junij 2024 brezplacno 02/2024 Poštnina placana pri pošti 3220 Štore Spoštovane obcanke in obcani! Tudi leto 2023 je bilo za Obcino naložbeno pestro in ponosen sem na naše dosežke, saj smo dokoncali številne velike projekte. Vaša predanost in ljubezen do kraja so tisto, kar nas dela mocne in uspešne. Praznujemo dosežke na podrocju izobraževanja, kulture, športa, gospodarstva in vseh drugih podrocij, kjer s skupnimi mocmi ustvarjamo boljšo prihodnost za vse nas. S tem letom koncujemo vecletni projekt odvajanje in cišcenje odpadnih voda v po­recju Savinje – obcin Celje, Štore in Vojnik, ki prispeva k celovitemu izboljšanju stanja tako podzemnih kot površinskih voda na obmocju omenjenih obcin in s tem ohranja ka­kovost rek Hudinje, Voglajne in Savinje. Gradbena dela pri gradnji kanalizacijskega sistema s pripadajocimi objekti – crpali­šci in hišnimi prikljucki – so bila izvedena v okviru petih podprojektov, in sicer na obmocju spodnjih Štor, Drage, Opoke, na obmocju Nad Stolarno in v Razgledni ulici ter v delu naselja Lipa in Pecovja. Znotraj obmocja Štor je s projektom tako skupaj dograjenih prib­ližno 7000 metrov novih kanalizacijskih cevi in 128 hišnih prikljuckov, s cimer smo dosegli 100-odstotni delež prikljucenosti gospodinjstev na kanalizacijski sistem na omenjenem obmocju. Gradnja kolesarske povezave Aktivno potekajo zakljucna gradbena dela pri gradnji državne kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur. V obcini Štore je vecina trase že asfaltirane, zgrajena sta tudi že most cez Žikovski potok in most cez Voglajno v Dragi. V koncni fazi asfaltiranja je tudi Godcev most. Uradno odprtje kolesarske proge bo 15. septembra 2024. obnove cest Dokoncana je rekonstrukcija dvokilometrskega cestnega odseka regionalne ceste Štore–Svetina–laško. Ob cesti sta urejena plocnik in javna razsvetljava, zgrajeno je kanalizacijsko omrežje, urejeno je odvodnjavanje in avtobusna postajališca. Rekonstrukcija cestnega odseka je bila zelo zahtevna zaradi gradnje številnih opornih zidov in mostu cez Topliški potok. Zelo pomembno je, da ne bo vec težav s prevoznostjo v ožini v Toplici. Cestišce je namrec razširjeno, kar omogoca varnejše srecevanje vozil. Dokoncana je prva faza sanacije toplovoda v Štorah. S toplovodnim omrežjem na Lipi se oskrbuje 6 vecstanovanjskih objek­tov oziroma 264 odjemalcev v teh objektih. V naslednjih letih predvidevamo sanacijo še preostalih odsekov cevovoda, s cimer se bodo zmanjšale toplotne izgube na sistemu, kar bo nedvomno pripomoglo k zmanjšanju stroškov uporabnikov. Rad bi se zahvalil vsem posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki s svojim delom in prispevkom vsak dan gradite našo skup­nost. Hvala našim vzgojiteljem, uciteljem, zdravstvenim delavcem, gasilcem, policistom, prostovoljcem, podjetnikom in vsem dru­gim, ki nesebicno prispevate k blaginji in razvoju naše obcine. Obcinski praznik je priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prispevate k razvoju naše obcine – od prostovoljcev, ki nesebicno darujete svoj cas, do zaposlenih v obcinski upravi in lokalnih podjetjih, ki skrbite za naše vsakdanje potrebe. Brez vaše predanosti, prostovoljnega dela in podpore naša skupnost ne bi bila tako mocna in uspešna. Srecno, obcina Štore! Miran Jurkošek, župan Povzetek zapisnika 9. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE ŠTORE, ki je bila v cetrtek, 15. aprila 2024, ob 15.30 v sejni sobi Obcine Štore. Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 8. redne seje obcinskega sveta. 2. Letno porocilo o delu Nadzornega odbora ObcineŠtore za leto 2023. 3. Zakljucni racun proracuna Obcine Štore za leto 2023. 4. Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Štore – skrajšani postopek. 5. Sprememba cene socialnovarstvene storitve pomocdružini na domu v obcini Štore. 6. Dopolnitev nacrta ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Štore za leto 2024. 7. Odvzem statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 8. Odvzem statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena. 9. Pobude in vprašanja. Obcinski svet obcine Štore je na svoji 9. redni seji potrdil zapisnik 8. redne seje z dne 18. 12. 2023. Nadalje se je obcinski svet seznanil z letnim porocilom Nadzornega odbora Obcine Štore za leto 2023. Sprejel je tudi Zakljucni racun proracunaObcine Štore za leto 2023, Porocilo o realizaciji nacrta ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Štore za leto 2023 in Porocilo o realizaciji pravnih poslov stvarnega premoženja, ki niso vkljuceni v nacrt ravnanja s stvarnim premoženjemObcine Štore za leto 2023. Soglašal je, da se Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Štore sprejme po skrajšanem postopku ter sprejel osnutek Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Štore in Pravilnik o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnostiv obcini Štore. Sprejel je tudi sklep o soglasju k stroškom in ceni socialnovarstvene storitve pomoc družini na domu, ki jo je predlagal izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje – Center za pomoc na domu, v višini 27,76 EUR na efektivno uro, opravljeno ob delavnikih in sobotah, 35,73 EUR na efektivno uro, opravljeno ob nedeljah, 38,48 EUR na efektivno uro, opravljeno na praznik. Tako znaša ob upoštevanju subvencije in oprostitve Obcine Štore ter subvencije iz proracuna Republike Slovenije cena storitve pomoc na domu za uporabnika za efektivno uro pomoci na domu: 6,50 EUR na delavnik in soboto, 7,00 EUR na nedeljo in 7,20 EUR na praznik. Odlocil je, da se sklep uporablja od 1. 6. 2024 dalje. Dopolnil je nacrtravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Štore za leto 2024, tako da je v v Nacrt razpolaganja z zemljišci za leto 2024 vkljucil nepremicnine s parc. št.: 1140/7, 1140/11, 1140/15, 1140/17, 1140/19, 1140/20, 1140/22, 1140/13, 1141/8 in 1141/10, vse v k.o. 1087 Svetina. S sklepom je odvzel status grajenega javnega dobra lokalnega pomena naslednjim nepremicninam: parcelni št. 1140/7, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/11, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/15, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/17, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/19, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/22, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/20, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1141/8, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1141/10, k.o. 1087 Svetina, parcelni št. 1140/13, k.o. 1087 Svetina. Sprejel je tudi sklep o izbrisu statusa kulturnega spomenika pri nepremicninah s parc. št. 538/4 in 538/5 k.o. 1087 Svetina. Obcina Štore, župan Miran Jurkošek Povzetek zapisnika 10. REDNE SEJE OBCINSKEGA SVETA OBCINE ŠTORE, ki je bila v cetrtek, 23. maja 2024, ob 15.30 v prostorih Doma na Svetini, Svetina 2, Štore. Sprejet je bil naslednji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 9. redne seje obcinskega sveta. 2. Obcinska celostna prometna strategija – OCPS. 3. Predlog Odloka o 1. rebalansu proracuna Obcine Štore za leto 2024. 4. Imenovanje nadomestnega predstavnika v svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Celje. 5. Podelitev priznanj Obcine Štore. 6. Porocilo o uresnicevanju akcijskega nacrta »Obcina pomeri in invalidov« v Obcini Štore za leto 2023. 7. Dopolnitev nacrta ravnanja s stvarnim premoženjemObcine Štore za leto 2024. 8. Pobude in vprašanja. Obcinski svet obcine Štore je na 10. redni seji potrdil zapisnik svoje 9. redne seje z dne 15. 4. 2024. Obcinski svet obcine Štore se je seznanil z namenom in cilji Obcinske celostne prometne strategije. Obcinski svet je sprejel Odlok o 1.rebalansu proracuna Obcine Štore za leto 2024. Soglašal je, da se posredni proracunski uporabniki proracuna ter druge pravne osebe, v katerih ima obcina neposredno sli posredno prevladujoc vpliv, lahko v letu 2024 zadolžijo do skupne višine 150.000 EUR. V svet lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Celje je kot predstavnico Obcine Štore namesto Maje Godec z dnem 1. 6. 2024 za preostanek mandatne dobe imenoval Lidijo Buser. Sprejel je sklep, da se v letu 2024 podeli naslednja obcinska priznanja: zlati grb Obcine Štore Osnovnišoli Štore, srebrni grb Obcine Štore Jožici Krajnc, srebrni grbObcine Štore Ivanu Šelihu, bronasti grb Obcine Štore Andreju Hrastniku, bronasti grb Obcine Štore Zdenki Lokmic. Dopolnilje nacrt ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Štore za leto 2024, tako da je v Nacrt razpolaganja z zemljišci za leto 2024 vkljucil nepremicnine s parc. št.: 1318/27, 1318/28 in 1554/2, vse v k.o. 1082 Teharje. Gradivo za seje obcinskega sveta je dostopno na spletni strani www.store.si pod zavihkom Organi obcine, Obcinski svet. Obcina Štore, župan Miran Jurkošek Na podlagi 108. in 114. clena Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – urad­no precišceno besedilo, 65/07 – odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 49/20 – ZIUZEOP, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP), Odloka o proracunu Obcine Štore za leto 2024 (Uradni list RS, št. 130/23) in 8. clena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Obcini Štore (Uradni list RS, št. 37/24), objavlja Obcina Štore, Udarniška ulica 3, 3220 Štore Javni razpis za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v obcini Štore v letu 2024 I. PREDMET JAVnEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa so financna sredstva iz proracunaobcine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti vobcini Štore. Narocnik javnega razpisa je Obcina Štore, Udarniškaulica 3, 3220 Štore II. PoGoJI ZA PRIDoBITEV SREDSTEV Pravico do sofinanciranja programov na podrocju ljubiteljske kulturne dejavnosti imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -da imajo sedež v obcini Štore, -da so registrirani v skladu z zakonom o društvih najmanj eno leto pred objavo razpisa, -da je njihova dejavnost podrocje kulture, -da imajo osnovne materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresnicevanje nacrtovanih dejavnosti, -da imajo evidenco o clanstvu, -da opravljajo svojo dejavnost na neprofitni osnovi, -da pristojnim obcinskim organom redno dostavljajo letna porocila o realizaciji programov ter nacrt aktivnosti za prihodnje leto, -da je predloženi program namenjen cim vecjemu številu uporabnikov. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih in na javnihnastopih na primeren nacin predstavljati obcino Štore. Praviloma se s sredstvi obcinskega proracuna sofinancira naslednja vsebina: -dejavnost registriranih kulturnih društev in njihovih sekcij, -kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, -udeležba na obmocnih, medobmocnih in državnih srecanjih, -izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, -kulturne prireditve in aktivnosti, -drugi programi, ki dokazujejo vsebinsko upravicenost. Predmet tega razpisa niso sredstva za vzdrževanje ter investicije v prostor in opremo za kulturno dejavnost in spomeniško varstvene akcije. III. PREDVIDEn oBSEG SREDSTEV In oBDoBJE PoRABE DoDElJEnIH SREDSTEV Okvirna vrednost, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov ljubiteljske kulture je 17.710,00 EUR. Dodeljena proracunska sredstva morajo biti porabljena v proracunskem letu 2024 v skladu s predpisi, ki dolocajo izvrševanje proracun. IV. VSEBInA VloGE Vloga mora vsebovati: -izpolnjene razpisne obrazce, ki jih po objavi razpisainteresenti dobijo na sedežu Obcine Štore, Udarniškaulica 3, 3220 Štore ali na spletni strani www.store.si, -dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki so navedeni v tem razpisu, -natancen opis programov delovanja društev, -porocilo porabe sredstev za leto 2023, -nacrt dela za leto 2024, -v primeru delovanja na medobcinski, regijski, državni oziroma meddržavni ravni priložena ustrezna dokazila V. MERIlA ZA VREDnoTEnJE A) REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV Vrsta programa Število tock 1. PEVSKI IN KOMORNI ZBORI Prizna se maksimalno 52 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar zborovodji na vajo 30 2. Programski stroški na vajo 30 3. Pavšal za materialne stroške na leto 50 4. Vsak izveden samostojni koncert v preteklem letu 100 2. VOKALNE SKUPINE Prizna se maksimalno 52 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar zborovodji na vajo 20 2. Programski stroški na vajo 10 3. Pavšal za materialne stroške na leto 30 4. Vsak izveden samostojni koncert v preteklem letu 40 3. PIHALNI ORKESTER 3.1. Pihalni orkester nad 40 clanov Prizna se maksimalno 52 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar dirigentu na vajo 50 2. Programski stroški na vajo 50 3. Pavšal za materialne stroške na leto 220 4. Vsak izvedeni samostojni koncert v preteklem letu 300 3.2. Pihalni orkester do vkljucno 40 clanov Prizna se maksimalno 52 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar dirigentu na vajo 50 2. Programski stroški na vajah 45 3. Pavšal za materialne stroške na leto 100 4. Vsak izvedeni samostojni koncert v preteklem letu 100 4. GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SKUPINE Prizna se maksimalno 45 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar mentorju na vajo 50 2. Programski stroški na leto 450 3. Pavšal za materialne stroške na leto 300 4. Izvedene samostojne predstave v preteklem letu (za vsako premiero) 300 5. FOLKLORNE SKUPINE, ETNO SKUPINE IN DRUGE PRIMERLJIVE SKUPINE Prizna se maksimalno 30 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar mentorju na vajo 40 2. Programski stroški na vajo 30 3. Pavšal za materialne stroške na leto 200 4. Sodelovanje na prireditvi kot soorganizator (delež nastopa najmanj v trajanju 40% casa prireditve) (dokazilo: programski list gostitelja z navedbo nastopajocih) 100 5. Sodelovanje na prireditvi (npr. kot gost) (dokazilo: programski list gostitelja z navedbo nastopajocih) 30 6. Vse izvedene samostojne prireditve v preteklem letu 200 6. HARMONIKARSKE SKUPINE ALI DRUGE PRIMERLJIVE SKUPINE Prizna se maksimalno 30 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar mentorju na vajo 40 2. Programski stroški na vajo 30 3. Pavšal za materialne stroške na leto 200 4. Vse izvedene samostojne prireditve v preteklem letu 200 7. LIKOVNE SKUPINE Prizna se maksimalno 20 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar mentorju na vajo 40 2. Programski stroški na vajo 25 3. Pavšal za materialne stroške na leto 100 4. Izvedene samostojne razstave v preteklem letu 100 8. LITERARNE SKUPINE Prizna se maksimalno 20 vaj na leto (dve šolski uri) 1. Honorar mentorju na vajo 40 2. Programski stroški na vajo 20 3. Pavšal za materialne stroške na leto 50 4. Izvedene samostojne predstave v preteklem letu 100 9. ORGANIZACIJA KULTURNIH PRIREDITEV Prizna se maksimalno 5 prireditev 1. Honorar mentorju na prireditev 40 2. Programski stroški na prireditev 20 3. Pavšal za materialne stroške na leto 50 4. Izvedene samostojne prireditve v preteklem letu 50 5. Izvedba ene tradicionalne prireditve, ki se izvaja vec kot 20 let oziroma vec kot 10x (bienalna) 400 * do 50 udeležencev, se lahko zmanjša število tock do 50% B) KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE Za posamezne kulturne projekte in prireditve posebnega pomena za obcino se letno lahko zagotovijo sredstva v višini do 20% proracunskih sredstev za ljubiteljsko kulturno dejavnost, in sicer za projekte in kulturne prireditve, ki imajo promocijski pomen za obcino (prireditve, posvecene državnemu in obcinskemu prazniku), ter druge vsakoletne, bienalne ali tradicionalne prireditve, projekte, abonmaje, cikluse prireditev, gostovanja, udeležbe na tekmovanjih, nastope v tujini, revije itd. Izbor teh projektov in prireditev ter višino sofinanciranja predlaga strokovna komisija. Prireditve morajo biti nacrtovane v programih dela društev za tekoce leto. Izvajalcu, ki je v tekocem letu pridobil sredstva iz naslova pod to tocko, za isto prireditev ne pripadajo sredstva pod tocko A. C) PROGRAMI V POSEBNEM INTERESU OBCINE Posamezni program društva, katerega izvedba je v posebnem interesu obcine in hkrati po mnenju strokovne komisije izkazuje kakovostno delovanje na medobcinski, regijski, državni oziroma meddržavni ravni, se lahko dodatno tockuje v višini do 80% doseženih tock. D) KULTURNI PROJEKTI, PRIREDITVE IN JUBILEJI Za stimulacijo izrednih dosežkov ljubiteljskih skupin in posameznikov (udeležba in dosežki na obmocnih in državnih srecanjih ter državnih in mednarodnih tekmovanjih), kulturnih projektov in prireditev ter jubilejev (10, 20, 30, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 75, 80 let itd.) se v vsakoletnem proracunu praviloma rezervira 10 odstotkov sredstev, namenjenih za redno dejavnost kulturnih društev. Sredstva, namenjena za prireditve, se prejemniku izplacajo ob prireditvi. Sredstva, dodeljena za jubilej, se prejemniku izplacajo ob jubileju. V. Rok In nACIn PRIJAVE nA RAZPIS Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporoceno pošiljko, v elektronski obliki, poslani na elektronski naslov: obcina@store.si, pri cemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom, ali oddati osebno na naslov: ObcinaŠtore, Udarniška ulica 3, 3220 Štore. Rok za prijavo je 29. 7.2024 do 12. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravocasno, ce je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporoceno pošiljko ali poslana na elektronski naslov ali do 12.ure oddana v tajništvu Obcine Štore. Prijave pošljite v zaprtiovojnici na naslov: Obcina Štore, Udarniška ulica 3, 3220 Štore, s pripisom: »NE ODPIRAJ – VLOGA JAVNI RAZPIS: KULTURA 2024«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. VI. PoSToPEk oBRAVnAVE PREJETIH VloG Odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku dostavljene in pravilno oznacene ovojnice oziroma elektronsko oddane vloge. Odpiranje prejetih vlog ne bo javno. Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravocasna, ali jo je podala upravicena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik. Vlogo, ki ni pravocasna ali je ni vložila upravicena oseba, se zavrže s sklepom. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Na odpiranju bo razpisna komisija ugotavljala popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. V primeru nepopolno izpolnjenih vlog oziroma vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo razpisna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelje pozvala, da vlogo v roku 8 dni dopolnijo. Ce vlagatelj vloge ne bo dopolnil v zahtevanem roku, se vlogo zavrže s sklepom. Pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.Obcina Štore bo vse vlagatelje o izidu razpisa obvestila v roku 120 dni po zakljucku odpiranja vlog. Izbrane izvajalce in programe bo Obcina sofinancirala na podlagi meril in kriterijev za izbor in vrednotenje po Pravilniku o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Obcini. Po koncanem postopku javnega razpisa bo Obcina Štore na podlagi predloga komisije izdala odlocbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali zavrnitvi sofinanciranja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Odlocba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodbe o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ob izdaji odlocbe se izbranega izvajalca pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Ce se vlagatelj v roku 8 dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. VIII. InfoRMACIJE In RAZPISnA DokUMEnTACIJA Razpisno dokumentacijo (obrazce) lahko vlagatelji dobijo nasedežu Obcine Štore ali na spletni strani www.store.si. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Obcine Štore oziroma na tel. št. 03/780 38 43 vsak delavnik med 7. in 15. uro pri Ajdi Vrbnjak. Številka: 430-0023/2024Štore, dne 17. 6. 2024 Miran Jurkošek Župan Obcine Štore ZlATI GRB oBCInE ŠToRE za uvajanje novosti v zavodu, kulturni razvoj otrok in mladine ter za odlicno povezovanje z lokalno skupnostjo prejme OSNOVNA ŠOLA ŠTORE Zgodovina osnovnega šolstva v Štorah sega v leto 1891, ko ustanovijo v Štorah prvo samostojno šolo, privatno nem­ško dvorazrednico, ki pocasi, a vztrajno pridobiva na številu oddelkov. Osemletka postane v šolskem letu 1957/58. Pet let kasneje se šoli v Štorah prikljucita kot podružnicni šoli Teharje in Kompole, leta 1966 pa še podružnica Svetina. Temeljni kamen za novo šolsko zgradbo na Lipi je bil polo­žen leta 1965, dve leti kasneje so v novo šolsko zgradbo vkorakale nove generacije otrok. Leta 1996 je Obcina Štore sprejela Odlok o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnega zavo­da Osnovne šole Štore, ki ga sestavljajo še enoti Kompole in Svetina ter enota Vrtec Lipa. Z uvedbo devetletke je šol­ ska stavba na Lipi postala pretesna, zato je v letu 1999 s prizidkom pridobila 4 ucilnice, 4 kabinete in knjižnico. Zadnji vecji pridobitvi sta šolsko igrišce in športna dvorana, ki ponujata odlicne pogoje za razvoj mladih športnikov. Šolska stavba je od preloma stoletja ostala nespremenjena, pouk v njej pa z uvedbo devetletke drugacen. Danes ucenci vstopajo v šolo s šestimi leti, klasicne dnevnike in ucbeni­ško gradivo so nadomestili elektronski, sodobna informa­cijsko-komunikacijska tehnologija je spremenila nacin dela uciteljev in ostalih zaposlenih. Poudarek je na diferenciaciji pouka, odkrivanju nadarjenih ucencev in ucencev s poseb­ nimi potrebami ter nacrtno in individualno delo z njimi. Osnovna šola Štore že vrsto let aktivno sodeluje z Zavodom RS za šolstvo ter Javnim Skladom za kulturne dejavnosti. Naklonjeni so uvajanju sprememb in izboljšav na podrocju poucevanja, ucenja in kulturnega udejstvovanja. Vsa leta so vkljuceni v razlicne projekte, poskuse in razvojne naloge Za­voda RS za šolstvo. Za Osnovno šolo Štore je znacilno, da kadar kot šola ali vrtec sodelujejo v projektih, se v projekt vecinoma vkljucijo vsi ucitelji oziroma vzgojitelji. Najbolj po­nosni so na delo in dosežke v okviru Kulturne šole, Ekošo­le, Zdrave šole, Evropske vasi, gozdne pedagogike in še bi lahko naštevali. Dejavnosti izvajajo sami, vodi pa jih razvojni tim. Enota vrtca je v prvem letu pod streho sprejela 125 otrok. Število le-teh je vztrajno narašcalo, zato je prvotni vrtec leta 2012 s prenovo potrojil bivalne površine, dobil telovadnico, samostojno kuhinjo, pedagoške prostore in vecje, svetle igral­nice. Vrtec Lipa v širšem okolju izstopa po obogatitvenem programu in nadstandardnih dejavnostih: ucenju anglešcine skozi igro, pevskem zboru ter številnih ponujenih športnih aktivnostih: smucanju, plavanju, planinarjenju, nogometu in bivanju v naravi. Ob vseh dodatnih aktivnostih, ki jih iz leta v leto ponujajo našim otrokom, pa niso pozabili na osnovno poslanstvo: vzgajati in izobraževati. S sodelovanjem z lokalno skupnostjo, s številnimi organizacijami, z društvi ter medgeneracijskim druženjem krepijo vred­note in pripadnost skupnosti. Poslanstvo OŠ Štore je bilo, je in bo vzgojiti otroka, ki je pripravljen na nadaljnje izobraževa­nje kot samostojen, ustvarjalen, samozavesten, kriticen in odgovoren posameznik. SREBRnI GRB oBCInE ŠToRE za nesebicno pomoc ranljivim skupinam in svojo izjemno humanitarno naravnanost prejme JOŽICA KRAJNC Jožica Krajnc sodeluje v štorskem Društvu upokojencev, v Krajevni organizaciji Rdecega kri­ža, vkljucuje se v dejavnosti celjske Univerze za tretje življenjsko obdobje in celjske sekcije Društva upokojenih pedagoških delavcev Slovenije. Upokojeni uciteljici slovenskega jezika, ki je tudi planinska navdušenka, ni nikoli škoda casa, ki ga posveti pomoci drugim. Še preden je Društvo upokojencev Štore zacelo izvajati program Starejši za starejše, pod okriljem katerega prostovoljci v svoji okolici obiskujejo starejše od 69 let in jim poskušajo organizirati pomoc, ce jo potrebujejo, je Jožica Krajnc vedno rada priskocila na pomoc ljudem v svoji skupnosti. Ko je bil uradno vzpostavljen program Starejši za starejše, je sogovornica dobila svoj »rajon«, predel obcine, kjer je še posebej pozorna, kako se godi ljudem na jesen življenja. Jožica Krajnc svoj cas že vec kot 20 let posveca tudi pripravi Novic, ki jih mesecno izdaja štorsko društvo upo­ kojencev, poverjeniki pa jih nato dostavijo starejšim. (povzeto po clanku iz Novega tednika) SREBRnI GRB oBCInE ŠToRE za svetovanje obcanom s podrocja varovanja clovekovih pravic in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo prejme IVAN ŠELIH Je univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Doma je s Fran­kolovega, a že trideset let živi v Štorah. Študij je koncal z zagovorom diplomske naloge na temo clovekovih pravic, gradivo zanjo je pripravljal v casu stažiranja pri Svetu Evrope, kar je tudi zaznamovalo njegovo nadaljnjo poklicno pot. Po opravljenem sodnem pripravništvu pri Višjem sodišcu v Celju se je leta 1995 zaposlil pri Varuhu clovekovih pravic Republike Slovenije (Varuh), ki je to leto zacel delovati. Najprej je bil svetovalec za podrocje problematike sodnih in policijskih postopkov ter vseh oblik odvzema osebne svobode, zdaj opravlja naloge namestni­ka varuha. V letu 2021 je nastopil svoj tretji šestletni mandat. Z ženo Polono, ki je fizioterapevt­ka v Domu Lipa v Štorah, rad potuje in raziskuje nove kraje. Spoznala sta se v casu študija v študentskem naselju in od takrat sta skupaj, porocena sta že 30 let. Tudi sin Urh je dokoncal pravno fakulteto, kjer nadaljuje svojo poklicno pot kot asistent, hci Špela pa koncuje študij anglešcine in zgodovine. Ivan Šelih prosti cas rad preživlja v krogu družine in prijateljev, rad se vzpenja na hribe v bližnji in vcasih tudi bolj oddaljeni okolici (povzeto po clanku iz Novega tednika) BRonASTI GRB oBCInE ŠToRE za izjemen prispevek k promociji športa in predano delo v teniški sekciji Športnega društva Kovinar Štore prejme ANDREJ HRASTNIK Andrej Hrastnik je s svojim vecletnim delom prispeval k ponovni organizaciji in delovanju te­nis sekcije društva. Andrej je aktiven pri organizaciji delovanja sekcije, urejanja in vzdrževanja igrišc, sodelovanja z Osnovno solo Štore pri vkljucevanju otrok v tenis sekcijo in organizaciji tecajev za osnovnošolske otroke. Prav tako je aktiven pri organiziranju teniških turnirjev za clane sekcije in teniških turnirjev, ki se organizirajo v sodelovanju z Obcino Štore. Je eden od pobudnikov igranja clanov sekcije v Sotelski ligi, zelo pa se je izkazal leta 2023 pri organizaciji mednarodnega teniškega turnirja ITF WIT »Store Green Steel Open«, kjer je kot direktor turnirja poskrbel za brezhibno organizacijo mednarodnega dogodka. BRonASTI GRB oBCInE ŠToRE za strokovno pomoc sokrajanom ter dolgoletno sodelovanje z lokalno skupnostjo prejme ZDENKA LOKMIC Zdenka Lokmic živi v Štorah. Po izobrazbi je diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom. 20 let je bila zaposlena v Železarni Štore, nato pa na Delovnem sodišcu v Celju, kjer se je upokojila kot vodja službe za brezplacno pomoc in alternativno reševanje sodnih sporov. Od ustanovitve obcine Štore je bila clanica razlicnih odborov, bila je tudi predsednica Nadzornega odbora obcine Štore in predsednica Nadzornega odbora Sporting d.o.o. Štore. Kot obcinska svetnica od 2018 do 2022 si je prizadevala za ureditev avtobusnih postajališc, javne razsvet­ljave in drugih zadev, ki predvsem starejšim ljudem pripomorejo pri njihovem vsakodnevnem bivanju. Glede na njene dolgoletne izkušnje na pravnem podrocju jo ljudje dobro poznajo in so jo nemalokrat kar na ulici ustavljati in prosili za pravne nasvete — kar ni nikoli odklonila in jim je vedno – prijazna, kot je - brezplacno nudila vsaj osnovne informacije o rešitvi problemov. PRIZnAnJE ŽUPAnA obcine Štore za opravljanje prostovoljskega dela na podrocju socialne dejavnosti prejme clan Krajevne organizacije Rdecega Križa Štore SRECKO GORIŠEK PRIZnAnJE ŽUPAnA obcine Štore za opravljanje prostovoljskega dela na podrocju socialne dejavnosti prejme clanica Humanitarnega društva Vera Štore ZVEZDANA HOLCINGER PRIZnAnJE ŽUPAnA obcine Štore za opravljanje prostovoljskega dela na podrocju socialne dejavnosti prejme prostovoljka v projektu »Starejši za starejše« CVETKA ŠUSTER Obcina Štore praznuje Obcinski praznik je cas, ko se skupaj veselimo in praznuje­mo dosežke ter skupno pripadnost naši prelepi obcini. Na osrednji slovesnosti ob obcinskem prazniku, ki je potekala v cetrtek, 30. maja, v Kulturnem domu Štore, je župan Miran Jurkošek podelil obcinska priznanja in grbe. Goste je pred kulturnim domom tradicionalno pozdravil Pi­halni orkester štorskih železarjev, prireditev je povezoval Luka Žerjav. Za glasbene tocke so poskrbeli Starejši otroški pevski zbor in Mladinski pevski zbor osnovne šole Što­re pod mentorstvom Maje Srebocan in ucenci Glasbene šole Celje, dislocirani oddelek Štore: Lukas Mastnak je zaigral na trobento, Maks Zimšek pa na harmoniko.  Priznanje župana za opravljanje prostovoljskega dela na po­drocju socialne dejavnosti so prejeli SRECko GoRIŠEk (clan Krajevne organizacije Rdecega Križa Štore), ZVEZDA­nA HolCInGER (clanica Humanitarnega društva Vera Što­re) in CVETkA ŠUSTER (prostovoljka projekta »Starejši za starejše«). Priznanje župana za izjemno ustvarjalnost in uspeh avtorskega muzikala Odrašcanje je prejela lARA kERZnAR.  Sledila je podelitev grbov Obcine Štore, ki so jih prejeli: ZDEnkA lokMIC (BRONASTI GRB OBCINE ŠTORE za stro­kovno pomoc sokrajanom ter dolgoletno sodelovanje z lokal­no skupnostjo), AnDREJ HRA-STnIk (BRONASTI GRB OBCI­NE ŠTORE za izjemen prispevek k promociji športa in predano delo v teniški sekciji Športnega društva Kovinar Štore), IVAn ŠElIH (SREBRNI GRB OBCINE ŠTORE za svetovanje obca­nom s podrocja varovanja clovekovih pravic in dobro sode­lovanje z lokalno skupnostjo), JoŽICA kRAJnC (SREBRNI GRB OBCINE ŠTORE za nesebicno pomoc sokrajanom in izjemno humanitarno naravnanost), ter oSnoVnA ŠolA ŠToRE (ZLATI GRB OBCINE ŠTORE za uvajanje novosti v zavodu, kulturni razvoj otrok in mladine ter za odlicno pove­zovanje z lokalno skupnostjo). Na slovesnosti je bila predstavljena tudi razstava z naslo­vom » Štore in Štorovcani nekoc. Življenje na obmocju Obcine Štore« avtorice dr. Alenke Hren Medved, vodje domoznan­skega oddelka osrednje knjižnice Celje. Razstava je posvecena vsem prebivalcem obcine Štore in je tudi nas­tala v sodelovanju z njimi. Razstavo sestavlja casovni trak, ki osvetljuje pomembne mejnike v razvoju naselja Štore, ki je tesno povezano z razvojem železarske industrije v kraju. Razstavo si je možno ogledati v Športnem parku Lipa do 1. septembra 2024. Za glasbeno poslastico pred koncem prireditve sta poskrbela Sandra Feketija in Aljoša Jurkošek, ki sta ocarala obcinstvo s skladbama Tople oci in Deklica. Ajda Vrbnjak, obcinska uprava Foto: Rosvita Jager Vsakdanje življenje v Štorah in okolici nekoc: zbiranje starih fotografij in spominov ter razstava v pocastitev obcinskega praznika obcina Štore v letošnjem letu praznuje dva pomembna jubileja. Pred 40 leti, 27. septembra 1984, je bil spre­jet odlok o uvedbi ulic v naselju Štore, 30 let nazaj, 3. oktobra 1994, pa so Štore postale samostojna obcina. Konec letošnjega marca je bilo v prostorih Knjižnice Štore v organizaciji domoznanskega oddelka celjske knjižnice v so­ delovanju z obcino izvedena akcija zbiranja starih fotografij. Odziv obcanov je bil izjemno dober, zbrali smo skoraj 300 fotografij. Izbrane fotografije bodo objavljene na domoznan­skem portalu Kamra www.kamra.si in v casopisu Novi tednik (medijskem pokrovitelju akcije). Že sedaj pa si lahko ogledate razstavo Štore in Štorovcani nekoc: življenje na obmocju ob­cine Štore, ki je do 1. septembra na ogled v Športnem parku Foto: Betka Hutinski Lipa. Razstavo sestavlja casovni trak, ki osvetljuje pomembne Foto: Srecko Macek Foto: Srecko Macek Ob tem se zahvaljujemo kolegicam iz knjižnice, sodelav­kam obcinske uprave za pomoc pri organizaciji dogodka ter Mateju Ocvirku, Gorazdu Tratniku, Marjanu Mackošku in Slavici Glavan iz Železarskega muzeja Štore za pomoc pri vsebinski obdelavi podatkov. Še posebej pa se želimo zahvaliti vsem, ki so prispevali svoje fotografije za razsta­vo: Marjanu Mackošku, Damjani Lešek, Jožici Tovornik, Barbari Kunilo, Gojmirju Klinarju, Francu Jurkošku, Zdenki Godicelj Lokmic, Emi Podcedenšek, Cvetki Škoflek, Mate­ju Ocvirku, Slavici Glavan iz Železarskega muzeja Štore in Gorazdu Tratniku, ki je prispeval fotografije svojega oceta Zorana Tratnika. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srecko Macek, mejnike v razvoju naselja Štore, ki je tesno povezano z razvo­ domoznanski oddelek OKC jem železarske industrije v kraju. Tako na razstavi spremljamo razvoj naselja Štore od zacetkov rudarjenja na Pecovju leta 1836 do leta 1994, ko Štore postanejo samostojna obcina. Razstava, ki jo pripravila dr. Alenka Hren Medved, bo na ogled Vsem pomembnim dogodkom smo dodali izbrano slikovno do 1. septembra. Avtorica prispevka na razstavi o uvedbi gradivo s poudarkom na fotografijah, ki so jih prispevali ob­canke in obcani. ulicnega sistema v Štorah je Janja Jedlovcnik. Štore Green Steel Open 2024 Po vec kot uspešno premierno organiziranem turnirju za pro­fesionalne igralce tenisa ITF M15 je edina smiselna poteza dobro prakso prenesti v še en turnir. Zato racunajte, da se med 1. In 7. julijem 2024 v Štorah zopet prekrižajo teniški loparji najboljših teniških igralcev iz celega sveta. Organizacijska ekipa je analizirala lanski turnir z vseh zornih kotov, obdržala dobre stvari, odpravila pomanjkljivosti in tako pripravila pravi teniški spektakel. Z obširnejšo medijsko izpo­stavljenostjo in kar se da dobrimi odzivi iz leta 2023 si lahko obetamo dober obisk. Gostinska ponudba ob igrišcu, senc­niki, ležalniki, sedišca za ogled tekem so le delcek izboljšav proti lanskemu turnirju. V skladu z ustrezno strategijo panožne zveze Tenis Sloveni­ja bomo tudi v našem klubu vztrajno pomagali mladim slo­venskim teniškim igralcem pri prodoru na svetovno teniško sceno. Zato smo lahko prepricani, da dobrega tenisa ne bo manjkalo, tudi s strani najboljših loparjev, ki jih Slovenija tre­nutno premore. V Štore prihaja spektakel, ki ga ne smete za­muditi. Andrej Hrastnik Železarski muzej Štore praznuje 20 let 20 let je minilo, odkar je zacel delova­ti odbor Slovenske poti kulture železa (SPKŽ), ki je v aktivnostih varovanja in promocije železarske in jeklarske dediš­cine povezal nekatere slovenske mu­zeje, ustanove in podjetja. Železarski muzej Štore je njen zanesljiv in zvesti partner od vsega zacetka. Skupaj smo ustvarili odmevne razstave in vsebinsko bogate kataloge. Z njimi smo praviloma segali v preteklost, v zgodovino te po­membne gospodarske panoge in njiho­vih nosilcev – delavcev. V mesecu maju 2004 je Železarski muzej Štore odprl stalno razstavo o železarstvu v Štorah, kar je bil prvi korak na evropski poti železa. V dveh desetletjih so povecali obseg predmetov in razstavo obogatili s številnimi zanimivimi zgodbami iz zgo­dovine podjetja, kraja, obcine in iz življe­nja železarjev. Železarskemu muzeju Štore cestitamo za njihov jubilej! Dr. Karla Oder Foto: Gorazd Tratnik Muzejska dejavnost v Štorah Za ohranitev naše kulturne, tehniške in še kakšne druge de­dišcine je muzejska dejavnost vsekakor izjemno pomembna. Nekateri muzeji so pravi zakladi naše dedišcine in povsem razumljivo je, da odražajo bogato zgodovino slovenskega naroda. V Štorah muzeja sicer (še) nimamo. No, muzej, v katerem je zelo lepo in skrbno shranjena dedišcina našega železarstva, je na Teharjah. Železarski muzej je na odlicni lo­kaciji v prenovljeni stari osnovni šoli in vedno se v njem do­gajajo zanimive razstave in obiski. Praviloma se jih tudi redno udeležujem. Ponosen sem, da sem v njem skupaj z odlicnimi celjskimi kustosi nekaj malega sodeloval tudi jaz. Kot velik ljubitelj zgodovine in vsega starega ter vrednega me nekateri posamezniki poklicejo k sebi in pokažejo svoje zakla­de. Srce me boli, ko vidim, kaj vse leži po kleteh in podstreš­jih. Zdrsnem v sanjarjenje in tuhtam in tuhtam, kako vse te zanimive stvari predstaviti ljudem, da koncno zagledajo luc sveta in se izognejo propadanju. Imeti moraš vizijo in mocno voljo. Razmišljam, da imamo v Štorah zelo lep kulturni dom, ob­novljen gasilski dom, lepo šolo in vrtec, športne objekte ima­mo na najvišji možni ravni, ki nam jih lahko samo zavidajo. Bi lahko imeli tudi muzej in kje? Tak muzej, ki je na odlicni lokaciji, bi lahko bil v nekdanji metalurški šoli na Lipi. Morda bi bil to tudi kakšen namig za naslednje lokalne volitve in za tiste, ki bodo v prihodnosti vodili našo obcino. Razumljivo, da bi se morala med drugim poiskati pomoc tudi na Ministrstvu za kulturo, morda pridobiti celo kakšna evropska sredstva itd. Naši muzeji so praviloma dobro obiskani, odražajo kulturo naroda in verjetno ali pa celo zagotovo bi bil tudi ta v Štorah pomemben objekt. Zgled nam je že lahko Muzej južne žele­znice v sosednjem Šentjurju. Na ogled sem tja pripeljal kar nekaj avtobusov veteranov vojne za Slovenijo iz cele države. Navdušenja ni manjkalo, lepi spomini pa vsekakor ostanejo. Po ogledu muzeja pa še morda obisk Svetine, ene najlepših slovenskih vasic, in obisk Doma na Svetini. Še posebno se­daj, ko je cez zaselek Toplice speljana lepo obnovljena cesta in je to dogodek, ki ti vsekakor poboža dušo in ostane v ne­izbrisnem spominu. Seveda nisem tako naiven, da se ne bi zavedal, da je to rela­tivno velik in zahteven projekt in velik financni zalogaj. Vendar v Štorah smo že mnogokrat dokazali, kaj zmoremo, ce hoce­mo. Železarska trma je v naših ljudeh nekako zakoreninjena in prisotna že vrsto let in nam vliva optimizem in upanje. Srecko Križanec Širokopasovno opticno omrežje RUNE tudi v obcinah Laško, Hrastnik, Celje, Radece, Štore in Žalec Gradnja širokopasovnega opticne­ga omrežja RUnE bo v prihodnjih tednih in mesecih stekla tudi v delih obcin laško, Hrastnik, Celje, Rade­ce, Štore in Žalec. opticne signale uporabnikom v omenjenih obcinah pa bo zagotavljalo vozlišce, ki sto­ji v naselju Brezno v obcini laško. Tega so si nedavno ogledali tudi predstavniki omenjenih obcin, med njimi so bili tudi župan obcine la­ško Marko Šantej, župan obcine Hrastnik Marko funkl, in podžupan obcine Radece Janez Prešicek. Dostop do kvalitetne in zanesljive po­vezave z internetom je dandanes ne­pogrešljiv del našega vsakdana. Olajša nam poslovanje, šolanje ter tudi številne druge vsakodnevne aktivnosti. Tega se zavedajo tudi v podjetju RUNE Enia, ki v sklopu projekta RUNE na podeželskih obmocjih Slovenije gradijo ultrahit­ro širokopasovno opticno omrežje. V teku pomladi so tako zaceli še enega od projektov, v sklopu katerega bodo omrežje izgradili v delih obcin Hra­stnik, laško, Celje, Radece, Štore in Žalec. Prvi korak k izvedbi projekta je bil po­stavitev vozlišca za zagotavljanje opticnih signalov uporabnikom, ki stoji v naselju Brezno v obcini la­ško. Tega so predstavniki podjetja pokazali tudi predstavnikom obcin, vkljucenih v projekt, ki se gradnje širokopasovnega opticnega omrežja iskreno veselijo predvsem zaradi po­mena, ki ga ima le-to za njihove ob­cane in sam razvoj obcine. Župan obcine laško Marko Šantej je ob tem povedal, da marsikate­ri deli obcine Laško namrec nimajo dostopa ne le do širokopasovnega omrežja, temvec tudi do osnovne­ga ne. »Naša obcina ne predstavlja le urbanega središca, ampak obse­ga tudi velik del podeželja. Zaradi zagotavljanja šolanja otrok in uvaja­nja dela od doma, številnih mladih prevzemnikov kmetij, ki se odlocajo za dopolnilne dejavnosti, in razvoja turizma na podeželju -vse to so tisti kljucni dejavniki, ki seveda potrebu­jejo osnovni ali širokopasovni inter-net. Iz tega naslova si izjemno želim, da se omogoci ta infrastruktura po celotni obcini in da bodo imeli obca­ni vseh generacij dostop do hitrega internetnega omrežja.« Župan obcine Hrastnik Marko fun-kl pa je dodal: »Preprican sem, da je to danes, v 21. stoletju, neka ci­vilizacijska norma, ki jo je potrebno obkljukati, in verjamem, da je konku­renca na tem podrocju dobrodošla. Tako da se veselim tega projekta in da bodo ljudje lahko zelo kmalu dobili to storitev tudi v svoje domove.« Gradnja tras omrežja RUNE bo stekla v teku meseca junija – v obcini la­ško bo iz naselja Brezno stekla v smeri naselij Sedraž in Zgornja Re­cica, v obcini Hrastnik pa v smeri naselij Marno, Dola pri Hrastniku in Hrastnika. Zatem pa se bo razširila še v druga naselja in obcine, vkljuce­ne v projekt. Prvi uporabniki bodo na omrežje priklopljeni proti koncu letošnjega poletja. V sklopu projek­ta, ki vkljucuje dele obcin Hrastnik, Laško, Celje, Radece, Štore in Žalec, pa bo skupno pokritih predvidoma 9243 naslovov. Da bodo dela tekla hitreje, bo skoraj istocasno tekla tako gradnja omrežja med naselji (t.i. primarno omrežje) kot tudi omrežja do uporabnikov in upo­rabniških prikljuckov (t.i. sekundarno omrežje). Dela v tem sklopu bodo predvidoma zakljucena v naslednjem letu, gradnja uporabniških prikljuckov pa bo trajala še nekoliko dlje. Vkljucenost naslova v projekt RUNE je mogoce preveriti na spletni strani www.ruralnetwork.eu, kjer bo, soca­sno z gradnjo infrastrukture, priklju­cek mogoce tudi narociti. Strošek prikljucka na opticno povezavo po trenutno veljavnem ceniku znaša 250,00 EUR z DDV za fizicne ose­be ali 278,54 EUR z DDV za pravne osebe, na željo narocnika pa lahko ta znesek krije izbrani ponudnik sto­ritev. Uporabniki imajo tudi možnost izbire med vsemi najvecjimi operaterji v Sloveniji. o projektu Projekt RUNE v Sloveniji izvaja pod­jetje RUNE Enia d.o.o. RUNE je prvi in v tem trenutku tudi edini cezmej­ni projekt na ravni EU, s katerim se povezujejo ozemlja vec držav clanic z ultra hitro širokopasovno opticno infrastrukturo, ki je prejel sredstva iz zasebnega sklada Connecting Euro­pe Broadband Fund (CEBF). Slednji je vecinski lastnik podjetja Rune Gro­up S.A, ki ima v lasti podjetji RUNE Enia (Slovenija) in RUNE Crow (Hrva­ška). Projekt RUNE je v zacetku decembra 2019 s strani Evropske Komisije pre­jel nagrado EU Broadband Award kot najboljši projekt v kategoriji. Vec informacij: www.ruralnetwork.eu kontakt za medije: Tina Ambrožic e-naslov: tina.ambrozic@ruralnetwork.eu Obcinska celostna prometna strategija Obcine Štore Obcina Štore pristopa k izdelavi Obcinske celostne prometne strategije Obcina Štore je svojo prvo Celostno prometno strategijo iz­delala že leta 2018, v novi financni perspektivi pa vstopa v nov krog snovanja in nacrtovanja prometa in trajnostne mo­bilnosti. Vsi si želimo, da bi bila naša majhna obcina prijazna vsem prebivalcem, življenje v njej pa varno. Obcinska celostna pro­metna strategija (v nadaljevanju OCPS) je pomemben stra­teški dokument, s katerim nacrtujemo in sprejemamo ukre­pe na podrocju prometa, ob tem pa v središce postavljamo ljudi. Celostno nacrtovanje prometa upošteva izkušnje tako majhnih kot vecjih mest, njihove dobre prakse prenaša v lo­kalno okolje, med domace ljudi in domace navade s ciljem kakovostnega zagotavljanja dostopnosti in mobilnosti prebi­valcev. Prva celostna prometna strategija Obcine Štore iz leta 2018 je pokazala smer, v katero želimo peljati našo obcino, s prido­bljenimi izkušnjami pa bomo naredili še korak dlje. V prihod­njih mesecih bomo skupaj z vami, prebivalci naše obcine, in zunanjimi strokovnjaki aktivno pristopili k pripravi dokumenta, kjer bomo prepoznali izzive, želje in realne možnosti za njiho­vo izvajanje. To nam kažejo tudi rezultati, ki sledijo ciljem prve obcinske prometne strategije. Nekatere ukrepe, predvidene v strategiji, smo že izvedli – uredili smo cesto Štore-Svetina-Laško, zgra­dili hodnik za pešce v Ulici Karla Vovka, uredili površine za pešce v spodnjih Štorah, zgradili nova parkirišca v Kompolah, ob športni dvorani, vrtcu in šoli, vzpostavili sistem izposoje javnih koles KolesCE (bike sharing), v izgradnji je državna kolesarska povezava Celje-Štore-Šentjur. Z združevanjem re­dnih avtobusnih linij in šolskih prevozov, urejanjem avtobusnih postajališc in ureditvijo železniške postaje skrbimo za cimbolj prijazen in ucinkovit javni potniški promet. Umirjanje prometa in s tem povecanje prometne varnosti dosegamo z omejitva­mi hitrosti (cona 30) in prikazovalniki hitrosti. V sklopu priprave Obcinske celostne prometne strategije Ob­cine Štore (OCPS) vas vabimo k izpolnitvi krajše ankete, s katero nam boste pomagali oceniti trenutno stanje prometa v obcini Štore. Z vašo pomocjo bomo dobili pregled nad sta­njem prometne infrastrukture in uporabe nacinov mobilnosti ter kasneje opredelili glavna podrocja, ki so potrebna izbolj­šanja. OCPS Štore v sodelovanju z Obcino Štore izdeluje Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o. Anketa vsebuje 12 krajših vprašanj. Vaši odgovori na vpraša­nja so anonimni. Anketo lahko najdete: -na spletnem naslovu: https://www.1ka.si/a/d4df638b -preko QR kode – kodo eno­stavno fotografirajte s telefo­nom in preusmerjeni boste na spletno stran, kjer boste lahko oddali vaše odgovore, -v tiskani obliki na sedežu Obci­ne Štore. V kolikor imate vprašanja, pripom­ be ali mnenja, vljudno vabljeni, da jih podate na e-naslov ocps-store@rci.si . Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo! Obcina Štore v sodelovanju z RCI d.o.o. Postavitev koticka Varuha clovekovih pravic v Štorah Varuh clovekovih pravic Peter Svetina in njegov namestnik Ivan Šelih sta v po­nedeljek, 25. marca, obiskala Obcino Štore. Srecala sta se z županom in se z njim pogovorila o aktualnih zadevah in najbolj perecih težavah, s katerimi se srecuje pri svojem delu. Po srecanju je Varuh clovekovih pravic na Obcini odprl in tudi predstavil Va­ruhov koticek. To bo že 63. Varuhov koticek v Sloveniji. Namen kotickov je institucijo Varuha približati cim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. »Tako se bomo še lažje približali prebivalkam in prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, ce se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgo­ vorov oziroma pojasnil razlicnih institucij ali organov,« poudarja Varuh clovekovih lahko kadarkoli obrnete na varuha clo­pravic Peter Svetina. vekovih pravic. Na voljo so vam preko brezplacne telefonske številke 080 15 Ce torej menite, da so vam kršene pra-30, elektronskega naslova info@varuh vice, ste se znašli v stiski ali pa imate -rs.si, lahko pa jim tudi pišete na naslov težave pri iskanju odgovorov oziroma Varuh clovekovih pravic, Dunajska 56, pojasnil razlicnih institucij ali organov, se 1000 Ljubljana. V pomoc so vam prip- V Športni dvorani Green Steel Štore se tekme državnega prvenstva vrstijo ena za drugo Po rokometni, košarkarski in malonogometni se je v naš kraj tocke pomerili pred ocmi velikega športnega navdušenca in po enem letu in enajstih dnevih vrnila tekma rokometnega podpornika, župana obcine Štore, g. Mirana Jurkoška, neka­državnega prvenstva. Lanskega 11. aprila je RK Celje Pivo-terih clanov obcinskega sveta, drugih predstavnikov štorske varna Laško v štorski športni dvorani premagal RK Sviš iz obcine in ostalih castnih gostov. Za vzdušje so poskrbeli go­Ivancne Gorice, zdaj pa je tu v 24. krogu lige NLB gostil RD stujoci navijaci iz Ljubljane in celjska navijaška skupina Florija-LL Grosist Slovan. ni, ki letos obeležuje 30 let svojega obstoja. Florijani so za ta castitljivi jubilej prejeli tudi Bronasti celjski grb Mestne obcine Tribuna je bila spet polna do zadnjega koticka, na njej pa so Celje, iskrene cestitke za 30-letno tradicijo in zvestobo celj­se zbrali tako domaci kot tudi gostje iz ostalih okoliških obcin. skemu rokometnemu klubu pa gredo tudi z naše strani, ob tej Ni manjkalo eminentnih gostov. Moštvi sta se za prvenstvene priložnosti in na tem mestu. ravili obrazec za vložitev pobude, ki ga lahko dobite v Varuhovem koticku na Obcini ali na spletni strani varuha clo­vekovih pravic. Vsi njihovi postopki so zaupni in brezplacni. Ajda Vrbnjak, obcinska uprava Jernej je produkt RK Celje Pivovarna Laško. Z mlajšimi se­lekcijami celjskega kluba je osvojil vec naslovov državnega prvaka, nekaj nastopov pa je zbral tudi za clansko ekipo pi­vovarjev. Debi v njej je docakal na pokalni tekmi v Slovenj Gradcu 12. decembra 2018, ko je v dresu clanskega moštva najuspešnejšega slovenskega moškega rokometnega mo­štva vpisal tudi prvo obrambo. Po prestopu v SVIŠ iz Ivancne Gorice ga je pot najprej vodila v Dobovo, od te sezone dalje pa brani barve Slovana. “Mlaki” se je tako v domacem kraju pred ocmi svoje družine in prijateljev v svojem golu pomeril proti klubu, v katerem se je rokometno izobrazil in na ta na­cin zagotovo izpolnil eno od svojih otroških želja. Velik dan v svoji karieri pa je Jernej obeležil tudi z veliko zmago, s svojimi soigralci je RK Celje Pivovarna Laško namrec premagal! V mozaik te zmage proti velikanu slovenskega rokometa pa je tudi sam dodal svoj kamencek, saj je zbral 7 obramb. mimi zadetki prednosti, po zadnjih dveh zadetkih Celjanov pa slavili s petimi zadetki razlike (32:27). Najboljši strelec tekme je bil igralec CPL Tim Cokan (10 zadetkov), za Slovan jih je najvec dosegel Kenan Pajt (8). Izjemno vroca in napeta tekma se je v žaru borbe koncala s po dvema rdecima kartonoma na vsaki strani, po zvoku semaforja pa s prijateljskim stiskom rok obeh moštev in skupinsko fotografijo. RK Celje Pivovarna Laško je tekmo izgubil, a so mladi fantje v procesu pomlaje­vanja moštva dobili nove bogate izkušnje, ki jih bodo lahko vnovcili v prihodnosti. RD LL Grosist Slovan pa je s to zgo­dovinsko zmago storil velik korak k obstanku med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Jerneju in njegovim soigralcem za ta uspeh iskrene cestitke, celjskim rokometašem vec srece in rezultatskega uspeha v prihodnje, vsem udeležencem novega, izjemno zanimivega športnega dogodka v Štorah pa iskrena hvala za obisk.. in do naslednjic.. nasvidenje! Alen Hodžic Foto: Rosvita Jager Kresovanje na Svetini Tudi letos je bil Dom na Svetini prizori­šce tradicionalnega kresovanja. Kres je prižgal župan Miran Jurkošek, ves cas pa so ogenj imeli pod budnim ocesom tamkajšnji gasilci PGD Svetina. Za ve­selje in ples je poskrbela skupina Reka bojsi. V prvomajsko jutro je po vsaki vasi in zaselku obcine Štore zadonela budni­ca obeh pihalnih godb -Pihalnega or­kestra štorskih železarjev in Pihalne godbe Svetina. Jeklo za zeleno prihodnost Medinstitucionalna razstava koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Ravne na koroškem, Gornjesavskega muzeja Jesenice in Železarskega muzeja Štore. Trajnost in zeleni prehod oz. zelena prihodnost nista vec mo­dni muhi, ampak morata biti strateška odlocitev. Podjetja, ki temu trendu ne bodo sledila, bodo postala nekonkurencna, financni vlagatelji in kupci pa z njimi ne bodo želeli imeti po­slovnih odnosov. Takšna podjetja bodo tudi ustvarjala vecje donose in bodo dolgorocno bolj uspešna. Trajnostno poslo­vanje namrec pomeni skrb za dolgorocno prihodnost, cemur morajo slediti vlagatelji in lastniki, ki ne bi smeli imeti pred ocmi le kratkorocno povecanje dobickov. Na podlagi skupnega interesa in s ciljem varovati in predsta­vljati kulturo železa so bile v preteklosti v okviru Slovenske poti kulture železa (SPKŽ) ustvarjene odmevne razstave in vsebinsko bogati katalogi. Z njimi se je vsebinsko segalo v preteklost, v zgodovino te pomembne gospodarske panoge. Z razstavo Jeklo za zeleno prihodnost pa so kustosi muzejev iz jeklarskih središc Jesenice, Štore in Ravne na Koroškem v sodelovanju s Skupino SIJ in podjetjem Štore Steel pozor­nost namenili aktualnim vprašanjem, povezanim s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja pri proizvodnji jekla in jeklenih izdelkov. V zadnjih dveh stoletjih so podjetja iskala rešitve za varovanje okolja in izboljšanje delovnih pogojev ter zato uve­dla številne izboljšave in inovacije. Jeklo je material, ki ga je mogoce ponovno uporabiti in reci­klirati, zato je jeklarska industrija pomemben del svetovnega krožnega gospodarstva. Recikliranje surovin v jeklarski proi­zvodnji sega že v 19. stoletje, danes pa slovenska jeklarska podjetja predelujejo izkljucno odpadne surovine in sledijo usmeritvam evropskih proizvajalcev jekla in politiki trajnostne­ga razvoja Svetovnega združenja jeklarjev. Prizadevajo si, da bi proizvodnja in predelava jekla potekali s cim manjšimi vplivi na okolje in da bo trajnostno naravnana. Razvoj novih kvalitet jekel in razširjena uporaba jekla tudi za izdelke vrhunske teh­nologije odpirata možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in novih podjetij. Z recikliranjem jeklenega odpada in smotrno uporabo energije stopajo v smeri ohranjanja naravnega oko­lja. Veliko pozornosti je namenjene kakovosti delovnega okolja, varnosti in izobraževanju zaposlenih. Današnja proi­zvodnja zelenega jekla tako izhaja iz tradicije znanj in vešcin, varnega dela in varovanja okolja, inovacij in tehnološkega po­sodabljanja, recikliranja surovin, optimiziranja in avtomatizira­nja proizvodnje ter temelji na družbeni odgovornosti jeklarskih podjetij. Jeklarska podjetja v Sloveniji s partnerskimi podjetji nacrtujejo zeleni prehod v brezogljicno proizvodnjo. Projekt varovanja in predstavljanja industrijske dedišcine pod­pirajo obcine Jesenice, Ravne na Koroškem in Štore. V vseh treh krajih se je z razvojem industrije, v kateri je bila vodilna dejavnost proizvodnja in predelava jekla in jeklenih izdelkov, življenje mocno spremenilo. Izgradnja tovarn, gradnja novih hal in širitev proizvodnje pa so pustile pecat v ureditvi prostora. Industrija je bila vodilna sila, ki je generirala razvoj drugih podrocij, pomembnih za lju­di. Število prebivalcev se je povecalo, poleg industrijske so kraji pridobili še kulturno-prosvetno, zdravstveno, prometno, trgovsko, gostinsko in še kakšno funkcijo in nenazadnje so postali upravna in politicna središca s samostojnimi obcina­mi. Varovanje okolja, zeleni in trajnostni razvoj je tako tudi tem obcinam izziv prihodnosti. Kako je bilo v preteklosti, kako je sedaj in kakšni so nacrti za prihodnost je prikazano na medinstitucionalni razstavi JEKLO ZA ZELENO PRIHODNOST, ki je na ogled v Železarskem mu­zeju Štore, prej je bila na Ravnah na Koroškem, jeseni pa se seli na Jesenice in potem kasneje še kam. Razstava bo odprta do 11. septembra 2024 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob sredah do 17. ure. Zunaj od­piralnega casa je ogled možen po predhodni najavi na tel.št.: 03 425 88 06 ali e-naslov: ic.store@siol.net www.zelezarski-muzej.si Vljudno vabljeni! Slavica Glavan, Železarski muzej Štore Foto: Edi Einspieler Obcina Štore tudi v letu 2024 “Prostovoljstvu prijazna obcina” Slovenska filantropija je v okviru 25. na-»Prostovoljstvu prijazna obcina« po-vzpodbudo, da bomo še naprej spod­cionalnega tedna prostovoljstva v torek, novno potrdila obcina Štore, castno bujali prostovoljstvo v društvih, pri posa­ 21. maja, v športni dvorani v Kocevju priznanje je prevzela podžupanja Leoni-meznikih, podpirali mlade prostovoljce razglasila prejemnike nazivov, ki pri-da Cmok Kacicnik. in stremeli k medgeneracijskemu pove­spevajo k sistematicnemu spodbujanju zovanju. Želela bi se zahvaliti vsakomur, prostovoljstva in zagotavljajo podporo Ob tem je dejala: "Naziv prostovoljstvu ki na kakršenkoli nacin pomaga ljudem delovanju prostovoljskih organizacij ter prijazna obcina nam pomeni potrditev, v stiski, da skupaj ustvarimo lepši jutri." soustvarjajo pozitivno družbeno vred-da je v obcini veliko nesebicnih ljudi, nost prostovoljstva v lokalni skupnosti. ki svoj prosti cas namenijo ljudem, ki Med 46 slovenskimi obcinami je naziv so potrebni pomoci. Hkrati nam daje Ajda Vrbnjak, obcinska uprava Slovenska bakla tudi v Štorah te olimpizma, povezuje ljudi in navdušuje udeležence tri­mesecne poti. Svojo pot je zacela 17. aprila na vzhodu Slovenije, v torek, 28. maja 2024, pa je obiskala tudi ob­cino Štore. Dogodek se je odvijal na Lipi, kjer so baklo pozdravili številni športni nav­dušenci iz lokalnih društev in klubov. Zbrane je pozdravil župan Miran Jurkošek. Poleg njega so baklo ponesli tudi bivši in sti, kolesarji in drugi športniki ter ucenci Osnovne šole Što­re. Gostili smo tudi olimpij­ca, deskarja na snegu Roka Marguca in Tima Mastnaka ter paraolimipijca Rudol­fa Centriha. Štore so zopet pokazale neomajen športni duh, saj nam jo je malo za­godel dež, kar pa seveda ni vplivalo na izvedbo dogodka. Ajda Vrbnjak, obcinska uprava Slavnostna otvoritev obnovljenega odseka ceste v Javorniku V nizu dogodkov ob praznovanju obcinskega praznika je bila v sredo, 29. maja, slavnostna otvoritev obnovljenega dela ceste Vodruž-Kozarica-Slemene (odsek Javornik). Zbralo se je okoli 80 krajanov zaselka, med njimi sta bila tudi organiza­torja Irena Gradišnik in Srecko Štarkl, oba svetnika Krajevne skupnosti Svetina. Tudi svetinska godba je popestrila dogaja­nje. Nekaj uvodnih besed sta povedala župan Miran Jurkošek in podžupan Ivan Jurkošek. Odsek je slavnostno otvoril Ivan Gradišnik, najstarejši krajan Svetine, dolgoletni funkcionar KS Svetina in prvi pobudnik oz. organizator ureditve in asfaltira­nja predmetnega odseka pred 40-imi leti. Ajda Vrbnjak, obcinska uprava Knjižnice v manjših krajih so vedno nekaj posebnega, so sre­dišce kulturnega dogajanja. Taka je tudi knjižnica Štore, ki je ena od enot Osrednje knjižnice Celje. V naši knjižnici skozi vso leto ponujamo pestro izbiro bibliopedagoških dejavnosti za otroke in odrasle, kot so npr. pravljicne ure, tematske raz­stave, ustvarjalne delavnice, gledališke predstave, izvajamo predstavitve knjižnice, pripravljamo knjižne uganke idr. Veliko dogodkov je namenjenih najmlajšim, saj želimo otroke motivirati za branje in tako prispevati k razvoju bralne pisme­nosti. V mesecu aprilu smo praznovali mednarodni dan knjig za otroke, zato smo v knjižnico Štore na pravljicne urice pova­bili otroke in vzgojiteljice Vrtca Lipa. Poleg tega smo organizi­rali posamezne bibliopedagoške ure za ucence osnovnih šol in vrtcev, kjer so lahko otroci spoznali knjižnico in skozi pra­vljico 'skocili' v svet domišljije. Knjižnica pa se tudi sama kdaj odpravi na obisk, saj knjižnicarke obiskujemo Vrtec Lipa in njegovo dislocirano enoto na Kompolah. Otroci, ki so obiskali knjižnico v mesecu aprilu, so lahko sodelovali tudi v nagra­dni knjižni uganki, ki je bila posvecena mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Organizirali smo tudi gledališke predstave za otroke, ki so se odvijale na odru Kulturnega doma Štore. Otroci so si lahko brezplacno ogledali predstavi Carovnickin prvi urok Gledali­šca Pravljicarna ter Ovcka in volk v izvedbi Gledališca Ma­karenko. Knjižnica Štore Vsak tretji cetrtek v mesecu za otroke pripravimo pravljicne ustvarjalnice, kjer skozi pravljico skupaj razvijamo domišljijo in ustvarjamo po pravljicnih motivih. Pravljicne ustvarjalnice so zelo dobro obiskane, vabljeni otroci in starši, da se jih ponov­no udeležite jeseni. V sodelovanju z vrtcem in starši že vec kot dve desetletji us­pešno izvajamo predšolsko bralno znacko Palcek Bralcek, ki je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Starše želimo ozavešcati o pomembnosti branja otrokom že od rojstva da­lje. V mesecu maju se je projekt letošnje predšolske bralne znacke zakljucil in otroke smo nagradili s priznanji in gleda­liško predstavo »Psssst! To je knjižnica« v izvedbi Gledališca Pravljicarna. Starši si lahko knjige za bralno znacko izposodi­te v knjižnici, za otroka je vpis brezplacen. Ob obisku knjižnice pa si lahko ogledate tudi likovna dela, ki jih za nas pripravijo mali umetniki in vzgojiteljice Vrtca Lipa. Tudi za odrasle se v knjižnici veliko dogaja. Nepozaben je bil nadvse zanimiv vecer v družbi Majde Petan, ki je predstavila svoj knjižni prvenec Snaha. Predstavitev je popestrila z glas­benim vložkom, tako da smo imeli literarno glasbeni vecer v pravem pomenu. Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Obcino Štore zbiral stare fotografije in spomine za digitalizacijo in ohranitev utripa življenja v prete­klosti prihodnjim rodovom. Izbrani del digitaliziranega gradiva bo uporabljen za razstavo, ki bo na Lipi na ogled ob letoš­njem prazniku obcine Štore. Seveda pa vabljeni v knjižnico tudi za izposojo knjig - izbirate lahko tako med strokovnimi kot leposlovnimi knjigami razlic­nih žanrov, revijami in filmi. Ce za branje nimate casa, si lahko z urejenim clanstvom v knjižnici brezplacno izposojate tudi zvocne knjige, ki jih lahko poslušate preko mobilnih naprav kjerkoli in kadarkoli. Vabljeni, da nas obišcite v knjižnici Štore, kjer vas z veseljem pricakujemo. Betka Hutinski Izlet na Srebotnik V sredo, 21. februarja 2024, smo se planinci našega društva zbrali pred društvenimi prostori. Odpeljali smo se proti Žervišam in naprej do pod vznožja Srebotnika. Ogledali smo si lepoto cvetocega resja, se podali do plezalne stene Srebotnika in naredili nekaj fotografij. Po isti poti smo se podali nazaj do glavne poti in zaceli z vzponom na vrh Srebotnika. SREBOTNIK je 700 m visok hrib. Vreme je bilo lepo in vidljivost okoliških hribov je bila zelo dobra. Z vrha vidimo celjski Stari grad s širšo okolico Celja. Na vzhodu vidimo Bojanski vrh, Boc, proti zahodu Tolsti vrh, Celjsko koco, Grmado, Bavc, Malic, Mrzlico, proti se­veru pa Uršljo goro. V ponedeljek, 25. marca 2024, smo se planinci našega društva iz Štor odpeljali proti Slivnici mimo kamnoloma, kjer so malo naprej vidni ostanki razvalin gradu Žusem in naprej do cerkvice sv. Valenti­na. Tu smo sestopili. Do »Stolpa ljubezni« smo se podali po nezahtevni, lahki poti. Stolp je visok skoraj 26 metrov. Z vrha stolpa se lepo vidijo Kamniško-Savinj­ske Alpe, Karavanke, Pohorje, Boc, Donacka gora. Vidi se tudi do Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Vzdušje pohodnikov je bilo odlicno, vre­me prijetno toplo. V dolino smo se vrnili krožno mimo Hrastja do kmeckega turizma Žurej. Odpeljali smo se do gostišca Lesjak, kjer smo si privošcili dobro kosilo. Analizo ob prijetnem druženju smo op­ravili v društvenih prostorih. Besedilo in foto: Valter Jelen Izlet na Žusem Pohod na Brnico V soboto, 20. aprila 2024, smo z mladimi planinci Osnovne šole Štore opravili pohod na Brnico. Zbrali smo se na parkirnem prostoru pri celjskem kopališcu. Zbralo se je 24 mladih pohodnikov z mentorico planinskega krožka in dvema spremljevalnima uciteljicama ter tremi vodni­ki planinskega društva. Po preštetju in navodilih, kako se obnašamo na obljudenih poteh, smo se podali mimo športno rekreativnega centra Špi­ca do visecega mostu. Tu so otroci zelo uživali v pozibavanju mostu pod njihovo težo in ob opazovanju reke Savinje. Pot nas je vodila cez travnik v gozd, kjer smo imeli prvi pocitek za malico. Pot smo nadaljevali po gozdni poti, preckali potok in se povzpeli do prvih hiš, kjer smo imeli drugi postanek. Na poti smo spoznavali drevesne vrste, opazovali podrast in ce bodo borovnice kaj obrodile. Na enem od dreves smo opazili napis, da »srne polagajo mladicke«. Razvnela se je de­bata, kaj to pomeni. Vecina otrok je takoj odgovorila, da mo­ramo na sprehodu s kužki le-te imeti na vrvici, da ne prestra­šijo mladickov. Na travnik pod Brnico smo prišli v dveh urah. Tu so se otroci posedli po klopeh, se preoblekli, pomalicali, se napili. Imeli smo tudi dovolj casa za prosto, sprošceno igro. Pod vod­stvom mentorice Mojce in ob pomoci Mateje in Petre smo iskali skriti zaklad. Vrnitev nazaj v dolino je del poti potekala po isti poti, del poti pa krožno do visecega mostu. Tu smo imeli pocitek. Otroci pa so, ker ni deževalo, pokazali svoje raznobarvne dežnike kot sencnike. Pot do našega izhodišcnega cilja je potekala tekoce in brez zapletov in tocno ob 13. uri smo prišli na parkirni prostor, kjer so nas že cakali starši. Z mladimi planinci smo preživeli cudovit dan v naravi. Za nemoten pohod smo poskrbeli vodniki planinskega društva Železar Štore: Valter, Roman in Jelka, mentorica Moj­ca in pomocnici Mateja in Petra. Besedilo in foto: Valter Jelen Humantirano društvo Vera Štore Mesec marec je tako cudovit, tako ženstven, da smo clanice želele te dni malo presenetiti in razveseliti obiskovalce naše dobrodelne stojnice. Z malo domiselnosti smo najavile do­godek z vabilom v avli Mercator centra na Lipi. Ustvarile smo stojnico, ki je že samo z pogledom privabljala mimoidoce. Cvetlicarna Arboretum iz Medloga je bila zelo radodarna s cvetjem. Clanica Sladjana Mitric je s svojo spretnostjo ustva­rila unikatne srcke s posvetili. Tudi peciva in raznih dodatkov, namenjenih ženskam, ni manjkalo. Mimoidoce so si lahko iz nabora izdelkov izbrale, kar jim je bilo všec: vabili so nahrb­tniki, kozmetika, rutice, lepa oblacila in drugo. Tudi župan, g. Miran Jurkošek, si je ogledal stojnico. Ker je bil mesec kar hitro naokoli, je bil pred nami že nov projekt. Velikonocna stojnica, olepšana s pirhi in cokoladnimi zajcki, je izgledala cudovito. Ker smo pred tem prejele do­nacijo jajck Meje Šentjur, smo le-te porazdelile med obcane. Z namenom pricakati pomlad v cistem kraju smo tudi letos opravile cistilno akcijo obcestnega pasu od nadvoza do nek­danje diskoteke. Zunanjo stojnico smo zaradi lepšega vremena koncno zacele uporabljati: na njej ponujamo ohranjena, lepa, cista oblacila, obutev, igrace, posteljnino in podobno po sistemu VZEMI ali PUSTI. Vsi, ki bi nam želeli podariti stvari, ki jih ne potrebuje­te, lahko to storite s klicem na telefonsko številko 070/715­854, da se dogovorimo za prevzem, ali pa kontaktirate cla­nice društva, ki jih poznate. Vsem, ki na stojnico iz razlicnih razlogov ne morejo ali ne želijo, pa pripravimo individualni paket željenih stvari. Pomagamo tudi pri iskanju tehnicnih in gospodinjskih aparatov. Aktivne clanice smo pri svojem prostovoljnem delu zelo mar­ljive in dosledne. Ce se kdo želi pridružiti našemu timu, ga z veseljem sprejmemo. Verica Skok Ob Nacionalnem tednu prostovoljstva Lansko leto smo s projektom dobrodelne stojnice po principu delovanja" vzemi ali pusti" izpeljale dan prosto­voljstva. Letos smo se domislile, da bi dobrodelno stojnico prenesle na vrt Doma Lipa, saj njihovi varovanci ne zmore­jo obiskovati naših tedenskih stojnic. Dobro in skrbno prip­ravljene so kar vabile: rutice, prticki, etuiji za ocala, toaletne torbice, nekaj oblacil in obuval... Vse to je naša stojnica ponujala na domskem vrtu. Prav veselo je bilo opazovati, kako z zanimanjem izbirajo, kar jim je padlo v oci z željo po necem novem in necem, kar si želijo. Srcne clanice Darin­ka, Zvezdana in Lidija so prispevale domace pecivo, kra­sen šopek, ki ga je donirala Milanka, pa je še bolj obogatil mizico. Seveda nismo pozabili na petje zimzelenih pesmi ob glasbi, za katero sta poskrbela Marjana in Frenk iz Celja ter domacinka Nika Romih, ucenka Osnovne šole Štore, s harmoniko. Veseli smo bili prisotnosti tudi podžupanje, ge. Leonide Cmok Kacicnik. Tudi spomladi se v PGD Štore veliko dogaja Kot sem v zadnji številki Štorskega Obcana omenil, smo v zimskih mesecih imeli pet intervencij, operativna enota je postala mocnejša za devet novih pripravnikov, od katerih je glavnina nadaljevala s tecajem za operativnega gasilca, za katere se je v društvu izvedlo tudi prakticne vaje. Tudi na po­drocju dela z mladino se je veliko dogajalo. Vaje so poteka­le po planu, pripravljali smo se na gasilski kviz. Priredili smo prenocitev v gasilskem domu, božickovanje, se udeleževali zborov mladine, kamor smo bili povabljeni. Izvedli smo tudi zbor mladine in povabili društva. Naslednji dan smo imeli ob­cni zbor tudi clani. Na podrocju intervencij smo od druge polovice februarja do sredine meseca maja imeli tri intervencije. Gasili smo manjši požar v naravi, odstranjevali podrto drevo s Ceste XIV. divizi­je v Kresnike in nudili pomoc pri prenosu obolele osebe. Bili smo prisotni na požarni stražah ob izvedbi športnih prireditev. V soboto, 6. aprila 2024, se je 6 operativnih gasilcev, med njimi tudi bolnicarka, mentorica mladine in štirje predstavniki mladine (sodelovali so kot statisti – ponesrecenci) udeležilo takticne vaje zašcite in reševanja MO Celje – Potres 2024 na I. osnovni šoli Celje. Na vaji so sodelovali Civilna zašcita, PGE Celje in prostovoljna gasilska društva GZ Celje. V nedeljo, 21. aprila 2024, so imeli naši tecajniki zakljucni izpit za operativnega gasilca. Vseh šest tecajnikov je uspešno op­ravilo izpit, za kar jim v imenu vodstva PGD Štore cestitamo. V soboto, 4. maja 2024, ko je godoval sv. Florjan, zavetnik gasilcev, smo se gasilci PGD Štore odzvali na povabilo po­bratenega gasilskega društva z Brezij na Gorenjskem na 20. vseslovensko romanje gasilcev na Brezje. Udeležili smo se svete maše in prevzema novega gasilskega vozila GVC-1. Na srecanju so izvedli tudi vajo clanic GZ Gorenjska. Z dve­ma clanoma in dvema mladincema smo se isti dan udeležili tudi svete maše na Teharjah, kjer smo se gasilci iz gasilskega doma PGD Teharje s prapori v postroju odpravili proti cerkvi sv. Martina. Po uradnem delu nas je na obeh prizorišcih pri­cakala pogostitev. Tudi z mladino se nadaljuje delo po nacrtu. Vsak teden, razen v casu pocitnic ali praznikov, izvajamo gasilske vaje in smo prisotni v vrtcu, kjer izvajamo krožek Cicigasilec, kjer otroci skozi igro spoznavajo naše delo. Krožek poteka v telovad­nici vrtca, ko pa je toplo vreme, pa na igrišcu vrtca. V tem casu smo z mladino tekmovali na gasilskem kvizu, ki je bil v soboto, 9. marca 2024, na OŠ Hudinja. Letos smo imeli šest pionirskih trojk in eno mladinsko trojko. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so pionirji od 40 ekip osvojili 9., 14., 23., 24., 31. in 33. mesto. V mladinski kategoriji smo nastopili z eno trojko, ki je osvojila 30. mesto od 32 nastopajocih, kar je za prvic dober rezultat. Tudi v pionirskih vrstah imamo ve­liko mladih, ki so prvic nastopali na tovrstnem tekmovanju. V petek, 23. marca 2024, smo z mladino in vodstvom društva pripravili kratek kulturni program ob materinskem dnevu. Na v konkurenci 28 ekip dosegli 18. in 25. mesto. Za dosežene rezultate iskreno cestitamo. Do konca šolskega leta se bomo udeležili še nekaterih meddruštvenih tekmovanj, ki bodo slu­žila kot priprava na tekmovanje GZ Celje, ki bo 8. junija 2024 v Škofji vasi. Da pa ne pišem samo o aktivnostih mladine, je potrebno po­udariti, da se na tekmovanja pospešeno pripravljamo tudi v clanskih kategorijah. Zelo aktivni so starejši gasilci in gasilke, clani in clanice. Starejši gasilci bodo poleg tekmovanja GZ Celje tekmovali tudi na pokalnem tekmovanju, preostale ka­tegorije pa na tekmovanju GZ Celje. Do zacetka pocitnic nas caka kar precej dogodkov: društve­na takticna vaja, omenjena tekmovanja, organizacija regijske­ga tekmovanja v orientaciji, ki bo potekala na našem rajonu, in še kakšen dogodek, za katerega še bomo naknadno ob­vešceni. Naj izkoristim priložnost, da se zahvalim vsem gasil­cem in gasilkam za ves cas, ki ga žrtvujete za gasilstvo in se dogodek smo povabili clanice PGD Štore in mamice naše nadejam, da bomo še naprej tako sodelovali in delali v korist društva. S tem vsi skupaj kažemo, da smo enota, na katero mladine. Po kulturnem programu smo razdelili cvetje vsem lahko naši obcani racunajo vedno, kadar potrebujejo pomoc. prisotnim mamicam. V soboto, 20. aprila 2024, smo nasto-Vsa dogajanja v društvu lahko obcani tako kot do sedaj spre­ pili v gasilski orientaciji na Ostrožnem, tokrat s 7 pionirskimi trojkami in 2 mladinskima trojkama. Pionirji so v konkurenci mljate na Facebook strani PGD Štore. 27 ekip osvojili 9., 10., 19., 20., 22. in 25. mesto. Pionirke Z gasilskim pozdravom NA POMOC! so v konkurenci 16 ekip osvojile 13. mesto, mladinci pa so Prvi meseci letošnjega leta so bili za cla­ne in clanice vseh starostnih skupin PGD Prožinska vas precej aktivni. Najprej smo na 86. rednem obcnem zboru pog­ledali, kako smo delovali v preteklem letu in v kakšnem obsegu smo uspe­li uresniciti zastavljene cilje in naloge. Ugotovili smo, da smo plan v vecji meri uresnicili. Vsega tega ne bi zmogli brez razumevanja in podpore Obcine Štore, ki nam zagotavlja sredstva za delovanje društva in v okviru dolgorocnega pro­grama razvoja gasilstva v obcini skrbi za nakup ustrezne opreme in investici­je. Ravno v okviru tega programa smo v zacetku leta pristopili k nabavi nove­ga vozila GV-1. Izpeljali smo postopke, potrebne za izvedbo javnega narocila, in v mesecu marcu podpisali pogodbo z izbranim dobaviteljem. To vozilo bo zamenjalo sedaj skoraj trideset let sta- Aleksander Pesjak Tradicionalni pohod ob materinskem dnevu ro orodno vozilo in tako bomo lahko pri naših posredovanjih na intervencijah še ucinkovitejši in varnejši. Zahvala za pod­poro gre tudi vsem donatorjem in spon­zorjem ter vsem krajanom in krajankam. Z vašo pomocjo bomo še bolj kvalitetno opravljali naše poslanstvo in dosegli še vec zastavljenih ciljev. Naši najmlajši clani se na rednih petko­vih druženjih izobražujejo in pripravljajo na razlicna tekmovanja. Na kvizu gasil­ske mladine GZ Celje smo sodelovali s petimi ekipami, na tekmovanju iz gasil­ske orientacije pa kar z osmimi ekipa­mi. Štiri ekipe so si z odlicnimi rezultati (eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto) pridobile vstopnice za sodelovanje na regijskem tekmovanju, kjer bomo moc­no stiskali pesti za njihovo kar najboljšo uvrstitev. Enajst mladincev se je skupaj s kolegi iz PGD Svetina in PGD Teharje usposabljalo za cin mladinec I. in ga us­pešno zakljucilo z izpitom. Tudi operativni gasilci so svoje znanje nadgradili z izobraževanjem in s tecaji za razlicne specialnosti (usposabljanje za nevarne snovi in vodenje intervencij). S takticnimi vajami veckrat letno dodat­no preverjamo operativno pripravljenost naših enot in utrjujemo medsebojno so­delovanje. V mesecu marcu smo izvedli nenapovedano gasilsko takticno vajo v zaselku Straža pri Hrovat. Vaja je bila uspešno izvedena, v vaji je sodelovalo 14 gasilcev z vsemi vozili. V mesecu aprilu smo s petimi gasilci in enim vozi­lom sodelovali na vecji takticni vaji sil CZ in gasilcev v Celju za posredovanje ob potresu. Za dobro pripravljenost enot poskrbimo še z vajami in pripravami na tekmovanja. Mlajše clanice so sodelo­vale v zimski ligi v spajanju sesalnega voda in se odlicno kosale z najboljšimi ekipami iz cele države. Kar nekaj ekip pa se že intenzivno pripravlja za tek­movanje GZ Celje. Intervencijsko so bili prvi meseci leta nekoliko drugacni kot lani. K sreci nismo posredovali na nobenem požaru, smo pa opravili se­dem tehnicnih intervencij. Štirikrat smo posredovali ob podrtem drevju na ce­stah, enkrat smo z drevesa rešili ujetega macka, enkrat odstranili sršenje gnezdo z objekta ter odstranili vecjo kaco iz hiše obcana. Clani operativne enote so se dobro odrezali tudi pri teh malo drugac­nih posredovanjih in uspešno priskocili na pomoc obcanom ter pokazali dobro usposobljenost in pripravljenost posre­dovati v razlicnih situacijah. V društvu se zavedamo, da so dobri medsebojni odnosi in medgeneracijsko sodelovanje osnova za dobro delovanje društva in da so razna druženja prilož­nost za utrjevanje teh odnosov. Tako smo v mesecu marcu organizirali zdaj že tradicionalni materinski pohod na Resevno. Soncno nedeljsko popoldne smo preživeli v prijetnem vzdušju, naj­mlajši clani pa so za zakljucek pohoda pripravili kratek kulturni program in sim­bolna darilca za vse udeleženke poho­da. Pred nami je poletje. Dogodki pretekle­ga leta nas niso pustili ravnodušne in verjetno se vsi sprašujemo, kaj nam bo prineslo tokrat. Zavedati se moramo, da bodo vremenski ekstremi vse pogostej­ši in da je naloga vsakega posameznika že vnaprej ravnati preventivo in samoza­šcitno. Tako bodo posledice morebitnih vremenskih neprilik manjše. V poletnih mesecih bomo gasilci skrbeli za vašo varnost, v jesenskem casu pa že nacr­tujemo dodatna usposabljanja in aktiv­nosti, s katerimi se bomo približali tudi obcanom in obcankam. Benjamin Kroflic, Lidija Salobir Skupinska vadba Športnega društva Jekleni Štore V zadnjih letih je skrb za zdravje postala ena izmed kljucnih vrednot sodobnega življenjskega sloga. Vedno bolj se zave­damo pomena redne telesne aktivnosti za ohranjanje dobre­ga pocutja in zdravja, zato ne cudi, da so tedenske vadbe, ki jo izvajajo clanice Športnega društva Jekleni Štore, dobro obiskane. Vsekakor k temu pripomore tudi cisto nova, so­dobno urejena športna dvorana, v kateri se vec generacij po­cuti povsem domace. Skupinska vadba našega športnega društva ponuja številne prednosti, ki jih posameznik težko doseže pri samostojni vad­bi. Poleg tega, da je vadba v skupini odlicen nacin za izboljša­nje fizicnega zdravja, je tudi odlicna priložnost za socializacijo in gradnjo novih prijateljskih vezi, kar na naših vadbah vseka-Eden izmed takšnih dogodkov je bil Pohod treh vrhov (Bavc, Tolsti vrh, Srebotnik), ki smo ga izvedli 13. aprila in na kate­rem so udeleženke skupinskih vadb pokazale odlicno fizicno pripravljenost. Skupinska vadba v našem kraju je tako postala nepogrešljiv del vsakdana, zato v jesenskih mesecih ponovno nacrtujemo skupno druženje, ki na eni strani ponuja odlicno priložnost za izboljšanje telesne kondicije, krepitev mišic in sprostitev uma, hkrati pa omogoca aktivno tkanje vezi. Vabimo vas, da se nam jeseni pridružite. Vanja Macek Aktivno v letu 2024 Aprila 2022 je na pobudo Zdenke Lokmic 11 krajanov Šen­tjanža nad Štorami ustanovilo Športno društvo VRTACA z namenom druženja in izvajanja rekreativnega športa ter orga­nizacije kulturnih prireditev. V letu 2023 je obcina Štore odkupila zemljišce v Šentjanžu nad Štorami, 9. decembra 2023 pa je bila formalna otvoritev igrišca s predstavitvijo kupljenih športnih rekvizitov in družin­skimi športnimi igrami. Na obcnem zboru 4. aprila 2024 smo sprejeli program dela društva za leto 2024, v katerem smo zapisali, da je potrebno: -napeljati elektriko in vodo do igrišca, -postaviti objekt za druženje in hrambo športnih rekvizitov, - kupiti in postaviti mize in klopi ob igrišcu, - kupiti mreže za odbojko -ter kupiti in postaviti igrala za rekreacijo in zabavo otrok. Nacrtujemo pa tudi naslednje prireditve: -KRESNO NOC 24. junija 2024, -TURNIR V ODBOJKI 28. septembra 2024, -KULTURNI PROGRAM IN IGRE Z ŽOGO ob obletnici ura­dne otvoritve igrišca Vrtaca 8. decembra 2024, -POHOD SVETEGA JANEZA 27. decembra 2024. Program dela je obsežen, za izvedbo pa pricakujemo tudi financno pomoc Obcine Štore, za katero se že vnaprej zah­valjujemo. Zdenka Lokmic Teniška šola Kovinar Štore S prihodom lepšega vremena in odprtjem zunanjih igrišc Športnega društva Kovinar Štore se teniška šola iz dvorane seli na odprto. Tako bodo lahko otroci pridobljena znanja na tehnicnem podrocju odslej uporabljali in nadgraje­vali na zunanjih pešcenih teniških tere­nih. Treningi bodo do konca šolskega leta potekali ob ponedeljkih in sredah med 14. in 16. uro, v poletnih mesecih bomo treninge prilagodili vremenskih razmeram. Za tiste, ki imajo ambicije po vecjem obsegu treninga, sodelujemo s Športnim društvom Lokrovec iz Celja. Z mesecem junijem zacenjamo tudi z novim programom teniške šole za od­rasle, ki bo potekal ob cetrtkih med 18. in 19.30 uro. V mesecu maju in juniju nas caka kar nekaj turnirjev, katerih se bodo otroci z veseljem udeležili. Glede na trud otrok in dobro delo na treningih smo lahko optimisticni za rezultate. Prav tako pla­niramo nove predstavitvene treninge med šolarji OŠ Štore. Med poletnimi pocitnicami partnerski klub organizi­ra 2 poletna kampa, in sicer že znane Angleško-teniške pocitnice (29. julij - 2. avgust) in premierno Multi športni kamp (12.-16. avgust), kjer se bodo otroci po­leg tenisa srecali še z drugimi popular­nimi športi. Kris Stermecki V mesecu februarju smo v društvu or­ganizirali obcni zbor, na katerem smo Pomlad v ŠKD Straža Majske aktivnosti štorskih veteranov Naše aktivnosti sicer potekajo skozi celo leto, vendar je me-sec maj tisti, ki nas zaposluje še v vecji meri. Kot gostje smo se udeležili vseh zborov, posvetovanj in strelskih tekmovanj, ki so jih organizirali sosednji stanovski kolegi in društva. V mesecu maju smo tudi mi izpeljali volilni obcni zbor, stro­kovni izlet clanstva in 18. predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi. preleteli dogodke preteklega leta in sprejeli letošnji plan aktivnosti v novem letu. Clanom je bilo predstavljeno delo­vanje in uporaba novega defibrilatorja, podelili pa smo tudi prakticne nagrade najbolj pridnim pohodnikom v celoletni aktivnosti »Prijatelji Resevne«. Na zadnji dan v mesecu aprilu smo kot vsako leto ob igrišcu postavili mlaj, priž­gali kres in se družili. Naslednje jutro smo se v vasi prebudili ob budnici pihal­nega orkestra. Kot je zdaj že tradicija, smo v društvu poskrbeli tudi za zajtrk glasbenikov in vseh zbranih. Na igrišcu smo že priceli z deli. Oko­li igrišca bomo postavili višjo zašcitno mrežo, da žoga otrokom ne bo vec to­liko uhajala, prebarvali smo opaž in ure­dili okolico. Besedilo: Maja Gajšek Foto: Milena Hrovat, Maja Gajšek, Luka Tratnjek Obcne zbore opravimo kar v svojih društvenih prostorih na strelišcu. Smo veseli in hkrati zelo ponosni, da imamo tako lepo urejene prostore. Vložen denar, trud in napori so nekako vedno pošteno in bogato poplacani. Željam mnogih naših veteranov poskušamo ustreci tako, da organiziramo izlete na najbolj financno dostopen nacin. Zdru­žimo strokovno ekskurzijo in obisk kakšne vojašnice ob njiho­vem dnevu odprtih vrat in obisk priznane turisticne kmetije. Letos smo obiskali vojašnico generala Rudolfa Maistra v Ma­riboru in Kadetnico. Slovenska vojska se resnicno zelo trudi, da ljudem pokaže vso svojo opremo in delovanje. Potem se predstavi še policija in vsa domoljubna društva v Mariboru. Njihova predstavitev društev me spominja na naš obcinski bazar, kjer je naša obcina odlicen organizator, društva pa predstavimo svoje dejavnosti. Kadetnica generala Rudolfa Maistra v Mariboru je objekt (na fotografiji), na katerega bi bila ponosna marsikatera vojaška velesila. Vrhunski kustosi so pripravili ogromno vojaškega ma­teriala, kjer je prikazana zgodovina vojn za slovenska ozemlja. Objekt je vreden ogleda vsekakor tudi za šolsko mladino. Obiskali pa smo tudi Žicko kartuzijo. Navdušeni smo bili, kako uspešno jo obnavljajo in preseneceni nad izjemno ve­likim številom obiskovalcev. Priporocam ogled tega našega nekoc zelo pomembnega verskega objekta. Uspešno smo organizirali tudi 18. predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi. Lepše lokacije, kot je na tem prostoru športnega parka, si je težko predstavljati. S svojo tehniko in oborožitvijo se nam predstavijo pripadniki vojske in policije. Redno pa so prisotni tudi naši zvesti gasilci iz štorskega prostovoljnega gasilskega društva s svojo opre­mo in vozilom. Zahvaljujemo se vodstvu šole in vrtca za množicno udelež­bo otrok in mladine ter krajanom in stanovskim kolegom iz sosednjih obcin in društev. Veselimo se srecanja na bazarju društev v organizaciji naše obcine, ki se ga veterani in strelci z veseljem udeležujemo. Srecko Križanec Foto: Rosvita Jager 25. tradicionalni pohod po Turisticni poti obcine Štore Turisticno društvo Štore smo na soncno soboto, 11. maja 2024, organizirali že 25. tradicionalni pohod po Turisticni poti obcine Štore. Na startu se je zbralo 32 pohodnikov z vseh koncev Sloveni­je, tudi domacini. Nekaj minut cez osmo uro smo se pohodniki odpravili po kla­sicni poti. Pot nas je vodila iz Štor mimo Drage v Prožinsko vas, kjer je bila pred vzponom prva postojanka. Pri Resmano­vih so pohodnike, kot ponavadi, pricakali z odlicno postrež­bo in gostoljubnostjo. Tako okrepcani smo lažje "zagrizli" v strmino proti Križpotam. Po premaganem vzponu je bil krajši postanek pri g. Zlatku Klinarju vec kot dobrodošel. Tudi letos nas je sprejel z domacimi dobrotami in prijaznostjo. Od tod je korak lažje ste­kel proti Svetlem Dolu, kjer smo se po­novno spocili. Po ogledu kapelice sv. Florjana nam je gospa Fanika postreg­la še z vrocim domacim kruhom in domacim vinom. Sledil je še vzpon do Svetine in nato naprej do cilja na Domu na Svetini, kjer smo vsi pohodniki do­bili okusno malico. Turisti smo podelili simbolicne nagra­de: najmlajšemu pohodniku, skupinici pohodnikov (Alenki, Aljažu in Miru), ki je prišla z najbolj oddaljenega kraja (le­ tos so bile to Jesenice) ter g. Martinu Škobernetu, ki se je udeležil vseh izvedb našega pohoda. Turisticno društvo Štore se iskreno zahvaljuje vodnikoma Val­terju in Stanetu, družinam Resman, Klinar in Štarkel ter ekipi Doma na Svetini za gostoljubje in podporo skozi vsa leta. Seveda gre zahvala tudi vsem pohodnikom - brez vas poho­da ne bi bilo. Vljudno vabljeni tudi naslednje leto! Žan Videc Pomlad in ljubezen v pesmi Ljubiteljskega pevskega zbora Štore Pomlad se pocasi koncuje in tudi za nas, Ljubiteljski pevski zbor Štore, je prišel cas, ko si bomo lahko zasluženo odpocili, saj smo imeli veliko zelo uspešnih koncertov in nastopov. Soncek nas na polno razvaja s svojimi toplimi žarki in okrog nas je vse polno pisanih živih barv, ki nam jih ponuja narava. Na sprehodih nam srce in dušo boža pticje petje, medtem ko metulji pridno letajo s cveta na cvet. Pomladno obarvan je bil tudi naš letni koncert, ki smo ga imeli na soncno soboto, 1. junija, v dvorani našega Kulturnega doma Štore in je bil zelo dobro obiskan. Publika je naš raznolik in dinamicen repertoar nagradila z mocnim aplavzom. Ves cas je bilo skozi pesmi cutiti posebno energijo. To pa zato, ker se je med nami stkala mocna prijateljska vez, ki je nic ne more pretrgati. Naša skrivnost je v tem, da smo malcek zaljubljeni. Zaljubljeni smo v petje, zaljubljeni smo v melodije in zaljubljeni smo v harmonije. Zaljubljeni smo v le­poto življenja in v lepoto narave, ki nas obdaja. In del te naše energije smo z veseljem prinesli tudi med naše obcinstvo. Da pa smo naš koncert malo popestrili, smo v goste povabili ljudske pevke Etnografske skupine Turisticnega društva Sve­ta Ana, ki so k nam prišle iz prelepih zelenih Slovenskih goric. Naš vecer so obogatile s šopkom izbranih melodij iz njihove­ga pestrega nabora ljudskih in ponarodelih pesmi. Seveda pa to ni bil naš edini koncert letos. Obiskovali smo domove za starejše ter jih s pesmijo razveselili in v njihov vsakdan vnesli malce drugacnosti. Z veseljem smo se odzvali tudi povabilu v osrcje vinorodnih Slovenskih goric, kjer smo imeli koncert ob dnevu žena. Tam nam je vzpodbudne bese­de in lepe želje za naše nadaljnje delo ter zahvalo za lep vecer namenil župan obcine Sveta Ana, ki je bil nad našim koncer­tom zelo navdušen. Prav tako smo s koncertom navdušili v Preboldu, kamor smo se odpravili na povabilo Medgeneracij­skega centra Prebold. Zdaj pa......pocitnice so pred vrati in tudi poletje nas že nestrpno pricakuje, da se naužijemo sonca in si privošcimo kakšno novo dogodivšcino s hladno osvežitvijo. Vesna Turicnik Popovski Novice iz nogometnega kluba V nogometni sekciji Kovinar Štore so vse selekcije zakljucile s tekmovalnim delom prvenstva. Vkljucene so bile v nogometne lige pod okriljem MNZ Ce­lje, kjer so zastopale ŠD Kovinar Štore. Vse selekcije so dosegle lepe rezultate ter doživele lepe športne trenutke. S treningi bodo zakljucili konec junija ter nato z njimi ponovno priceli v mesecu avgustu. Prav tako smo zakljucili tudi letošnjo sezono s projektom NOGOMETNI VR­TEC, ki ga je obiskovalo 45 otrok. Vad­ba je potekala enkrat tedensko v Vrtcu Lipa v dopoldanskem casu ter je bila za vse udeležence brezplacna. Zahvalili bi se vodstvu vrtca ter vsem vzgojiteljicam, ki so vse leto aktivno sodelovale pri pro­jektu. Zadnjo aktivnost smo pripravili v športnem parku na Lipi in kot se spodo­bi vse udeležence nagradili z medaljami, ki jim bodo ostale za lep spomin. Primož Kaluža Dan odprtih vrat v Konjeniškem društvu Štore V soboto, 8. junija 2024, so clani Konjeniškega društva Štore kot že vrsto let poprej v popoldanskih urah pripravili dan od­prtih vrat za obiskovalce. Z društvenega prostora v Gajski hosti je bilo že od dalec sli­šati glasbo hišnega ansambla Veseli jahaci, ki so dogodek popestrili z glasbo. Kmalu pa so jih skoraj preglasili otroški smeh, veselje in topot konjskih kopit. Pri pripravi dogodka so se še posebej potrudili, da bi obiskovalcem prikazali karseda širok vpogled v delovanje društva, zato so clani pripravili vrsto aktivnosti ne glede na starostno skupino obiskovalcev. Naj­mlajši so v ustvarjalnem koticku s posebno tehniko izdelovali slike z motivi konj, barvali pobarvanke itd. Na obisku pa je bila tudi umetnica poslikave telesa, ki je s svojimi poslikavami na­risala še kakšen dodaten nasmešek na obraz. Za najbolj po­gumne je bila organizirana ježa konj, za kar so poskrbeli naši konjeniki s svojimi jahalnimi kobilami Vilmo, Bertico in Metko. Vse tri so v sedlu varno in neutrudno prenašale mlado in staro po maneži. Vecjim konjem pa je družbo delal še poni Džoker, ki se je pustil božati in krtaciti pa tudi zajahati tistim, ki so bili za velike konje še premajhni. Poskrbljeno je bilo tudi za tiste, ki se raje kot v sedlu prevažajo na kolesih. S kocijo kot nekoc, danes pa bolj ljubiteljsko, je navdušence z vajetmi v rokah prevažal kar sam predsednik društva ter njegova kobila Vila. Za mlajšo generacijo je bila vožnja prav posebna izkušnja, marsikateremu starejšemu pa lep spomin na dni, ko so se še kot otroci vozili v podobnih vozovih ali kocijah. Poleg vecje kocije se je bilo mogoce peljati tudi z lahkim enovprežnim vozom, imenovanim GIG, ki ga je pocasi, a zanesljivo vlekla kobila Tara. Ob vseh že omenjenih dejavnostih je bilo orga­nizirano tudi tekmovanje za otroke, ki so ga poimenovali .ko­njickanje.. Gre namrec za poligon, po katerem tekmovalci z lesenimi konjicki premagujejo ovire, jezdijo slalom, dejavnosti pa se merijo s casom. Sodelovanje na poligonu je bilo nagra­jeno z medaljo. Poleg otrok so se na tekmovanju pomerili tudi starejši, kar je poskrbelo za nemalo smeha. Za suha usta in žejne tekmovalce, jahace, vodnike, kocijaže in obiskovalce je bilo dobro poskrbljeno, prav tako za živali, ki so imele na voljo obilico studencnice ter krme. Organizatorji so pri pripravi do­godka bili precej na trnih zaradi vremenske napovedi, saj jim jo je dež zagodel že marsikdaj, pa vendar je vreme zdržalo in organizatorje obdarilo z obilico sonca. To je pozitivno vplivalo na precej množicen obisk dogodka, kar kaže na to, da na­rašca zanimanje za tovrstne živali, delo v društvu ter obenem pozitivno vpliva na razvoj obcine, saj nekateri posamezniki že vidijo podjetniško priložnost v konjeniški branži. Vsem obiskovalcem ter clanom društva iskrena hvala za cu­dovito popoldne. Urh Sivka Kolesarski vzpon na Vruncev dom jeli tudi darilni paket, za kar gre zahvala našim sponzorjem in donatorjem. Prvi trije v kategoriji moških in žensk pa so bili še dodatno nagrajeni. Tudi na najmlajše nismo pozabili in smo jih z manjšimi darilci vzpodbudili k sodelovanju naslednje leto. Naša že tradicionalna kolesarska prireditev tako ni le športni dogodek, ampak tudi priložnost za druženje in spoznavanje novih ljudi. Športno društvo Jekleni Štore se zahvaljuje vsem, ki ste se kolesarskega vzpona udeležili, vsem, ki ste prispevali nagra­de in okrepcila in nenazadnje vsem, ki ste pomagali pri us­pešni izvedbi našega, zdaj lahko recemo že tradicionalnega kolesarskega vzpona. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi naslednje leto. Vanja Macek V Športnem društvu Jekleni Štore smo uspešno organizirali že 3. kolesarski vzpon na Vruncev dom. Dogodek, ki je pri­vabil kolesarje vseh starosti in izkušenj, je potekal v nedeljo, 9. junija 2024. Ljubitelji cestnih in gorskih koles so se v kar zajetnem številu zbrali v Športnem parku Lipa, od koder pot proti Vruncevem domu na Svetini vodi samo navkreber. Prvi je na cilj prispel v dobrih 28 minutah. Ob progi so kolesarje spodbujali številni navijaci, družina in prijatelji, kar je ustvarilo resnicno posebno vzdušje. Tudi letos so naši najmlajši pogumno premagovali višinske metre, ki jih ni malo. Celotna trasa je namrec dolga dobrih 7 kilometrov z nekaj cez 500 metrov višinske razlike. Prvi med najmlajšimi je v cilj pripeljal le deset minut za vodilnim. V idilicnem okolju Vruncevega doma se je nadaljevalo druže­nje, kjer ni manjkalo odlicne hrane in hladne pijace. Poskrbeli smo tudi za utrujene mišice, saj so si lahko kolesarji privošcili masažo izpod spretnih rok naše Nadje. Vsi udeleženci so pre­ Larysa Kocherova Larysa Kocherova je na slovenska tla prvic stopila leta 2006, ko je bila tukaj na krajšem dopustu pri prijateljih, kas­neje pa je preko teh prijateljev spoznala ljubezen, svojega bodocega moža, saj se je leta 2010 z njim porocila in priš­la živeti v Slovenijo. Najprej je živela v Rogatcu, leta 2013 pa se je preselila v Štore. V Ukrajini je koncala srednjo glasbeno šolo in nato akademijo. Larisa je mag., akad. glasbenica pianistka, glasbena pedagoginja in zborovodkinja. Poleg klavirja je zaljubljena tudi v petje. Doma je prepevala v velikem državnem zboru, s katerim je potovala po Evropi. Svoje dirigentske sposobnosti je pridobivala skozi vodenje otroškega zbora, kjer je morala miriti vec kot 100 otrok. Larisa je v Ukrajini delala na glasbeni akademiji in imela dobro službo, s katero je živela dostojno življenje. Toda v Sloveniji njeni zacetki niso bili ravno rožnati. Poudarila je, da je iz dvomilijonskega mesta prišla živeti v dvomilijonsko državo. Živela je namrec v Ukrainskem mestu Lvov. Eno leto je trajalo, da je pri nas dobila službo, saj je bil zanjo postopek nostri­fikacije zelo drag in dolgotrajen. Brez papirja v roki pa je nikjer niso želeli za­posliti. Prek zavoda za zaposlovanje je hodila na tecaj slovenšcine. Tri mesece je samo poslušala in nic govorila. Pravi: "Dobro mi je šlo, kajti kaj kmalu so me obcasno poklicali tudi kot preva­jalko. Tudi na tak nacin sem si pridobila dohodek". Po prvi službi v Sloveniji, v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, zdaj dela v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur kot profesorica klavirja. V zacet­ku se je kmalu pridružila lokalni vokalni skupini, kasneje pa vodila dve vokalni skupini: moško KD Vitis iz Rogaške Sla­tine in vokalno skupino Kresnice iz Go-rice pri Slivnici in z obema dosega zelo lepe glasbene dosežke in pohvale. Pela je tudi v štorskem pevskem društvu Osti jarej. Bila je tudi ustanoviteljica cerkve­nega pevskega pravoslavnega zbora v Ljubljani. V Sloveniji se pocuti dobro. Poudari pa, da se nikoli ne boš pocutil dobro v tuji deželi, ce boš s sabo prenašal stare nacine življenja, ce boš prišel s svojimi željami in pricakovanji in svojimi pogledi. Malce se je potrebno prilagoditi življenju dežele, v katero si se preselil, spoznati navade ljudi in njihove želje. »Devetde­set odstotkov mojega casa je služba, preostalo pa je druženje z ljudmi, s ka­terimi se dobro razumem. Vesela sem, da lahko delam tisto, kar sem delala v Ukrajini. Zelo me veseli delo z otroki in tudi sprošca. Ko vidim napredek pri otrocih in nato še vecje uspehe, mi je res všec. Na akademiji mi je profesorica rekla, da sem lahko srecna, saj za svoj hobi dobivam denar." Da je postala glasbenica, je imela že v genih. "Morala sem biti glasbenica, ker je bila tudi moja mama nora na glasbo. Kot majhna sem bila zelo ljubosumna na klavir, saj je mama veliko vadila in ji tega nisem pustila, želela sem igrati tudi jaz. V glasbeno šolo sem šla pri šestih letih. Klavir in glasba sta bila del mojega življenja, nisem pomislila na kaj druge­ga. Odkrivanje skrivnosti glasbe je pot, ki vodi do spoznanja. Vsaka skladba, ki jo izvajamo, je stopnicka, ki se vzpenja k mojstrstvu. Ta pot je brezkoncna in hkrati cudovita, saj prinaša veselje in obcutke srece ob spoznavanju prelepe­ga in zmeraj novega sveta glasbe.... ....tako je zapisano v kreativnem glas­benem dnevniku, ki sta ga skupaj z Olgo Ulokino, univ. dipl. muzikologinjo in glasbeno pedagoginjo, ustvarile za ucence nižjih glasbenih šol. Sedaj je v teku še en glasbeni prirocnik, Skladam glasbo. Namenjen je mladim glasbe­nikom. Larisa ne samo da uci klavir in korepetira, spodbuja mlade ucence k skladanju. Otroci naj ne bi igrali samo skladbe znanih skladateljev, pac pa jih vodi k lastni ustvarjalnosti skladanja. Veliko njenih ucencev nadaljuje šolanje na glasbenih šolah in akademiji, ki so glasbo izbrali kot svoj poklic. Med njimi so tudi Tinka Muck, Klea Testaniere in Reneja Centrih. Sama pa se nenehno izobražuje na seminarjih in glasbenih dogodkih. Larisa in njeni ucenci so vseskozi pre­jemali glasbena priznanja na vseh pod­rocjih zborovskega petja, spremljave in klavirskih tekmovanj. Le nekaj jih bom naštela, kajti za vse bi porabila vec stra­ni: mednarodno glasbeno tekmovanje Maschera Veneziana Benetke, med­narodno tekmovanje ”Davorin Jenko” Beograd, mednarodno tekmovanje GŠ “S. Mokranjac” – Požarevac, ARS Nova International music competition Trieste, mednarodno glasbeno tekmo­vanje Govani talent Gorica, mednaro­dno glasbeno tekmovanje “Tomaž Hol­mar” Naborjete, mednarodno spletno tekmovanje "Unter der Linden. Potem je to sodelovanje in prejemanje zlatih priznanj na World Open Online Music Competition, priznanja pa prejema tudi v Sloveniji, letošnje na primer Mednaro­dno koroško klavirsko tekmovanje. Na mednarodno tekmovanje Oskar Rieding za mlade glasbenike je prijavila 15 svojih ucencev in vsi so prejeli zlata priznanja. To je samo del njenih udeležb in priznanj na tekmovanjih. Z vsakega tekmovanja njeni ucenci prinašajo priznanja in na­grade. Obcudovanja vredno! Prav prijetno je bilo kramljati z njo, ven­dar naju je cas preganjal. Nisem mogla mimo vprašanja, kako prenaša nemire in vojno v Ukrajini. Razmere v Ukrajini z zaskrbljenostjo spremlja in pravi, da jo ob spremljanju dogajanja v domovini boli srce. Želi si, da bi se sovražnost cim prej koncala in da bi spet prevladal mir. V Ukrajini so ostali njeni starši in mocno jo skrbi za njih. Laryso sem prvic spoznala, ko sva se dogovarjali za intervju v Obcanu. Je pri­jetna sogovornica, nasmejana in odprta oseba. Skratka, kot da bi se poznali že od nekdaj, nama je tekla beseda. Po-leg glasbe pa je njena strast tudi risanje, prevzema jo bizantinski nacin risanja ikon. Igra tudi na orgle, bere, nenehno se izobražuje, uci jezikov, rada kuha, pomaga ljudem, rada ima živali. Je torej umetniška, kreativna duša, vedno prip­ravljena pomagati. Ves cas išce ideje in zase pravi: "Ce bi obstala na istem mestu, bi izgubila žar v sebi!" Rosvita Jager 45 Iz zakladnice Železarskega muzeja Štore Gradnja kegljišca v Štorah Kegljanje in balinanje sta bila nekoc priljubljena športa. Keg­ljaška sekcija v Štorah je bila ustanovljena leta 1950 v okviru Športnega društva Kovinar. Ker v Štorah ni bilo kegljišca, so njeni clani trenirali na celjskih kegljišcih. Pobuda in gradnja novega kegljišca je prišla s strani aktivnih štorskih kegljacev Daneta Rukavine in bratov Srecka ter Emi­la Krajnca. Gradnja kegljišca je potekala socasno z izgradnjo štadiona na Lipi. Septembra 1959 so bili nacrti že izdelani, hkrati pa so se pricela tudi že prva dela s pripravo zemljišca. Kegljišce so gradili v treh fazah; v zadnji so dogradili kletni prostor, pozidali celotno stavbo za kegljišce, postavili strešno konstrukcijo in jo pokrili. Kegljišce so slavnostno odprli 23. junija 1962 (vir: Rukavina Dane: Kegljišce. Štorski železar, ok­tober 1962, str. 6). Fotografije so nastale junija 1962 ob otvoritvi tristeznega av­tomatskega kegljišca na Lipi. Kegljišce je ob otvoritvi svoje­mu namenu predal tehnicni direktor železarne, inž. Necemar. Kegljanje je postalo zelo priljubljen šport med medobratnimi tekmovanji znotraj železarne in v okviru metalurških iger med železarnami v Jugoslavije (vir: Zgradili smo novo kegljišce. Štorski železar, avgust 1962, str. 7). Fotografija prikazuje podelitev priznanja kegljacici Evi Ludvik (rojeni leta 1930), ki je bila zaposlena v Železarni Štore. Eva Ludvik je bila vrhunska kegljacica, ki je svojo kegljaško pot zacela v Štorah, kasneje pa jo nadaljevala v Celju. Veckrat je nastopila v dresu jugoslovanske reprezentance na evrop­skem in svetovnem kegljaškem prvenstvu, med drugim je bila srebrna na svetovnem prvenstvu leta 1970 v dvojicah in leta 1972 srebrna ekipno ženske (Gobec in Kadunc: Kronologija kegljaške zveze Slovenije 1950-1990, str. 8). Ce morda hranite podobne ali kakšne druge stare fotografije, prepoznate osebe na fotografijah ali natancno letnico nastan­ka fotografij, sporocite ali pošljite fotografije na naslov Žele­zarskega muzeja Štore, Teharje 11, 3221 Teharje, tel.: 03 425 88 06,i e-naslov ic.store@siol.net. www.zelezarski-muzej.si Matej Ocvirk Fotografije: Fototeka Železarna Štore, uredil Marjan Mackošek Fotografije: podelitev priznanja Evi Ludvik, Zoran Tratnik Zašcitimo se pred UV sevanjem Sonce je vir življenja. Daje nam svetlo­bo, toploto, omogoca nastanek vitamina D v koži, na soncu se dobro pocutimo. Vendar bodimo previdni! Prekomerna izpostavljenost ultra­vijolicnemu (UV) sevanju (soncnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroca prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronicne/od­ložene škodljive ucinke povzroca tudi na oceh in imunskem sistemu. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Slo­veniji narašca. Po podatkih Registra raka RS je v Sloveniji v obdobju 2016 do 2020, upoštevaje oba spola, neme­lanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprecno 3.326 novih primerov. Strmo narašca tudi števi­lo novih primerov kožnega melanoma (najnevarnejša oblika kožnega raka). V povprecju beležimo 610 novih primerov raka na leto. Dejavniki tveganja za nastanek ko­žnega raka, zlasti kožnega melanoma, so povezani z našimi genetskimi zna­cilnostmi in tveganim vedenjem. De­javniki tveganja so: • izpostavljanje soncu, svetla polt, šte­vilni, nepravilni in razlicni kožni nevusi; • soncne opekline (še zlasti v otroštvu), predrakave spremembe na koži; • družinska obremenjenost ali že pre­boleli rak kože, oslabljen imunski sis­tem; • pridobivanje zagorele polti v solarijih. Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV se­vanju z namenom pridobivanja zago­rele polti, vecamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokaza­telj dobrega zdravja, temvec je odgovor kože na poškodbo. Pojav kožnega raka in drugih škodljivih ucinkov UV sevanja na zdravje lahko zmanjšamo ali pre­precimo z izvajanjem samozašci­te. I. Splošna priporocila za zašci­to pred UV sevanjem Umaknimo se v senco • omejimo izpostavljanje soncu v casu njegove najvecje moci, pole-ti med 10. in 17. uro. Aktivnosti na prostem opravimo prej ali potem. • Poišcimo senco (npr. zgradba, šotor, senca dreves) ali ustvarimo senco (npr. odprimo dežnik, sencilo). Najbolje smo zašciteni v zgradbi. Ustvarimo si lastno senco • Oblecimo primerna oblacila in pokri­vala. • Zašcitimo oci s soncnimi ocali in pokrivalom. kot dodatno zašcito uporabimo ke­micne varovalne pripravke na delih telesa, ki jih ne moremo zašciti z obleko, uporabimo kemicne varovalne pripravke (kreme, losjoni). VITAMIn D – Stališce Svetovne zdravstvene organizacije SZo povzema, da ni dvoma, da nam malo izpostavljanja soncu koristi in hkrati poudarja, da za vzdrževanje ustreznega nivoja vitamina D v telesu v poletnem casu zadostuje že 5 do 15 minut* izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (ob­raz, dlani, roke) od 2- do 3-krat tedensko. *5 do 10 minut pri fototipu kožeI Svetujemo še: • ne soncimo se namerno. • odpovejmo se uporabi solarija. • Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/ weather/bulletin/bio/ • Redno nadomešcajmo tekocino. Najbolje, da pijemo vodo. II. Mesecno samopregledovanje kože Poleg izvajanja samozašcitnih ukrepov je pomembno tudi redno samopre­gledovanje kože za zgodnje odkri­vanje kožnega melanoma. Sumljiva znamenja so tista, ki so nesimetricne, nepravilne oblike, z nepravilnimi, zabrisa­nimi robovi, neenakomerno obarvana ali vecbarvna, vecja od 6 mm in nad nivo­jem kože. Preventivni programi za zašcito pred UV sevanjem V Sloveniji in drugod po svetu se z na­rašcanjem incidence kožnega raka vse bolj krepi tudi osvešcanje javnosti o škodljivih ucinkih prekomernega iz­postavljanja UV sevanju in pomenu preventivnega ravnanja za zašcito zdravja. V ta namen tudi pri nas obstoji kar nekaj organiziranih preventivnih progra­mov in številnih drugih aktivnosti, kot so: • program Varno s soncem, • aktivnosti v okviru Dneva melanoma (Melanoma Day), • program Varno delo na soncu (na­menjen zaposlenim, ki delajo na pros­tem) idr. Skupen cilj: • doseci splošno zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, temvec predstavlja po­škodbo kože, ki napoveduje njeno prezgodnje staranje in vecje tve­ganje za nastanek rakavih obo­lenj kože in oci; • spodbuditi prebivalce k rednemu izvajanju zašcitnih ukrepov. prim. mag. Simona Uršic, dr. med., spec. higiene Nataša Šimac, dr. med., spec. javnega zdravja Vec o UV sevanju in zdravju na: NIJZ. Ultravijolicno sevanje in zdravje: https://nijz.si/moje-okolje/ ultravijolicno-uv-sevanje-in-zdravje/ NIJZ.UV in zdravje v opisih in slikah: https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje­in-radon/uv-in-zdravje-v-opisih-in­slikah/ Zanimivosti iz raziskave iz leta 2023O odnosu dijakov do zagorelosti in uporabe solarijev: https://nijz.si/moje-okolje/uv-sevanje­in-radon/odnos-do-zagorelosti-in­obiskovanja-solarijev-med-dijaki/ NIJZ. Vsebine programa Varno s soncem: https://nijz.si/programi/program­varno-s-soncem/ Vabljeni k ogledu. Medgeneracijsko sodelovanje nas vse skupaj bogati. Razumemo ga kot iz­menjavo izkušenj in spoznanj, ucenja novih in starih vešcin, prenašanje izku­šenj med generacijami, ustvarjanje in širjenje socialnih mrež ter ohranjanje kulturne dedišcine. Medgeneracijsko druženje ucencev Osnovne šole Štore ter stanovalcev Doma Lipa že letos poteka trinajsto leto. Skupina ucencev v okviru krož­ka Rdeci križ prihaja skupaj z uci­teljico, go. Barbaro Žlender, v Dom Lipa enkrat mesecno, kjer se družijo s stanovalci doma. Druženje poteka ob igranju namiznih družabnih iger, razlic­nih ustvarjalnih in kuharskih delavnicah. Tokrat smo ucence in stanovalce pro­sili, naj nam napišejo ali povedo svoja videnja, mnenja, poglede in obcutke o tovrstnem medgeneracijskem sode­lovanju: »Zelo sem vesela, kadar pridejo ucenci, saj mi polepšajo dan. Rada se družim z njimi, ker so vedno nasmejani in pol­ni energije. Z njimi se razvedrim ter se spomnim na svoje vnuke in pravnuke.« stanovalka Magdalena »Rada se družim z ucenci, ker so ved­no dobre volje in mi znajo kaj novega povedati. Povedo mi tudi, ce dobijo kako lepo oceno in tudi ce kaj v šoli ušpicijo ter so kregani. Mi je všec, da mi zaupajo.« stanovalka Elica »Ucenci so vedno prijazni in nasmejani. Z njimi mi cas prehitro mine. Rada jih poslušam, ko se pogovarjajo, in opa­zujem, cesa so vse zmožni narediti ter se hitro nauciti.« stanovalka Irena »Rada grem v Dom Lipa, ker so staro­stniki zelo družabni in komunikativni. V Domu se s starostniki veliko družimo, se igramo razne igre, npr. spomin, ter izdelujemo razlicne izdelke. Najraje pa v Domu Lipa pecem peciva. Oskrbovan­cem bi sporocila, da je super, ker imajo vedno nasmešek na obrazu in se ne obremenjujejo z malenkostmi. Gospe Snežani želim, da še naprej tako skrbi za starostnike, Domu Lipa pa, da nikoli ne neha delovati.« Lejla »V Dom Lipa grem rad, ker se tam dru­žimo in igramo družabne igre, npr. štiri v vrsto in domino. Oskrbovancem spo­rocam, da so prijazni, gospe Snežani pa, da je prijazna in pogumna.« Aleks »V Domu Lipa pecemo in igramo dru­žabne igre, npr. enko. Najraje pecem. Spekli smo kokosovo potico. Ker v domu pocnemo veliko zabavnih stva­ri, rada grem tja. Oskrbovancem želim povedati, da so zelo prijazni.« Ajda »V Domu Lipa se družimo, pogovar­jamo, pecemo in izdelujemo razlicne izdelke. Jeseni smo delali buce iz pa­pirja, decembra okraske. Zaradi tega rada grem tja. Od vsega imam najraje pogovor s starostniki. Rada vidim, ko imajo vsi nasmeške na obrazu in so dobre volje. Hvala gospe Snežani, ker nas vedno prijazno sprejme.« Zarja »V Domu igramo družabne igre, npr. clovek ne jezi se, in tudi pecemo. Naj­raje pecem z oskrbovanci. V Dom Lipa rada grem, ker rada pomagam ljudem. Moj dan se polepša, ko se starostni­ki nasmejijo. Rada bi jim sporocila, da jim želim veliko srece in zdravja. Gospe Snežani bi sporocila, da sem ponosna nanjo. Zelo sem vesela, da so naredili Dom Lipa, saj se tako pomaga starej­šim. Hvala še uciteljici Barbari, ker vodi krožek, v okviru katerega obiskujemo Dom Lipa.« Ema »V Domu Lipa se igramo družabne igre, npr. mlincek, in pecemo. V Dom grem rada, ker mi je všec, da so vsi prijazni. Tam najraje pecem. Spekli smo okusno pecivo soncek. Vsem bi sporocila, naj se imajo lepo.« Kim »Dragi starostniki! Rada vas imam, ker ste zelo prijazni in ker se radi igrate z nami. V Dom Lipa rada hodim, ker tam spoz­nam veliko prijaznih ljudi. Veckrat igra­mo družabne igre ali ustvarjamo. Od dnevu žena smo izdelovali rožice iz pa­pirja. Meni je najljubša peka. Hvala tudi vam, Snežana, ker ste tako prijazni in skrbni. Upam, da se kmalu spet vidimo! Pošiljam vam lepe pozdrave.« Amelie Snežana Kuraj in Barbara Žlender Materinski dan in nagradni izlet v pustolovski park Betnava Letošnji birmanci so v soboto, 23. marca 2024, skupaj še z nekaterimi veroucenci pripravili prireditev ob materinskem dne­vu. S sprošcenim nastopom so oblikovali zelo lep vecer in se zahvalili za prejeto življenje in izkazano starševsko ljubezen. Za nagrado je Krajevna skupnost Te­harje mlade nastopajoce veroucence, skupaj s tistimi, ki so nastopali že prej na prireditvi ob dnevu žena v dvorani KS Teharje, povabila na nagradni izlet v pustolovski park Betnava v Mariboru. Izleta se je v soboto, 11. maja 2024, tako udeležilo 30 otrok, ki so se preiz­kusili v plezanju, premagovanju ovir in iznajdljivosti. Veseli smo bili takšnega odziva mladih in si želimo dobrega so­delovanja tudi v prihodnje. Janja Pesjak Pomladi vse se veseli... Pa bo pomlad prišla, z oblaki šumecimi, pa bo pomlad prišla z rožami rdecimi, s tistimi rosnimi, mladimi rožami… O, kak se po rožah toži mi! (Ivan Minatti) Res je letos hitro stopila v naše kraje, a se potem kar plaho za nekaj casa umaknila. Ko pišem te vrstice, se še ni prav preselila k nam, saj caka, da se ledeni možje za letos umak­nejo. mi. Skozi veroucna leta so stopali v spoznavanju vere in kr­šcanske duhovnosti in se v duhovnih vajah pripravljali, da bi vera iz spoznanja (glave) prešla v srce, v osebno prepricanje in dejavnost, da bi zrasli iz božjega otroka v božjega sode­lavca/sodelavko in postali živi cleni dejavnosti kršcanskega obcestva. Birmanci so bili nosilci praznovanja materinskega dne, lepo so sodelovali v pripravah na birmo, v birmanskem slavju in tudi v naslednjih nedeljah bogatijo bogoslužje s svojim petjem, igranjem in branjem. V župnijskem življenju je bilo v casu od zadnje številke Ob­cana prav pomladansko. Lepo smo obhajali materinski dan (24. marca), ki so ga letos pomagali pripraviti birmanci, ki so staršem lepo zaigrali in zapeli in tako v sodelovanju z mlajšimi od sebe izrazili ljubezen in spoštovanje do staršev in njihove vloge v življenju otroka. Velika noc je bila tudi letos najvecji praznik. Velika sobota je v cerkvah in kapelah najbolj obiskan dan v letu, nekaterim kot prvi dan velikonocnega bogoslužnega praznovanja, drugim bolj kot v podzavest in tradicijo zapisana želja po blagoslovu jedil, kar je še neka tanka vez s praznovanjem Kristusovega vstajenja in kršcan­sko duhovnostjo. Slavje velike noci je vsebinsko in casovno pripravljala pot slovesnosti svete birme. V nedeljo, 14. aprila, smo k zakra­mentu svete birme pospremili 14 devetošolcev: štiri dekleta in deset fantov iz župnije Teharje in Sveti Lovrenc nad Štora­ Spet klice nas vencani maj.... Mesec maj je vsako leto posvecen Mariji, Božji Materi. Že kakih 200 let nagovarjamo Marijo z najlepšimi vzkliki v lita­nijah in izražamo svojo ljubezen in spoštovanje njeni mate­rinski vlogi v življenju našega Odrešenika Jezusa Kristusa in njeni priprošnji v našem življenju. Prosimo jo, naj za nas zastavi besedo pri Nebeškem Ocetu in nam izprosi zdravja, miru in drugih potrebnih dobrin. Prve šmarnice so imeli na Slovenskem v ljubljanskem bogoslovju leta 1851, v župniji pa je bila najprej ta pobožnost v cerkvi Marijinega imena na Kalobju leta 1855. Medtem ko so šmarnice med tednom le­tos pri nas res zelo slabo obiskane, se v vecjem številu zbe­remo k molitvi in pesmi po vaseh ali na pohodu. Prvo ne­deljo smo tako molili, peli in se družili v Ogorevcu, drugo pri Mariji v skali na Pecovju, tretjo nedeljo pa smo romali po poti štirih cerkva, že desetic. Letos smo zaceli v Šentjanžu nad Štorami, v cerkvi prisluhnili božji besedi, ki nas je spremljala na poti v Kompole, prisluhnili Slomškovi šmarnicni zgodbi in se po kratki molitvi spustili do Voglajne in nato dvignili do sv. Ane. Na obnovljeni prižnici smo prisluhnili Slomškovi pridigi, v župnijski cerkvi sv. Martina pa zapeli litanije in s toplim ok­repcilom zakljucili lepo šmarnicno popoldne. Povsod so nas pricakali gostoljubni domacini s prijaznostjo, hrano in pijaco. Tako smo lepo združili molitev, šmarnice, zdravo gibanje v lepi naravi in prijazno druženje na poti. Za cetrto nedeljo pa nas cakajo še zadnje šmarnice pri obnovljeni Sajovicevi ka­peli. Vsako leto pripravljamo novo generacijo za prejem prvega svetega obhajila in svete spovedi. Letos jih je le deset. Prip­ravljali smo bolj intenzivno zadnje, tretje leto verouka, pripra­vili poseben dan priprave na soboto, 11. maja, v Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi. Tja smo se popeljali z vlakom, za za­kljucek pa so se nam pridružili starši. Na kratko smo si ogle­dali spominsko zbirko o Slomškovem delu in življenju, dan pa sklenili z molitvijo za prvoobhajance in ogledom izredno lepe cerkve na Ponikvi. Veselimo se s prvoobhajanci in birmanci, a nas skrbi za pri­hodnost. Slovenskih otrok je vedno manj, nekateri svojih otrok vec ne dajo krstiti ali jih po krstu ne vzgajajo v kr­šcanskem duhu. Kakšna bo duhovna podoba slovenskega naroda cez sto let, ali še bomo ohranili samostojnost, jezik, kulturo in vero ali pa bomo dopustili, da se izgubimo v cudni globalizaciji kultur, ver in jezikov? Odgovor piše sedanja in prihodnja generacija staršev. Pred nami so pocitnice, cas, ki se ga vsi otroci zelo veselijo. Tudi staršem prihaja veliko olajšanje, saj se ob napetosti šol­skih in obšolskih dejavnosti za dva meseca sprostijo skrbi. A se pojavijo nove, kako zagotoviti otrokom sprostitev in varno okolje ter dobre in koristne dejavnosti. Vsaj za nekaj dni jim pri tem prihajamo naproti v župniji s pocitniškim oratorijem: vzgojnim, duhovnim in zabavnim dogajanjem, ki ga bomo letos uresnicevali v casu od 9. do 12. julija na Teharjah. Miha Herman, župnik na Teharjah in pri sv. Lovrencu Župan na obisku pri jubilantih Greta Cater, 80 let Marija Gorenjak, 80 let Matilda Mastnak, 90 let Ana Stritar, 90 let Angela Štarkel, 80 let Marija Turnšek, 80 let Jožefa Vouk, 80 let Materinski dan Materinski dan je praznik vseh mam, brez njih bi bil svet precej drugacen. Res je, da je ta dan že kar nekaj casa Povem vam, da je bilo srecanje zelo za nami, ampak ne morem mimo tega, ganljivo, v oceh so se nabirale solzekar mi je gospa Meta narocila.« Vsem ob spoznanju, kako malo je potreb­povejte, da se imamo lepo, da poje­no, da nam je vsem lepo. Klepet inmo se veselimo in da smo neizmerno smeh je polnil naš društveni prostor. srecne, da se nas spomnite na ta dan.« Ob spoznanju, da se nekatere ženske med sabo niso videle kar nekaj let, seV društvu upokojencev vsako leto na zavedamo, kako pomembno je takšnomaterinski dan pripravimo srecanje srecanje. starejših žensk, ki zaradi razlicnih te­žav le redko zapustijo svoj dom. To leto Drage gospe, hvala, da ste se odlocilesmo pripravili kratek kulturni program za druženje z nami, in obljubljamo, daz recitalom, majhno pogostitev, mladi tudi v prihodnje ne bomo pozabili namuzikantje so zaigrali poskocne pe­vas. Pa zdrave ostanite! smi, nekatere od njih pa so nas vrnile v Cvetka Šuster našo mladost. Društvo upokojencev prejelo priznanje za najbolj aktivno društvo v celjski pokrajini Društvo upokojencev Štore se lahko pohvali z izjemnim do­sežkom. Na nedavnem srecanju Zveze društev upokojen­cev Slovenije je naše društvo prejelo prestižno priznanje za najbolj aktivno društvo v celjski pokrajini za leto 2023. To priznanje je dokaz trdega dela, predanosti in srcnosti vseh clanov ter prostovoljcev, ki so del društva. Društvo je skozi vse leto organiziralo številne dogodke in aktivnosti, ki so bogatile življenje upokojencev v naši obcini. Med najpomembneje sodijo: -mesecna dostava naših Novic vsem clanom društva s poverjeniki, -obiski prostovoljcev programa SzS vsem, ki to želijo, -redna srecanja in delavnice, -športne in rekreativne dejavnosti, -kulturni dogodki in -izobraževalne delavnice. Prejeto priznanje je veliko priznanje za naše društvo in je rezultat prizadevanj vseh clanov, ki s svojim delom in pre­danostjo skrbijo za bogato in pestro dogajanje v društvu. Predsednica društva je ob prejetju priznanja povedala: »Po­nosni smo, da smo prejeli to priznanje. To je dokaz, da naše delo in trud nista ostala neopažena. Naši clani si zaslužijo pohvale za svojo aktivnost in sodelovanje, ki ga vlagajo v naše društvo.« V društvu obljubljamo, da ne bomo pocivali na lovorikah. Nacrtujemo že nove projekte in aktivnosti, ki bodo še naprej bogatile življenje upokojencev v naši obcini. Vsi clani so po­vabljeni, da se vkljucijo in prispevajo svoje ideje ter energijo za skupno dobro. Ob tej priložnosti se Društvo upokojencev Štore zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali k temu izjemnemu uspehu. Posebna zahvala gre tudi Obcini Štore za vso podporo in pomoc, ki jo društvo prejema. Veselimo se novih uspehov in dogodkov, ki nas cakajo v prihodnosti. Nekaj utrinkov z razstave naših izdelkov na prireditvi ZDUS na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani vam ponujamo na ogled. Ivanka Tofant Mednarodni dan gozdov Gozdni otroci Vrtca Lipa smo mednarodni dan gozdov, 21. v njih prebujajo ustvarjalnost in vedoželjnost. V raziskovalne marec, aktivno preživeli v gozdu. Naš gozd tik ob vrtcu se škatle, ki so nas cakale v ob drevesu, smo nabirali naravni je spremenil v veliko igralnico. Med drevesi smo si najprej material, na koncu pa smo vsi v roke vzeli fotoaparate. Z njimi dobro ogledali gozdni bonton, ki nas je še enkrat spomnil smo se odpravili v najrazlicnejše koticke gozda in »fotografi­na pravilno ravnanje v gozdu. Iz ponujenih zanimivih nalog, ki rali« prebujajoco naravo. Svojo najljubšo »fotografijo« so nato smo jih imeli na voljo na drevesu, smo odtrgali nekaj listicev otroci narisali na pripravljene likovne podloge, da smo delcek in opravili preproste naloge, ki so otrokom zelo zanimive in gozdnega trenutka lahko odnesli tudi v igralnico. Mihaela Zimšek Gozdni potep na Koroškem Najstarejši otroci Vrtca Lipa smo nestrpno cakali mesec april in naše bivanje v naravi. Avtobus nas je odpeljal proti Koroški in prijazni ucitelji CŠOD Ajda so nas pricakali z nasmehom in odprtimi rokami. Pomagali so nam pri namestitvi v sobah, po kosilu pa so nas že cakale aktivnosti. Preizkusili smo se na spretnostnem po­ ligonu in v plezalni steni. Po vecerji smo zakurili taborni ogenj in se družili ob peki hrenovk in pripravi hotdoga. Prijetno ut­rujeni smo dan zakljucili ob pravljici in potonili v sladke sanje. Naslednje jutro smo priceli s tekom do gozda in nadaljevali z jutranjo telovadbo pred zajtrkom. Po kosilu smo se odpravili do “gospe cešnje”, ki nam je do­volila obiskati svoj gozd. Po navodilih uciteljice Jasmine smo poiskali dom škrata Mirka, ki je imel za nas pripravljene prav posebne naloge. Postali smo gozdni detektivi in v detektivske škatle smo poiskali veliko naravnega materiala. Preden smo potonili v globok spanec, nas je cakala še zabava in ples v domacem disku. Skupaj s prijatelji smo plesali, peli in se nadvse zabavali. Zadnji dan smo še pred zajtrkom pripravili svoje kovcke za odhod domov in slekli posteljnino. Zadnje dopoldne smo imeli na preži svoja cutila in se preizku­sili v lokostrelstvu. Po kosilu nas je pricakal avtobus, ki nas je varno odpeljal proti domu. Otroci so se vrnili domov polni lepih vtisov, novih izkušenj in nepozabnih doživetij. Zagotovo se drugo leto spet vrnemo! Mihaela Zimšek Pomlad z odprtimi rokami Na krasen petkov pomladni dan 5. aprila so se Svetlo zeleni palcki skupaj z vzgojiteljicama Katjo in Ditko ter dijakinjo Hano odpravili na pomladni izlet v sklopu gibalnega projekta Mali soncek. Naš cilj na bližnji hrib Mandokukolo se je zdel dalec, ko smo zapustili naš vrtec, a pot je bila razgibana, pestra in polna zanimivih spoznanj. Ker smo izlet nacrtovali, smo se nanj dobro pripravili in že dan poprej poskrbeli za zdravo ma­lico. Otroci so namrec sodelovali pri pripravi zdravega zelišc­nega namaza, ki smo ga namazali na domac grajski hlebec in se z njim okrepcali na cilju našega izleta. So se tako okrepcali vitezi, preden so se odpravili v boj z zmajem? Zgodovinski cas gradov, kraljev, vitezov, princesk in zmajev buri domišljijo naših otrok, zato ni cudno, da so otroci votlino na poti do cilja pripisali ravno domovanju strašnega zmaja. Narava se v po­mladnih dneh prebuja, buhti in carobnost teh sprememb nas je pricakala tudi na razprostranem travniku, polnem rumenih cvetov. Otroci so cvetove takoj prepoznali in skupaj smo jih nekaj tudi nabrali. Pa ne za šopek, pac pa kot osnovno sesta­vino za pripravo regratovega medu. Tudi v casu gradov so se morali posladkati! Ko bodo nabrani regratovi cvetovi ob soku limone in sladkorja na okenski polici naše igralnice omedili, pa bomo Svetlo zeleni palcki ponovno namazali grajski hlebec! Se že veselimo! Katja Krevh, Ditka Rednak Papirnato gledališce na obisku v vrtcu V mesecu aprilu, ko obeležujemo Svetovni dan knjig za otro­ke, nas je v Vrtcu Lipa Štore obiskalo prav posebno gledali­šce. Takšno, ki se skrije v kovcek in nas nagovarja s slikami. Takšno, ki pripoveduje zgodbe izven platnic knjig in velikih odrskih desk. V torek, 9. aprila 2024, nas je v Vrtcu Lipa v Štorah obiskalo japonsko papirnato gledališce oz. kamišibaj, ki je pravzaprav edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. S pripo­vedjo treh zgodb nas je ocaral kamišibajkar Boštjan Oder, predsednik Društva Kamišibaj Slovenije in prejemnik Zlatega kamišibaja 2023. Skozi zabavno, hudomušno in vkljucujo­co pripoved ob slikah je otroke popeljal v svet papirnatega Veseli vrtiljak gledališca Kamišibaj in otrokom oživil zgodbo o lisici, nato slovensko ljudsko Prišla je miška ter predstavil, kako je zmaj Pozoj kriv za nastanek Šaleške doline, ki jo je po predlogi Bo­štjana upodobil Rok Poles. Zgodbe iz slik o lisici in slovenske ljudske Prišla je miška so prav tako nastale po predlogah ka­mišibajkarja Boštjana, upodobila pa jih je umetnica Nina Kav­zar. Pripovedništvo kamišibajkarja Boštjana je otroke ocaral tako zelo, da so kamišibaj vkljucevali tudi v igro še po obisku, kjer so si otroci samostojno izmišljali in poustvarjali zgodbe. Iskrena hvala gospodu Boštjanu Odru za prijazen obisk, ki je obogatil vrtcevski dopoldan in v vrtcevsko igro vnesel gleda­lišce kamišibaj! Katja Krevh V petek, 12. aprila 2024, so otroci Vrt­ca Lipa, ki obiskujejo pevski zbor Palcki muzikalcki, sodelovali na tradicionalni prireditvi v organizaciji Vrtca Šmarje pri Jelšah z naslovom Veseli vrtiljak. Otroci se za pevski nastop skrbno pripravljali dlje casa, zato so na svoj nastop lah­ ko ponosni. Prav tako so odlicno delo V dobri uri kulturnega programa so ot­ponovno opravile mentorici Urška Kra-roci gledalcem popestrili petek in jih s šovec in Maruša Vrhovšek ter spremlje-pesmicami in plesom popeljali v soncen valka na citrah, vzgojiteljica Katja Krevh. vikend. Valentina Jurko Gledališce v vrtcu V sodelovanju s Slovenskim ljudskim gledališcem Celje, kjer sledijo smernicam kulturno-umetnostne vzgoje, smo bili v Vrtcu Lipa deležni gledališke vzgoje. Skozi gledališko pus­tolovšcino nam je ga. Urška Vouk predstavila delovanje gle­dališca in poklice v njem. Otroke je popeljala v carobni svet gledališkega odra in zaodrja. Predstavila je vse korake, ki nas vedno pripeljejo do koncne destinacije – premierne uprizori­tve predstave: izbor teksta in režiserja, bralne vaje, aranžir­ne vaje, proces nastajanje scenografije in kostumov, glasbe ter oblikovanja luci. Otroci so imeli možnost oblacenja v ko­stume, ob cemer so se zelo zabavali. Valentina Jurko Nocitev v Zmajskem dolu V Vrtcu Lipa Štore sta strokovni delav­ki Katja Krevh in Ditka Rednak zavrteli kolo casa, ki se je zataknilo v casu prin­cev, kraljev, princesk, zmajev in gradov. Cas je bil tako zanimiv, da so v tem obdobju otroci oddelka Svetlo zeleni palcek ostali kar mesec dni, ga razisko­vali, odkrivali in spoznali veliko novega. Vzgojno-izobraževalno temo Življenje v gradovih je otroke obogatila z izkušnjo priprave domacega regratovega medu, v vrtcu narejenega zelišcnega namaza in v vrtcu izdelanega domacega cvetlic­nega mila. V sklopu teme nas je prese­netila tudi velika skrinja svetlecih zlatni­kov, ki smo jo vsak dan skrbno varovali, vse dokler ni neke srede skrinja izginila! Le kdo si je dovolil iz igralnice Svetlo zelenih palckov izmakniti zaklad? Ker je otroke skrbelo, da je pri tem imel vmes prste sam zmaj, smo poslali pismo vite­zu, da nam pomaga. Vitez nas je tako presenetil na vecer nocitve otrok v vrtcu v petek, 19. aprila 2024, nam predstavil viteško opremo in nas nalezel dobre vo­lje in poguma v tolikšni meri, da smo se brez skrbi napotili po poteh zemljevida iskat naš ukradeni zaklad. Še dobro, da nas je spremljal dobri vitez, saj smo v neposredni bližini ukradenega zaklada zaslišali rjovenje, sopenje in rencanje. Bil je zmaj, ki je cuval zaklad! A pogum je premagal strah in zaklad smo po­novno držali v svojih rokah. Uspeh smo proslavili z grajsko zabavo in vecerjo v skupnem prostoru vrtca. Vso dogajanje in vznemirjenje je Svetlo zelene palcke utrudilo v tolikšni meri, da nam je pre­ostalo energije le še za vecerno higie­no, kjer so otroci uporabili naše v vrtcu izdelano cvetlicno milo, si umili zobe in ob poslušanju grajskih pravljic potonili v spanec. Nocitev otrok v Zmajskem dolu se je zakljucila z zajtrkom, kjer so otroci prvikrat poizkusili tudi regratov med, ki se je medil na okenski polici naše igral­nice in s katerim smo posladkali caj. V spomin na nocitev pa so otroci do­mov odnesli tudi del zaklada, ki smo si ga razdelili, in domace milo, s katerim bodo utrjevali pravilno umivanje rok tudi doma. Temo Življenje v gradovih so Svetlo ze­leni palcki z vzgojiteljicama zaokrožili s prav posebno izkušnjo, ki je tako za ot­roke kot tudi za starše pomemben ko­rak na poti k samostojnosti in odrašca­ Podnebni tek V Vrtcu Lipa Štore in enoti Kompole je v petek, 19. aprila 2024, potekal PODNEBNI TEK. Podnebni tek izvajamo v sklopu projekta Ekošola. Na stadionu, ki je v neposredni bliži­ni vrtca, smo se zbrali vsi otroci in vzgojiteljice enote Lipa (na dislocirani enoti Kompole so tek izvedli na travniku pri Konje­niškem društvu Štore), kjer smo s transparenti spremljali naš podnebni tek. nju naših otrok. Svetlo zeleni palcki so prvikrat prenocili v vrtcu! Iskrena hvala staršem za izkazano zaupanje, s kate­rim ste našim palckom omogocili kras­no izkušnjo in doživetje, ki bo otrokom in, upava, tudi vam, starši, ostala v le­pem spominu na vrtcevski cas! Iskrena hvala tudi gospodu Petru Koželju, na­šemu pogumnemu vitezu, in Srednje­veškemu zgodovinskemu in kulturnemu društvu Vitezi Najemniki Grofov Celjskih in pa tudi vodstvu našega vrtca, ki vsa­ko leto prisluhne idejam zaposlenih in nam pomaga na poti realizacije doživetij za naše otroke. Katja Krevh in Ditka Rednak Kot vemo, se naš planet spreminja. S to kampanjo ozave­šcamo otroke o posledicah, ki jih povzrocajo podnebne spre­membe. Predhodno so potekale tudi dejavnosti v oddelkih, vezane na to temo. Naša kampanja je potekala v obliki teka, kjer smo se otroci in vzgojiteljice po oddelkih razporedili in odtekli krog po sta­dionu. Tako smo skupno odtekli 76 kilometrov. Pri tem so nas spremljali razlicni transparenti z vremenskimi pojavi ter plakati z našim planetom. Štafetno palico smo uporabili isto, kot že preteklo leto, saj z njo otroke vse leto spodbujamo k varcnosti. Evelin Podgoršek Dan Zemlje Že v tednu prej so se v našem Vrtcu Lipa v Štorah odvijale razlicne dejavnosti in pogovori v sklopu podnebnega teka. Vse te aktivnosti povsem sovpadajo s svetovnim dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila. Zato je v naših oddelkih ponovno tekel pogovor o tem, kakšen je odnos cloveka do narave, kako je pomembno, da ohranja­mo naš planet cist in da ga je potrebno varovati, na kakšne nacine lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju okolja, narave in podobno. Pri vprašanjih in spodbujanjih k premišljevanju o ohranjanju našega planeta smo prišli tudi do zanimivih odgo­vorov. Na vzgojiteljicino vprašanje, kaj je cistilna akcija, otrok odgovori: »Da poberemo smeti iz našega gozda in okolice, tako bo narava vesela.« Pogovorom so sledila tudi dejanja, ko smo se vzgojiteljice in otroci podali v okolico vrtca in izvedli cistilno akcijo, uredili Zakljucek projekta Palcek Bralcek V Vrtcu Lipa Štore smo 8. maja 2024 zakljucili s projektom Palcek Bralcek. Knjižnica Štore je za nagrado pridnim bral­cem omogocila ogled predstave »Psst! To je knjižnica!«, ki jo je izvedlo Gledališce Pravljicarna. V predstavi so otroci sodelovali in zelo uživali. Vse pohva­le gredo tudi izvajalki za cudovito predstavo. Po predstavi je knjižnicarka Betka starejšim otrokom podelila priznanja in do­datne nagrade. Mlajšim smo priznanja razdelile vzgojiteljice. Letos je v projektu Palcek Bralcek od sodelujocih 126 otrok osvojilo priznanje 95 otrok, dodatne nagrade pa 55 otrok. Ti otroci so v vrtcu predstavili vecje število pravljic, kot jih je bilo potrebnih za priznanje. Ob tej priložnost bi rada pohvalila tudi starše, ker so z otroki obiskovali knjižnico in jim brali pravljice. Zinka Grobelnik Palcki na potepu v knežjem mestu Najstarejši otroci Vrtca Lipa (Svetlo zeleni, Rdeci, Temno rdeci in Mavricni palcki iz Kompol) smo se v dneh od 14. do 16. maja 2024 potepali po Celju. Takoj po zajtrku smo se odpravili na izlet z vlakom. Naš cilj je bil Znanstveno-zabavni park TEHNOPARK Celje, ki se nahaja v mestnem jedru. Pot nas je vodila peš od vrtca do železni­ške postaje Štore, kjer smo ob 10.22 vstopili na vlak. Tako otroci kot vzgojiteljice smo bili vznemirjeni, da nas še deževno vreme ni motilo. Vecina otrok se je prvic peljala z vlakom, pa cetudi je bilo to samo dvakrat po 4 minute od Štor do Celja in nazaj. Skozi raziskovanje, igro in eksperimentiranje že v vrtcu pri najmlajših spodbujamo zanimanje za naravoslovje in znanost. Otroci so v Tehnoparku doživeli edinstveno interaktivno izku­šnjo, ki je v kombinaciji z izobraževanjem kljuc do osvojitve znanja. Spoznali smo znanstvenico Ano in gosenico Fani, ki sta nas popeljali skozi vesolje, ekologijo, matematiko in nara­voslovje: Planetarij, Locevanje odpadkov, Robot Teo, Zdrava prehrana, Jaz v milnem mehurcku in Gradim in se ucim! Poskrbeli smo tudi za lakoto in s seboj vzeli prave »lunch« pakete. Nazaj smo se vracali z vlakom ob 13.20 in se v vr­tec vrnili še pravocasno za vse popoldanske dejavnosti. Polni pozitivnih obcutkov smo prijetno utrujeni odšli domov. Klavdija Berglez Športni teden Mavricnih palckov Otrok, ki je spreten in obvlada razlicne gibalne naloge, ima razvit obcutek sa­mozaupanja. Že vrsto let smo vkljuceni v gibalni športni program za najmlajše, ki nosi ime Mali soncek. Program je na­menjen otrokom od drugega leta sta­rosti do vstopa v šolo in je razdeljen na štiri kategorije: modri, zeleni, oranžni in rumeni soncek. V sklopu programa vsako leto orga­niziramo poleg drugih gibalnih aktiv­nosti športni teden. V Vrtcu Lipa smo na enoti Kompole izvedli športni teden od 13. do 17. maja 2024. V ponedeljek smo imeli spretnostni poligon, ki je vse­boval naravne oblike gibanja (hoja, tek, plazenje, plezanje, skoke, valjanje, hoja po klopi, gibanje vzvratno,…). V torek smo se preizkusili v kolesarjenju. Otroci so se vozili med stožci, pri tem upo­števali pravila varne vožnje. V sredo smo izvedli igre z žogo in izvajali raz­licne osnovne elemente razlicnih iger z Likovni svet otrok 2024 in nagrajenci Vrtca Lipa Štore Otroške likovne upodobitve so odraz otroške ustvarjalnosti, intelektualnega razvoja otroka, trenutnega likovnega navdiha in izraznosti. Predšolsko ob­dobje je cas, ki je poln tovrstnih otro­ških likovnih izdelkov, ki nas nagovar­jajo z likovnimi prvinami, kot so barve in oblike. Likovni svet otrok je 56. državni likovni natecaj in razstava, ki jo prireja Osnov­na šola Karla Destovnika – Kajuha Šo­štanj. Letošnja rdeca nit 56. državne likovne razstave je Izraznost likovnih spremenljivk – lastnosti, ki pomembno vplivajo na celoto likovnega dela in na doživljanje oblik. Na letošnji 56. li­kovni natecaj je prispelo kar 2450 del predšolskih in osnovnošolskih otrok iz kar 68 vrtcev in šol, med njimi tudi iz našega Vrtca Lipa Štore. Med pos­lanimi 2450 otroškimi likovnimi deli je strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorji specialne didaktike likovne umetnosti Pedagoške fakultete Univer­ze v Mariboru (izr. prof. dr. Jerneja Her­zog, red. prof. dr. Matjaž Duh in mag. Katja Kozjek Varl) izbrali 310 del, ki so del razstave Likovni svet otrok 2024 v prostorih Osnovne šole Karla Destov­nika – Kajuha v Šoštanju, med katerimi so tudi 3 likovna dela štorskih otrok, vkljucenih v oddelek Svetlo zeleni pal­cek: Lukasa Mihaljevica, Eneja Avb­lja Centriha in Irine Arsenic, ki so pod mentorstvom vzgojiteljice Katje Krevh prejeli bronasto priznanje. Nagrajencem iskreno cestitamo! Katja Krevh Ciciplaninec Ciciplaninci nabiramo cemaž car nas je najprej poducila o tej zdravi in aromaticni rastlini, kako jo prepoznamo, nabiramo, kje vse jo lahko uporabimo Ko se narava zacne po-in zakaj je zdravilna. Odpeljala nas je na jasico, kjer je bilo mladi prebujati, se v na-cemaža ogromno. Vsi smo si nabrali lep šopek za domov. šem planinskem krožku Na koncu nas je pricakala še pogostitev z dobrimi cemaže­še rajši podamo v bližnje vimi namazi. Dogovorili smo se, da jih tudi sami poskusimo gozdove. Tam nas vedno pripraviti doma. pricaka kaj novega, lepe­ga in zanimivega. Grajska dogodivšcina ciciplanincev Tako smo se marcevsko soboto podali na povabilo Na izlet malo drugace? Mi, neustrašni pohodniki planinske­ Turisticnega društva Što-ga krožka smo takoj ZA! re na “Cemažev pohod”. Prijazna ga. Alenka Lon-Zato smo se soncno soboto zbrali na železniški postaji v Štorah, kupili vozovnice in že nestrpno cakali na naš vlak. Za nekaj otrok je bila to prva vožnja z vlakom. Po nekaj mi­nutah vožnje smo izstopili na postaji v Celju. Tam se nam je že ponosno kazal naš cilj – Celjski grad. Pohod smo zaceli ob Savinji, prišli do oznacene poti navzgor do gradu - rece se ji “Pelikanova pot”. Gozdna pot navkre­ber ni bila pretežka za male noge, odlocene, da zagledajo grad za vsakim ovinkom. Vmes smo se spocili na klopcah in obcudovali glasno petje ptic. Koncno smo le prišli do grajskega obzidja, kjer se je zace­lo naše raziskovanje. Zavod za kulturne prireditve in turi­zem Celeia Celje nam je prijazno uredil brezplacen vstop v grajsko pravljico. Ko smo si dobro vse ogledali, obcudovali cudovit razgled na Celje in njegovo kotlino, se obilno okre­pcali, smo se pogumno podali na pot do naše koncnega cilja – vrtca v Štorah. Ob dogovorjeni uri smo pripeli na vrtcevsko parkirišce, kjer so nas že cakali starši. Malo utrujeni, pa vendar polni lepih vtisov smo se razšli, vedoc, da se zopet kmalu podamo na novo dogodivšcino. Vikend v hribih? Jaaaa! Šolsko leto se pocasi zakljucuje, prav tako tudi naš krožek. Kot se spodobi za konec, smo si Ciciplaninci najvecjo dogo­divšcino zadali prav za to priložnost. Starši so otroke pripeljali na Dom na Svetini v petek popol­dan. Najprej smo se nastanili v naši ogromni spalnici in že smo se podali na prvi pohod do Vruncevega doma. Cudo­vito vreme in prekrasni razgledi so nas vcasih zacarali za kakšen trenutek vec, da smo se jih naužili v miru. Po krepki vecerji, ko se je okrog nas že zacelo temniti, smo si zopet nadeli nahrbtnike in naglavne lucke ter se pogumno podali še na nocni pohod. Prijetno utrujeni smo se vrnili v naš dom, se uredili v pižame, potem pa je sledila »nora pižama zabava«. Po tako pestrem dnevu nam zaspati res ni bilo težko. Nekateri so zaspali že pred pricetkom pravljice. Naslednje jutro ob dogovorjeni uri so k nam prišli naši najdražji – družina! Skupaj smo se napotili po gozdni poti do strmih travnikov in kasneje po kamnih in koreninah do naše najvišje tocke izleta, do Tolstega vrha. Od tam nas je pot vodila po travniku smucišca do Celjske koce, kjer smo si lahko malo oddah­nili in se okrepcali. Odpociti in polni dobre volje smo se na koncu le še podali do našega cilja – Doma na Svetini, kjer je sledilo podeljevanje zasluženih priznanj za neumorne poho­dnike našega krožka. Ditka Rednak Pozdravcki iz Vrtca Lipa v Vrtec Tezno Maribor Skupina Rdeci palcki Vrtca Lipa Štore v šolskem letu 2023/24 ponovno sodeluje v projektu »Pomahajmo v svet«. Gre za mednarodni projekt, s katerim otroke v vrtcih med seboj povezujemo preko video omrežja, kjer se lahko v živo vidijo, si pomahajo in se naucijo prvih tujih besed. Velik pou­darek je predvsem na spoznavanju kultur, obicajev in nacina življenja. Otroci si lahko pokažejo, kako se igrajo, kakšne pesmi pojejo, v kakšnem okolju živijo, kakšno hrano jedo, kakšen jezik govorijo, itd. Namen projekta je, da otroke preko razlicnih, njim zanimi­vih dejavnosti motiviramo in jih tako navajamo na rahljanje stereotipov, predsodkov, nestrpnosti do drugace mislecih, do tujcev, do ljudi s posebnimi potrebami, do starejših, itd. S tem bomo pripomogli h kakovostnejšemu življenju, vecji solidarnosti in spoštovanju, še posebno sedaj, ko postaja svet vedno bolj odprt in dostopen. Vrtec Lipa v projektu sodeluje že deseto leto. Do sedaj smo mahali tako po Evropi kot tudi po Sloveniji (dvakrat v Litvo, na Švedsko, v vrtce Idrija, Koper, Gornja Radgona, Šentilj, Šempeter pri Gorici in Naklo). To leto ponovno mahamo po Sloveniji, in sicer v oddelek predšolskih otrok v Vrtec Tezno Maribor. Po uspešno zakljucenem projektu si bo Vrtec Lipa pridobil casten naziv in zastavo "Strpen vrtec", kar bo lahko otro­kom, staršem in celotnemu strokovnemu timu v velik ponos. Šole in vrtci bodo s tem pokazali, da otroke ucijo strpnosti in razumevanja drugacnosti v vseh oblikah. Znanje, ki ga bodo majhni in veliki v projektu »Pomahajmo v svet« pridobili, jih bo vodilo k razumevanju, razumevanje pa jih bo vodilo k sprejemanju drugacnosti. Klavdija Berglez Cetrtošolci v šoli v naravi na Vojskem V ponedeljek, 12. februarja 2024, smo se ucenci 4. a in 4. b razreda z ucitelji odpravili v zimsko šolo v naravi v CŠOD Vojsko. Ker nam zima tokrat ni bila naklonjena, smo smuci in palice pustili doma, ker ni bilo snega, da bi lahko smucali. V ponedeljek zjutraj smo se polni pricakovanj z avtobusom odpeljali proti Idriji. Na poti smo se ustavili, kjer smo pojedli malico in nato pot nadaljevali. Po kosilu smo se razporedili v sobe, se razpakirali in si malo odpocili. Nato smo naredili nacrt za celotni teden ter se malo sprostili z igrami v telovadnici in na zunanjem igrišcu. Skupaj z animatorji smo odšli v gozd, kjer smo po skupinah izdelovali bivake. Po vecerji smo se odpravili na zelo zanimiv nocni pohod z luckami, po katerem smo kaj hitro zaspali. V torek smo se po zajtrku odpravili na 12-kilometrski lahek pohod na Hudournik, kjer nas je spremljalo toplo sonce in sosedov pes Kasper. Spoznali in preizkusili smo se tudi v streljanju z lokom. Po vecerji smo imeli pustno rajanje v ma­skah. V sredo po jutranji telovadbi in zajtrku smo pospravili in oce­nili sobe, nato pa smo se vsi skupaj zbrali v jedilnici, kjer smo se naucili izdelati idrijske žlikrofe, ki smo jih za kosilo tudi skuhali in pojedli. Po kosilu in pocitku smo se razde­ lili. Ena skupina je najprej plezala na zunanji plezalni ste­ni. Spoznali smo varovalni komplet, varovanje plezalcev in opremo plezalcev in se vsi preizkusili v plezalni steni. Druga skupina je med tem spoznala klekljanje, bulo za klekljanje in vsak si je sklekljal zapestnico. Po vecerji smo se zbrali v telovadnici, kjer so animatorji za nas pripravili zelo zanimive šaljive štafetne igre. V cetrtek po zajtrku smo se najprej zbrali v telovadnici, kjer smo se spoznali z zemljevidom in kompasom ter se razdelili v skupine, nato pa smo se podali na orientacijski pohod. Popoldne smo se spoznavali z elektriko oziroma z bateri­jami in prevodnostjo. Drugi so odšli na nordijsko hojo, kjer so se spoznali s hojo s palicami in odšli na kratek sprehod. Razreda sta nato še zamenjala dejavnosti. Po vecerji smo pred domom zakurili ogenj iz vej, ki smo jih nabrali v popol­danskem casu, in si spekli hrenovke in kruh. V petek zjutraj smo spakirali kovcke in pospravili sobe. V sku­pinah smo se spoznavali z žival­mi Doma: v akvarijih in terarijih imajo skakace, želvo, ameriške­ga goža, šcurke, palicnjake, pol­že. Na lastno željo smo ponovno klekljali. Po kosilu smo se polni dobrih vtisov in novih spoznanj odpravili na avtobus in krenili proti Štoram, kjer so nas pred šolo veselo pricakali starši. Cetrtošolci z uciteljico Petro Bobek Izjemen uspeh na državnem tekmovanju za Cankarjevo priznanje V soboto, 16. marca 2024, se je devetošolka Neža Selic udeležila državnega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo na OŠ Zrece. Ponovila je lanski uspeh in ponov­no usvojila zlato priznanje. S svojim razlagalnim spisom je dokazala izredno pripravlje­nost, znanje, ustvarjalnost, sposobnost kriticnega mišljenja in velik talent. Da pridemo dlje Vsak korak prešteti, da pridemo dlje. Vsakega razumeti, da pridemo dlje. Saj se trudim, a priznam, vcasih se mi zdi zaman, težko je prav živeti, da pridemo dlje. Biti srcen in strog, pa vendar ne biti bog, prosim naj se jim že posveti, da pridemo dlje. Nismo le igracke, podporni stebri ne palcke, zaceli smo se v napacno smer vrteti, da pridemo dlje. Povsod sovraštvo in nemir, pa vendar si želimo mir, morali bi moc vzeti, da pridemo dlje. Razdeliti jo med ljudi, vse kar nas živi, drug drugega sprejeti, da pridemo dlje. Z roko v roki ti in jaz, vse svet, vsa vas, v barve se odeti, da pridemo dlje. Dovolj bilo je te sivine, izgubili smo vrline, drug v drugega verjeti, da pridemo dlje. Ne le jaz, ne ti, ampak mi vsi, to nam mora uspeti, da pridemo dlje. Neža Selic Na njen izvrsten dosežek smo vsi zelo ponosni in ji iskreno cestitamo. Želimo ji veliko ve­selja ob prebiranju knjig tudi v srednji šoli. Barbara Štimulak Življenje Spoznaš, da grenka je resnica, to je življenje. Bela golobica, to je življenje. Cuden je svet, poskušamo živet, norost postala je kraljica, to je življenje. Danes sem še, jutri morda ne, nima možnosti pravica, to je življenje. Predvidevati korak, odpeljal je ta vlak, dogaja se krivica, to je življenje. Še vedno ti in jaz, a kam je izginil cas, vsi smo le matrica, to je življenje. Lutke v predstavi, dokler nekdo nas ne pospravi, polna polica, to je življenje. Zdi se kot norost, ko izgine mladost, dokler ne dobim klica, to je življenje. Zapustiti kar imam, oditi na drugo stran, to ni le govorica, to je življenje. Pustiti njega in vse, ni možnosti reci ne, ni takega poklica, to je življenje. Zato živim vsak dan, tudi ce se zdi zaman, s sreco polna kozica, to je življenje. Vse skupaj se noro zdi, pa vendar se tako živi, izpiljena konica, to je življenje. Neža Selic Tecaj plavanja v 1. razredu Prvošolci so v mesecu marcu 2024 opravili 10-urni pla-uciteljev so bili velikokrat pohvaljeni za poslušnost in trud pri valni tecaj na bazenu Golovec v Celju. Tecaj plavanja je bil izvajanju nalog v vodi v obeh bazenih. Veseli so bili tudi vsa­izveden v okviru projekta Naucimo se plavati, ki se ga je kodnevne skupne igre v malem bazenu ob koncu plavanja. udeležilo 40 prvošolcev iz OŠ Štore in podružnice Kompole. Zadnji dan, ob zakljucku plavalnega tecaja, so se otroci predstavili svojim staršem s kratkim programom. Za svoj Otroci so vsako jutro z navdušenjem pricakali avtobus, s trud in napredek na podrocju plavanja so otroci prejeli pla­katerim so se odpravili na bazen in kasneje nazaj v šolo. valne knjižice z nalepko in spodbuden aplavz svojih staršev. Vsak dan na bazenu je bil prav za vsakega otroka posebno Plavalni ucitelji Plavalnega kluba Neptun so s srcnostjo in in lepo doživetje. Sebi in ostalim so dokazali, da veliko zmo­predanostjo otroke ucili prilagajanja na vodo, jih spodbujali rejo sami – tako v vodi, kot pri preoblacenju, pospravljanju pri drsenju z glavo v vodi ter jih skozi razlicne zanimive igre oblacil in skrbi za urejenost garderob na bazenu. ucili plavanja tehnike kravl, žabice in skoka v vodo. S strani Andreja Šuster Petošolci v šoli v naravi na Debelem rticu V tednu med 15. in 19. aprilom so se ucenci 5. razredov OŠ Štore udeležili letne šole v naravi na Debelem rticu. Pro­storski, izvedbeni in ostali pogoji so bili odlicni, tako da je nacrtovani program potekal brezhibno. Ucenci so se vsak dan dvakrat po 2 šolski uri v 25-metrskem bazenu ucili pla­valnih tehnik in utrjevali že usvojena plavalna znanja. Bogat program v šoli v naravi so zaokrožile delavnice na morski obali, kjer so ucenci spoznavali priobalni živelj in se ucili o morskih živalih. Spoznavali so rastlinski in živalski primorski svet ter si na pohodu po okoliških vinogradniških obronkih Debelega rtica zviška ogledovali Koprski zaliv. Na školjcišcu so nabirali najlepše školjke, veliko casa pa je bilo namenje­nega tudi športnim vsebinam: ucenci so poleg štirih ur pla­vanja vsakodnevno igrali igre z žogo (košarka, odbojka na mivki, nogomet), se preizkušali v preciznosti pri lokostrelstvu in iskali skriti zaklad. Ob petkovem povratku z Debelega rtica nazaj proti domu so si ogledali še ene­ga izmed slovenskih biserov, Postojnsko jamo. Ucenke in ucenci ter ucitelji spre­mljevalci vam pošiljamo soncne morske pozdrave. Klemen Kotnik Noc branja na podružnici Kompole Pa smo tudi letos docakali težko pricakovano noc branja, ki je potekala v noci iz cetrtka, 23. maja, na petek, 24. maja 2024. Tudi letošnje šolsko leto je bila udeležba na dogodku nagrada vsem ucencem, ki so med šolskim letom pridno brali knjige in usvojili Bralno znacko. V šoli smo se zbrali ob 18. uri, si pripravili postelje in se raz­delili v tri skupine. Tematika letošnjega dogodka je bil strip, zato smo si najprej pogledali primere stripov, se pogovo­rili o njegovih znacilnostih in se tudi sami lotili dela. Vsaka skupina je izdelala svoj strip in ga nato predstavila ostalim ucencem. Uciteljici Alenka in Hana sva stripe nato pregle­dali, ocenili in zmagovalni skupini podelili nagrado. Sledila je okusna vecerja: privošcili smo si slastne pice, se odžejali s sokom in posladkali s sladico. Po vecerji je sledilo iska­nje skritega zaklada. Ucenci so v šoli in njeni okolici iskali namige, ki so jih pripeljali do koncnega namiga, s katerim so izvedeli naslov risanega filma, ki smo si ga ogledali pred spanjem. Sledil je krajši nocni sprehod z luckami po Kompo­lah, umivanje zob, preoblacenje v pižame in ogled risanega filma z naslovom Zootropolis. Po ogledu filma smo utrujeni zaspali in se naslednje jutro zbudili ob 6. uri. Pospravili smo telovadnico, se preoblekli, si umili zobe, pojedli zajtrk in po­cakali na zacetek pouka. Travnik in gozd spomladi Prvi cvetoci travniki spomladi so najlepši in najboljša paša za naše cebelice, metulje ter druge žuželke. S prvošolci smo se v maju kot cisto pravi raziskovalci odpra­vili na travnik in v gozd. Zanimalo nas je, katere male živali imajo svoj dom v teh dveh življenjskih okoljih. Ob pomoci posodic s povecevalnimi lupami smo jih iskali, prepozna­vali, poimenovali ter pozorno opazovali njihovo gibanje in dele telesa. Ugotovili smo, da se na travnikih, kjer je veliko raznovrstnega cvetja in trav, skriva mnogo vec malih živalic kot tam, kjer je trava le zelena. Ko smo zakljucili z zanimivim raziskovanjem, smo žuželke in druge male živali nežno vrnili na mesto, kjer smo jih našli. Andreja Šuster Projekt Evropska vas – Francija 8.maja, le dan pred uradnim praznovanjem dneva Evrope, je bil v Celju izpeljan zakljucek projekta Evropska vas. Letos smo obeležili 20 let vstopa Republike Slovenije v Evropsko unijo. Na prizorišcu, ki že 19. leto gosti to pomembno prire­ditev, torej na Glavnem trgu v Celju, smo zavzeto predstavili tematsko raziskano evropsko državo, v našem primeru – Francijo. Naša šolo se je predstavila s stojnico, ki je imela široko paleto izdelkov, znacilnih za to cudovito državo. Na osrednjem odru pa so se naši ucenci predstavili s pesmijo Mojster Jaka, ob spremljavi glasbenih palic in cajona. Na zakljucek projekta smo se pripravljali že v mesecu aprilu, saj smo organizirali tehniški dan s pestrim naborom delav­nic, na katerih smo poglobljeno spoznali znacilnosti Fran­cije. Ucenci so se preizkusili v izdelavi umetniških del, kot so žicnata kolesa, dišeca mila, papirnati cvetovi sivke, lutke priljubljenih risanih junakov ter modeli avtomobilov priznanih francoskih znamk. Ustvarjali so tudi unikatne vrecke, polnje­ne s sivko, poustvarjali dela slavnih francoskih umetnikov ter izdelovali makete razlicnih arhitekturnih biserov Francije, med njimi tudi Eifflov stolp. Na šolskem igrišcu in v telovad­nici smo pripravili nogometne in rokometne tekme, ki so še dodatno popestrile dogajanje. Ucenci so s pomocjo šolske­ga radia odkrivali zanimivosti o Franciji in prisluhnili gostu iz te države. Ekipi šolskega radia se je v studiu pridružil na­ravni govorec francošcine, Franck Blanchard. Predstavil se nam je v francoskem jeziku, spregovoril o izzivih, s katerimi se je soocal, ko se je preselil v Slovenijo. Kot zanimivost nam je predstavil tudi francoske obicaje, ki jih v Sloveniji ne poznamo. Njegova najljubša beseda v francošcini je HAR­MONIE, ki zajema glasbo, barve, odnose, ravnotežje ali ob­cutek dobrega pocutja. Predstavniki posameznih razredov predmetne stopnje so se ob koncu dneva v kvizu pomerili v poznavanju francoske kulture in zgodovine. Na šolskem hodniku smo pripravili slikovito razstavo izdelkov in projekt zakljucili z novimi izkušnjami ter uporabnimi znanji. Kljub deževnemu vremenu je bil Glavni trg v Celju poln ra­dosti in veselja, predvsem pa mladih radovednežev, ki so s stojnicami pricarali okuse, podobe in zanimivosti razlicnih evropskih držav. Anka Frece, Mateja Kovce, Petra Bergant Zakljucna prireditev za prejemnike bralne znacke V ponedeljek, 27. maja 2024, je v špor­tni dvorani potekala zakljucna priredi­tev bralne sezone, namenjena vsem ucencem, ki so v letošnjem šolskem letu osvojili bralno znacko. Prireditve se je udeležilo približno dvesto ucen­cev, v sklopu nagrade za njihovo branje pa nas je obiskal tudi cisto pravi pisa­telj, Žiga X Gombac. Ta nam je zaupal, kako in zakaj nastajajo zgodbe in nam povedal kar tri svoje. Bralcem je zaže­lel, da še naprej berejo, da bodo lahko pisatelji še naprej pisali! Samanta Kranjcec Tecaj rolanja za drugošolce Konec meseca maja so se drugošolci OŠ Štore in POŠ Kom­pole podali v navdušujoc svet rolanja. Na enotedenskem tecaju so se ucili osnov rolanja, kako držati ravnotežje, izpo­polnjevali so že usvojeno znanje in se nenazadnje seznanili s pomenom pravilne uporabe zašcitne opreme. Tecaj rolanja je vsem udeležencem prinesel obilico novega znanja in za­dovoljstva, hkrati pa so ucenci spoznali, da je rolanje zelo zabaven nacin preživljanja prostega casa. Hana Klakocer Zmagali v odbojki na mivki in v atletiki V cetrtek, 30. maja, so ucenci zelo uspešno nadaljevali tekmovanje v igri odbojke na mivki. Na finalu podrocnega predtekmovanja na igrišcu pri celjskem bazenu so suvere­no zmagali. V napetem dvoboju so najprej izgubili proti OŠ Ljubecna 1:2, nato pa suvereno premagali OŠ Lava z 2:0, ki je poprej premagala OŠ Ljubecno. Tako so se zavihteli na najvišjo stopnicko in si poleg zlatega pokala kot zmagovalci finala predtekmovanja zagotovili tudi neposredno uvrstitev na Podrocno prvenstvo v odbojki na mivki, ki se bo zaradi slabega vremena izvedlo šele v septembru. Cestitke odboj­karjem, osmošolcem Simonu Dobniku, Žigi Jeršicu, Ožbeju Kotniku, Niku Pušniku in Davidu Oberžanu. V torek, 28. maja, je na Atletskem stadionu Kladivar v Celju potekalo finale podrocnega prvenstva v atletiki, kamor se je uvrstilo 8 naših ucencev. Tea Jereb iz 8. B razreda je postala podrocna prvakinja v metu vortex-a, ostale finalistke pa so tudi odlicno tekmovale. Vsem športnikom za dosežene rezultate cestitamo! Klemen Kotnik Zmagovalci v tekmovanju za ciste zobke Ucenci 2. a razreda OŠ Štore in 3. ra­zreda POŠ Kompole so se v cetrtek, 30. maja 2024, podali na nagradno prireditev, saj so si izmed tekmujocih ucencev od drugega do petega razre­da »prišcetkali« prvo mesto v tekmo­vanju za ciste zobe, ki ga organizira Zdravstveni dom Celje. Nagrada je zmagovalce vseh celjskih osnovnih šol pricakala v Cineplexxu v Celju. Ogledali so si prireditev in se sprostili ob filmu o Garfieldu. Zmagovalcem cestitamo, vsem otrokom pa želimo veliko blešce­cih nasmehov! Maja Plevnik Pastirski dan za prvošolce V ponedeljek, 3. junija 2024, smo se prvošolci z avtobusom odpravili izpred šole do Vac pri Litiji, kjer smo pod vodstvom Družinskega gledališca Kolenc doživeli in izkusili življenje pastirjev. Imeli smo priložnost od blizu spoznati živali, ki so jih pastirji srecavali na paši: kaco, krastaco, ježa in miško. Najbolj po­gumni so si kaco nadeli tudi okrog vratu. Igrali smo se staro igro ciljanje s storžki, hodili s hoduljami in prepevali pastirske pesmice ob spremljavi kitare. Pojedli smo pastirsko malico ter se spoprijateljili s kozo. Po krajšem sprehodu nas je pre­senetil prebivalec sušilnice lanu ter nam povedal, kako so vcasih pridelovali lan, ga sušili in iz njega izdelovali oblacila. Seveda nam je pokazal tudi najpomembnejšo najdbo tega kraja – Situlo z Vac in si repliko ogledali v naravni velikosti. Otroci so neizmerno uživali v predstavljenih doživetjih in razšli smo se z nasmehi na obrazih. Andreja Šuster, Aleksandra Kovacic Drugošolci v ZOO Slovenske Konjice V sredo, 5. junija 2024, je bil za drugošolce OŠ Štore orga­niziran ogled mini živalskega vrta v Slovenskih Konjicah. Po malici smo se z avtobusom odpeljali novim dogodivšcinam naproti. Živali so bile cudovite. Pri vsaki smo naredili po­stanek in poslušali zanimivosti o njej. Bili smo ocarani nad vrstami živali, ki jih še nikoli nismo videli, prav tako pa veseli vseh znanih gobckov in smrckov. Po obhodu smo si privo­šcili obvezen pocitek. Otroci so se še igrali na gusarski ladji, se vrteli v vrtiljaku in se spušcali po ziplinu. Maja Plevnik 79 TRENERJEV TENISA IN ''NATIVE SPEAKER'' UCITELJICE Z ZABAVNIM PRISTOPOM DO JEZIKA PREKO IGRE. OB TRENINGU TENISA NA IGRIŠCIH V LOKROVŠKI HOSTI OZIROMA V ŠTORAH SE BODO OTROCI PODALI V SVET DRUŽABNIH IGER, ZUNANJIH AKTIVNOSTI, RAZISKOVANJA NARAVE IN ISKANJA ZAKLADA V ANGLEŠKEM JEZIKU. ZA MALICO IN KOSILO JE POSKRBLJENO. STAROSTNE KATEGORIJE: 6-9 LET IN 10-14 LET. CENA: 220/250€ vkljucuje teniške treninge, delavnice anglešcine, vse POLETNA ŠOLA TENISA TECAJ TENISA ZA ODRASLE LOKROVEC, ponedeljek od 17:30-19:00 ŠTORE, cetrtek od 18:00-19:30 Cena: 60€/osebo/mesec v skupini 3-5 oseb AKTIVNI TECAJ TENISA ZA OTROKE 22.7. - 26.7. in 19.8. - 23.8. (ponedeljek - petek; 2 uri/dan); ŠTORE IN LOKROVEC TENIŠKI VRTEC/ŠOLA za otroke od 6 let naprej ANGLEŠKO TENIŠKE POCITNICE 29.7. - 2.8. - LOKROVEC in 12.8. - 16.8. - ŠTORE AKTIVNI ŠPORTNI KAMP 5.8. - 9.8. INDIVIDUALNE URE Vec informacij in prijave na: info@tenis-lokrovec.si ali 040/454-994 ŠPORTNI KAMP AKTIVNI ŠPORTNI KAMP OTROKOM PONUJA NEPOZABNE ŠPORTNE POCITNICE. POLEG TENISA BOMO V ZABAVNEM IN SPROŠCENEM VZDUŠJU SPOZNALI ŠE DRUGE ŠPORTE KOT SO KOŠARKA, NOGOMET, PLAVANJE, POHODNIŠTVO IN PLEZANJE. POHITI S PRIJAVO, CE ŽELIŠ BITI POLETI DEL NAJBOLJ RAZNOVRSTNEGA ŠPORTNEGA DRUŽENJA V CELJU. CENA: 220,00€ VKLJUCUJE MALICO, KOSILO, VSE TENIŠKE IN DRUGE TRENINGE TER REKVIZITE. 83 85 KOLEDAR DOGODKOV V OBCINI ŠTORE 2024 ORGANIZATOR PRIREDITVE DOGODEK KDAJ KJE KONTAKT JULIJ Tenis Slovenija,Športno društvo Kovinar,Obcina Štore Štore Green Steel open -tenis turnir OD PONEDELJKA, 1. 7., do NEDELJE, 7. 7. 2024 Tenis igrišca na Lipi Andrej Hrastnik, 031 392 844 AVGUST Športno kulturno društvo Straža Tradicionalni Maksov pohod na Resevno TOREK, 13. 8. 2024, ob 16. uri Straža Gabriel Gajšek, 031 396 476 Konjeniško društvo Štore Dvodnevni tabor za otroke in mladino PETEK IN SOBOTA, 24. 8. 2024 in 25. 8. 2024 Društveni prostori Gajska hosta -Kompole konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak, 031 228 276 SEPTEMBER Obcina Štore Praznovanje krajevnega praznika Svetina SOBOTA, 7. 9. 2024 Svetina Obcina Štore, 03 780 38 40 obcina@store.si Turisticno društvo Štore 6. tek na Svetino 2024 SOBOTA, 14. 9. 2024, ob 10. uri Turisticno društvo Štore, Udarniška 10 Žan, 051 271 887 RRA Savinjska, Obcina Celje, Obcina Štore, Obcina Vojnik Odprtje državne kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur NEDELJA, 15. 9. 2024, ob 10. uri Obcina Štore, 03 780 38 40 obcina@store.si Športno društvo Vrtaca Turnir v odbojki SOBOTA, 28. 9. 2024, ob 16. uri Igrišce Šentjanž nad Štorami Zdenka Lokmic, 040 834 320 OKTOBER Konjeniško društvo Štore Štorska konjenica NEDELJA, 6. 10. 2024 Pohod po poteh obcine Štore konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak, 031 228 276 Konjeniško društvo Štore Blagoslov konj NEDELJA, 6. 10. 2024 Društveni prostori Gajska hosta -Kompole konjeniskodrustvostore@gmail.com Leon Reberšak, 031 228 276 Turisticno društvo Štore Almini dnevi na Svetini 2024 (potopisno predavanje) CETRTEK, 10. 10. 2024, ob 18. uri Vinogradništvo Glavac,Prožinska vas 69, Štore Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 414 Turisticno društvo Štore Almini dnevi na Svetini 2024 (potopisno predavanje) PETEK, 11. 10. 2024, ob 18. uri Vinogradništvo Glavac,Prožinska vas 69, Štore Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 41 Turisticno društvo Štore Almini dnevi na Svetini 2024 (potopisno predavanje) SOBOTA, 12. 10. 2024, ob 18. uri Vinogradništvo Glavac,Prožinska vas 69, Štore Polona, 051 359 166 Mojca, 051 605 41 Turisticno društvo Štore Almini dnevi na Svetini 2024 (kuhanje jedi iz kotlicka, kmecka tržnica…) NEDELJA, 13. 10. 2024, ob 10. uri Igrišce na Svetini Mojca, 051 605 414 Nuša, 040 885 868 Turisticno društvo Štore Noc carovnic za otroke CETRTEK, 31. 10. 2024, ob 17. uri Turisticno društvo Štore, Udarniška 10 Polona, 051 359 166 Vanja, 041 206 988 Organizator si pridržuje pravico do sprememb oz. odpovedi prireditve.