čija, Italija itd. Sedež tega DN bi bil v Avstriji. Baje se za tako DN že dela propaganda mod me« rodajnimi krogi. — Siguren sem, tla se mi ne more zgoditi prav nič neugodnega. Astrološka napoved v »Glasu« napoveduje za danes srečen dan! Posveti v Bukarešti Ankara, 23. aprila, k. Rumun« ski poslanik v Ankari Piloti je odpotoval v Bukarešto. Njegovo potovanje je v zvezi z obiskom glavnega tajnika turškega zuna« njega ministrstva v Bukarešti. Izjava turškega diplomata Dne 22. t. m. zveče,r jie prišel v Beograd generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Mene-dži Oglu Naimam, ki je znan kot eden izmed posebno veščih turških diplomatov. Ob svojem prihodu v Beograd je Human dal novinarjem izjavo, v kateri je poudaril: Prišel sem, da izpolnim obljubo, ki sem jo dal že mnogo preje, in zelo sem srečen, da sem prišel v prijateljsko državo Jugoslavijo. Vi sami veste, da so odnošaj, med obema našima državama že od vsega početka prisrčni. Izkoristil bom to priliko, da z vodilnimi osebnostmi vaše zunanje politike, posebno pa s predsednikom vlade dr. Milanom Stojadi-novičem, pretresem vsa aktualna vprašanja, ki trenutno zanimajo obe državi. Iz Beograda bom odpotoval v petek, in s cer najprej v Bukarešto, ker se bom z merodajnimi faktorji razgovarjal o vprašanjih, ki zanimajo Rumunijo in Turčijo. Od tam bom nadaljeval pot v Moskvo, kjer bom na prvomaisk h Svečanostih pred. stavlial Turčijo. Menedži Oglu Human je v Beogradu gost turškega poslanika Alli II ajd ara Akta,ja. „Glas6* fe zanimiv BS* Sklicani#1 narodne skupščin* l\......I. V -. . • O v ..st »Dan«, bo seja narodne skupščine sklicana v drugi polovici meseca maja. Na dnevnem redu bo postavljen trgovski zakon, kj je bil že sprejet v odboru. Razpravljala pa bo skupščina še o nekaterih manj važnih zakonskih predlogih in mednarodnih konvencijah, ki se že nahajajo v odborih. Konkordat pa najbrž še ne bo postavljen na dnevni red. Za danes, v četrtek, je sklicana seja vlade z dnevnim redom: razprava o aktualnih resotutnih vprašanjih. Za 30. t. m. pa je sklicana seja ipančnega odbora narodne skupščine z dnevnim redom: razprava o zakonskem predlogu glede dogovora države z društvom Beograd-radio, d. d. Pred sestankom Združene opozicije Zagrebške »Novost,« pišejo pod tem naslovom: V kirogih beograjskega dela Združene opozicije se spet opaža življenje. Razen velikega števila zborovanj so na vrsti tudii sestanki. Tako sta se na stanovanju Ljube Davidov,ca sestali z Davidov;čem člana delovnega odbora Združene opozicije Božidar Vtijič in dr. Miilan Gavrilo vuč. Temu sestanku ni prisostvoval Joca Jovanovič, ker je lažje bolan. Prav tako se je na stanovanju Miše Trifunoviča vršilo nekaj sestankov prvakov njegove grupe. Ne ve se še točno za dan sestanka delovnega odbora Združene opozicije. Ta sestanek se bo vršil v Zagrebu, in sicer na poziv zagrebškega dela Združene opozicije. Vsekakor je verjetno, dia se bo beograjski del Združene opozicije glede tega sporazumel še tekom tega tedna in sporočil svojo odločitev v Zagreb. Milijonarski brivce Ljubljana, 23. aprila V Ljubljani so policijski organi are .bali sumljivega moškega. Časa so slabi, a ta sumljivi srečnež je imel vedno dovolj denarja. Piše se Stehl Matija, star 25 let. doma iz Sobna, po poklicu bivši brivec in sedaj nakupovalec sadja in žita za veletvrdko Moor v Sidu. Stehl se je kretal vedno v naj višji h krogih, se vozili z avtomobilom po Gorenjski, kar ga je stalo mnogo denarja. Toda kmalu po aretacij il je skesani grešnik priznal, da je poneveril pri svojem šefu Moor Mihajlu večjo vsoto denarja. Kmalu nato je pa prijavil policiji sam lastnik veletrgovine Moor, da mu je Stehl poneveril kar 400.000.— Din v gotovini. Stehl je dobil to vsoto od šefa za nakupovanje blaga. Ker se je pa to poneverjanje izvrševalo v Vuko-variu, bo sedai uprava policije iz-roč la »milronarja« v Vukovar radi podrobne proskave. čitaj „Glas“ Otroški kotiček Pomladansko zborovanje ptičev na Rožniku, pod predsedstvom vrane , „tiraj ou soinćnreta zatonu je binu na mali jasi na Rožniku kai živahno. Krilati prebivalci gozda so imeli svoje ziborovanje, imeli so važne pomenke. V ta namen so bili sklenili premirje za čas zborovanja, da je vsaikdo lahko mirno povedal svoje mnenje, ne da bi se mu bilo treba bati kakega zahrbtnega napada. (Nastalo je živahno cvrčanje, žvižganje in piskanje. Na najvišu! ve Ji je sedela kot predsednica gospa vrana. Popolnoma se je zavedala svoje važne vloge in naloge, njen govor1 je bi! jasen in so ga vsi dobro slišali. »Kra, kra«, je dejala, »pozdravljam vse cenjene zborovalce in vam dajem kar po vrsti, kakor sedite, besedo. Ce pa kido nima ničesar povedati alfi pripomniti, naj molči, in 'besedo ima naslednji. Gospa taščica, vi imate prva besedo!« »Prepričana sem, da govcritn vsem zborovalcem iz srca, če se v imenu vseh zahvaljiujem gospe predsednici, da je sklicala današnje zborovanje, tŽivahno odobravanje. Živio klici!) Je to velik korak naprej, če vsi združeni zavzamemo svoje stilišče naspro-našemu skupnemu sovražniku — človeku. — Ali smem k temu nekaj povedati iz lastne izkušnje?« Gospa taščica je počakala hip-ček, da se je vse pomirilo, za-trepljala z rdečim repkom in nadaljevala: »Minulo jesen sem imela smolo, da me je neki neumen dečko v jel in me vtaknil v takozvano kletko. Starši tega smrkavca so bili sicer ogorčeni, da zapira ptiča moje važnosti in naravne nadarjenosti, toda svojeglavec Je naposled le zmagal.« ostost sem torej izgubila, to-cL ,esti sem imela vedno dosti, čeprav je bila zima. Toda to ne more bitju kakor sem jaz nikakor nadomestiti prostosti in tako' sem lepega dne, ko ie dečko pustil vratca od kletke le priprta in je njegova mati slučajno odprla akno, pobegnila.« Čestitamo, čestitamo!« je donelo z vseh strani. Gospa taščica se je dražestno priklonila in dejala: »Toda naučila sem se v svojem ujetništvu marsikaj, človeštvo se mi je prav zasmililo, ko sem videla, kako se težko bori za svoj obstanek. Pomislite samo, ljudje morajo svojo hrano poprej cele ure kuhati in potem nekateri ž njo niti zadovoljni niso! In kako ie ta zadeva zamotana! Zena pravi, da mora iti hrano kupit in zahteva denarja od svojega moža, a ta po na-fvadj nima denarja, če pa potem <811! 'igr;' '"'Š . iLLi le najde nekaj dinarčkov v predalu, ona izgine in prinese čez čas nekaj zelenjadi in včasih malo mesa. Toda vse mora najprej skuhati!« »To vem jaz že zdavnaj«, se je umešala ljubka mlada seničica. Toda gospa taščica se ni dala motiti in je nadaljevala: »Edinstveno pa je to pri človeku, da si da obleko šele delati, mi imamo to vse bolj pripravno; prejeli smo jo kar od narave. In če se hočejo kopati, morajo prav daleč iti, dočim Je nam po vsakem dežju vse polno lužic na razpolago! Najbolj smešno pa je to, da strašansko radi pospravljajo. Vsaj vsak teden enkrat postavijo celo stanovanje na glavo, pometajo, brišejo prah in se potem menda dobro počutijo. In kako se kregajo zaradi vsakega papirčka, če ga kdo vrže na tla!« Nastal je vel,k hrup. Vsi zborovalci so se zgražali, in gospa predsednica je dejala: »Ti hinavci! V gozdu in na travnikih pa skoraj zemlje ne vidimo od samega raztresenega papirja, ki ga pustijo ležati, kadar so pojedli hrano, vanj zavito. Torej, dragi zborovalci, s tem smo prišli h glavni točki današnjega zborovanja': Kaj nam je storiti, da se rešimo te nadloge?« Nekaj časa Je bilo vse tiho in je bilo slišati le šumenje papirja pod drevjem in med grmovjem ker so tudi tam 'sedeli poslušalci, ponai več kosi, im zamišljeno obračali z repom stare papirje. »KaJ storiti, kaj storiti?« so mrmrali navzoči. Končno je dejala kukavica: »'Ljudje polegajo večinoma le ob lepih dneh v gozdu in na tratah. Tedaj so tudi čebele zunaj in te bomo naprosili, naj vsakogar pičijo, kdor bo vrgel papir na tla!« »Imenitno, imenitno!« so vsi vzklikali. »Jim bo že prešlo veselije, prosto naravo s svojimi smetmi onesnaževati!« »Kako pa bo pri slabem vremenu?« je zamišljeno vprašala žolna. »0«, je dejal brglez, »saj imamo mravllje, te tudi ne marajo ljudi, rade jih bodo ščrpale.« »Ta predlog je dober,« je rekla taščica. »Toda ne smemo se le na druge zanašati, če hočemo svoj namen doseči! Zato bomo mi ptiči, takšen je moj predlog, ljudem, ki v gozdu mečelo papir in druge odpadke po tleh, spustili kaj iz zraka na glavo, da si zapomnijo, kaj se pravi delati nesnago na tuji posesti. Izletniki se bodo potem že odvadili zanikarnosti s papirjem in tako dalje!« Živahno pritrjevanje. Vsi navzoči so bili s predlogom zadovoljni in so se veselili na to obrambo, katere se bodo pridno posluževal. »Mir, mir,« je krakala gospa vrana, »gospod kos Uma še nekaj pripomniti, prosim!« »Ne vem, če bO' vse to kar tako pomagalo? Strup je treba uničiti s protistrupom. Tolrej, boriti se s človekom nam ne bo kar tako uspelo. Človek mora sam uvideti svojo napako. In so nekateri to že uvideli. Poznam jih, so to sicer ljudje, ampak so drugačni od splošnih dvonožnih bitij. Že na zunaj so drugačni. Oblečeni so zeleno, da Jih komaj zadnji trenutek opaziš in se za vsak primer umakneš na kako vejo. Ti ljudje s čudno širokimi klobuki tudi hodijo po gozdovih in travnikih, pa še prav pogosto. Vendar smeti in papirla ne puščajo za seboj, nasprotno, še odstraniti o ga, če ga najdejo. Ti naj bodo naši zavezniki!« »Tako je, živeli naši zavezniki — skavti. Tako jim pravijo, poznam jih!« ie dejal ščinkovec. »Saj mene vedno poslušajo, preden gredo v pripetilo, ko jim naznanjam lepo vreme, in me imajo radi« Solnce jie zašlo im zborovalci so odfrčali k počitku, da bodo sveži zjutraj, ko oznanijo praznik svetlega viteza svetega Jurija. Marijana Željemova: Kokalj« če bi bila kmetica... Švedski kralj Gustav Adolf s« je te dni udeležil tenisa v Bois.de-Boulogne-u pri Parizu. Brhka ljubiteljica tega sporta je Pri tej priliki naprosila kralja za avtogram (lastnoročni podpis) In kralj je seveda tudi ustregel želji ljubke mladenke. — Za koliko staro me imate? — Ah gospodična — obrazek imate kakor devetnajstletna, postavo kakor osemnajstletna, laske kakor sedemnajstletna. — O, vi priliznjenec —Pardon. nisem če končal: Torej skupaj — (Štiriinpetdeset let. Če bi bila kmetica, bi bila jaz kraljica širokih polj in poljan. — A duša moja sproščena kot v sinjem vzduhu ptica---------- Tako pa sem le mestna žena, so hiše zid kitajski, braneč očem v svet rajski širokih polj, poljan. . . Istočasna smrt dvojčkov Angleški listi poročajo, da sta v Južni Angliji umrla istega dne dvojčka James in Archibald Marshal. Dosegla sta starost 75 let. Kot mladeniča sta se dvojčka Marshal razšla vsak na svojo življensko pot. James je odpotoval v Jamaico, kjer je postal farmer. Archibald je pa dolgo živel na Škotskem. Ko je zvedel, da se je njegov brat vrnil na Angleško, je sklenil, da bosta prebivala skupno. Kupila sta si farmo na Južnem Angleškem, kjer sta živela 35 let v miru in slogi. Usoda je hotela, da sta umrla istega dne, kar jo posebno zaradi tega zanimivo, ker je znano, da imajo dvojčki dostikrat enako življensko pot. Archibald je bolehal dolgo in ga je smrt rešila trpljenja, Jamesa je pa zadela kap, ko je zvedel o bratovi smrti. — Kaj so pa učite v samaritanskem tečaju? — Prvo pomoč vendgr. Zakaj me pa vprašujete? — Torej prvo pomoč, to jo zelo lepo. Posodite mi za prvo pomoč — sto dinarčkov. Oglašuj v „Glasu" MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE prodate «11 kupite najbolje potom moje oblaet veno dovoljene piearae. — Denar tako J. Priletite inemke. RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališke ulice 12. Telefon 88-dO. Dvosobno stanovanje v mestu ali njegovi neposredni bližini išče mirna družina brez otrok za mesečno najemnino Din 500 do 550. — °onudbe na upravo pod »Dvosobno stanovanje«. Zložljivo mizo 2 m dolgo, 1 m široko prodam. Prikladna zn i a-petnika. krojača ali gostilno. Naslov v upravi. Gospodarska podjetja not: trgovine, tn-tustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kuvič — Zagreb — Ilica 144. 3 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče štiri-član-ska družina, ki je ves dan odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mir«. 3S-« P številk.., ..o.ero pokličite pri na rečeva n iu evoiib o$f šaše* v „Olas** naroda* Izdajatelj: Josip Fr. KnafUč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.