AMERIŠKA
DOMOVINA
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 31ST, 1931
No. 205
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Sijajno uspela prva prireditev Slovenske šole v lorainski naselbini
Prva prireditev Slovenske šole Slovenskega Narodnega Doma v Lorainu, O., je nad vse pričakovanje sijajno uspela. Prireditev se je vršila v soboto, 29. avgusta, v lepem poslopju Narodnega Doma v Lorainu. Za ta veliki uspeh gre v prvi vrsti zasluga in čast plemenitemu rodoljubu in izvrstnemu učitelju, Mr. Louis Šeme, ki je v dveh kratkih mesecih naštudiral toliko lepih deklamacij in pevskih točk, ki so jih lorainski slovenski malčki podali z občudovanja vrednim razumevanjem in z lepo izgovarjavo.
Program večera je otvovil Mr. Šeme sam, ki nam je vzorno deklamiral Gregorčičevo nesmrtno pesnitev: "V pepelnič-m noči." Takoj za njim so pa nastopili mladi Slovenci in Slovenke v številnih deklamacijah I in zaključili prireditev s tremi pesmimi, ki so jih naši malčki izvajali z ubrano zvočnostjo. Za vse točke so želi lorainski mladci viharen aplavz.
Gost tega lepega večera in slavnostni govornik pa je bil iz Cleveland« došli naš pesnik in rodoljub, g. Ivan Zorman. Nabito polna dvorana je z napetostjo sledila sleherni besedi, ki jo je naš pesnik izgovoril. Razločil je našim ljudem pomen • slovensko'šole za bodoči slovenski živel j v Ameriki. Prepričevalno jim je govoril tudi o praktičnih, socialnih koristih, katere bodo deležni paši mladi Slovenci in Slovenke, če se bodo čutili kot ena velika družina, ki jih bo tesno družil isti jezik, isti duh in iste tradicije. Občinstvo je govornika večkrat prekinilo z gromovitim aplavzom. Ob zaključku govora je pesijik g. Zorman prejel krasen šopek rož, ki mu ga je s par prisrčnimi besedami podarila učenka Slovenske šole.
Naši malčki z Mr. Šemetom na čelu zaslužijo naše nedeljeno priznanje in pohvalo. Cast tudi direkoriju Slovenskega Narodnega Doma in Gospodinjskemu Klubu, ki gredo Slovenski šoli tako na roke! Naj bi šola nadaljevala s tako krasno započe-tim delom! Videti je, da se s Slovensko šoio pričenja nova doba, nekak preporod slovenskega narodnega življenja med lorainskimi rojaki. Prireditev je poselila t u d i lepa skupina jelevelandskih rojakov. Lorain-skirn Slovencem čestitamo na | tem p o m e m b n e m kulturnem uspehu. Podrobneje poročilo o prireditvi pa pošlje marljivi učitelj g. Louis Š6me v kratkem.
-o--
Nadzorniki za cigarete
,1 Državna davčna komisija je . imenovala te dni 44 nadzornikov za pregledovanje cigaretnega davka, štirje nadaljni nadzorniki bodo imenovani jutri. Nadzorniki dobijo $1,500 letne plače in povrnjene stroške, ki jih imajo pri svojem delu.
Oproščen na sodniji
John Kepec, 2104 Lark Street, katerega je policija obdolžila, da je prodajal žganje, je bil oproščen na mestni sodniji v Lake-wood u. Policija tekom zaslišanja na sodniji ni mogla doprinesti zadostnih dokazov.
* Radi preobilega dežja so polj-, ski pridelki v Nemčiji zelo poškodovani.
Slovenski farmarji v Gene-vi in Madisonu pripravljeni pomagati lačnim
Naš poročevalec se je mudil preteklo soboto in nedeljo na farmah naših rojakov v Madisonu in Genevi, Thompsonu in Unionville, Ohio, človek se mora čuditi, koliko je letos mati narava preskrbela sadja. Hruške breskve, češplje, jabolka, grozdje, vsega je v obilici ,več kot leta prej. Koliko tega sadja burja pomečlje z dreves na tla in leži tam, lepo, čisto sadje, katerega je treba le pobrati. In na drugi strani zopet vidimo stotine slovenskih družin v Clevelandu, ki stradajo v teh časih Hooverje-ve prosperitete. Prišli smo na idejo, kako bi se moglo to sadje dobiti v Cleveland in razdeliti našim družinam. Naši farmarji so bili takoj zadovoljni s tem. Dvajset ali trideset farmarjev lahko naloži poln truk sadja in ga pripelje v Cleveland, recimo v prostore "Ameriške Domovine." Določil bi se dan, naznanilo bi se v časopisu, in ljudje bi prišli po sadje. Zlasti za otroke je sadje dobre hranilne vrednosti, bodisi surovo ali kuhano. Jabolka, hruške, češplje, breskve in vse drugo, katerega je v Madisonu in Genevi v obilici, so najboljša hrana za otroke.) Nekaj sadja bi bilo seveda obtolčenega, toda vse se lahko uporabi, kjer je prava gospodinja in mati pri hiši. Ako sadja, ki leži na mernike po tleh, ne bo nihče pobral, seveda zgnije tam. Naš poročevalec je hodil po sadovnjakih mnogih farmarjev in videl bušle dobrega sadja ležati na tleh. Zjokal bi se človek, ko pomisli, koliko ljudi v Clevelandu je lačnih, in koliko hrane leži tam po farmah po tleh. S skupnim delovanjem si pa lahko eden drugemu pomagamo. Slovenski farmarji v Genevi in Madisonu ima jo svoj klub. Ta klub bi lahko naročil svojim članom, da pripeljejo sadje na gotovi prostor, vsak farmar bi pripeljal, kar bi mogel. Eden izmed farmarjev bi potem to sadje zbral in pripeljal v Cleveland, kjer bi se razdelilo našim družinam. Seveda, farmarje bi to nekaj veljalo, kot na primer besketi, ki se prodajajo po 6 centov eden, vožnja, zbiranje, pa smo prepričani, da bi naši farmarji kaj radi vtrpeli to škodo in pomagali našim ljudem. "Ameriška Domovina" je pripravljena po svoje sodelovati. Le odlašati ni treba, kajti sadje hitro zori, Tozadevno smo v zvezi s farmarji v Genevi in Madisonu in vam bomo v par dneh kaj bolj podrobno poročali.
---o-
Zala hčerka
Vile rojenice so se oglasile včeraj pri družini John in Frances Novak, 6326' Carl Ave. in so prinesle v goste prav zalo hčerko, prvo v družini. Mrs. Frances Novak je tajnica Slovenske državljanske šole, hčerka poznane Oražmove družine. Iskrene čestitke,!
Na operaciji
Mrs. Mimmie Blatnik, p. d. Hojerjeva, je bila te dni operirana v Mount Fair bolnici na 25900 Euclid Ave. Za enkrat obisk prijateljem še ni dovoljen, upamo pa, da bo mlada [ žena v kratkem okrevala!
ij	Desetletnica
Prihodnjo nedeljo, 6. septem i bra, praznuje Jugoslovanski Na > rodni Dom v West Parku deset j letnico svojega obstanka. Ob te, ;: priliki priredijo večjo slavnost | o kateri bomo še poročali.
Sedem milijonov brezposelnih se računa v Ameriki za prihodnjo zimo
Washington, 29. avgusta. Dočim se trudi Walter Gifford, katerega je predsednik Hoover i imenoval za načelnika komisije, ki naj preskrbi vse potrebno za odpomoč brezposelnim tekom zime, da najde pota in sredstva, kako pomagati ljudem, je naznanil William Green, predsednik American Federation of Labor, največje ameriške delavske organizacije, da bomo imeli tekom letošnje zime 7,000,000 brezposelnih delavcev. Tekom meseca avgusta je sicer nekoliko delavcev več bilo zaposljenih kot v mesecu juliju, toda tekom zime ni pričakovati ničesar dobrega, j Dne 1. avgusta je bilo v Zedi-njenih državah 5,100,000 brezposelnih, in tekom prihodnjih mesecv bo to število narastlo na i 7,000,000. "Da se število brezposelnih zniža," je izjavil delavski vodja Green, "za to imamo samo eno pot. Industrije morajo znižati delovni čas sedaj zaposljenih delavcev in temu primerno razdeliti delo mod one, ki ne delajo. Ako v eni tovarni dela 500 mož po osem ur na dan, tedaj bi tovarna naredila prav, ako bi dala delo samo štiri ure na dan, a pri tem bi najela lahko 500 nadaljnih delavcev. In če bi tisoč tovaren v Ameriki naredilo enako, bi dobilo 5,000,000 delavcev vsaj toliko zaslužka, da bi se za silo preživeli." Skoro tU I procentov vseh linijskih delavcev je bilo v avgustu brez dela. Zlasti tiskarne v Ameriki so zadnje čase opustile mnogo delavcev, in v tiskarnah je danes zaposljenih trikrat manj delavcev kot pred j enim letom. Tudi gradbeni delavci niso dobili one zaposljeno-sti, kot so jo pričakovali. -—o-
Piknik trgovcev
Ja, ja, kaj takega še ni bilo j zlepa. Naši slovenski groceristi in mesarji iz Collinwooda, to so ga ptiči! So šli in povabili 10,000 naših ljudi na piknik, pa so jih tudi dobili. Prišlo je našega sveta na piknik kot mravelj. In kako prijazni ljudje so bili to! Naši ljudje znajo ma-nire in dostojnosti več kot sleherni drug narod. Tisoče in tisoče naroda je bilo na pikniku na prijaznih Močilnikarjevih farmah, pa tak lep red, taka dostojnost, tako sveža prijaznost in veselost! Naši collin-woodski trgovci so pa "lastnoročno" stregli rojakom. Vse je bilo napol zastonj, še tista špa-ga, o kateri je trdil Urbas, da je iz Kanade, je dišala ,po domače, toda je bila boljša kot kanadska. Otroci, mladina, stari možje in ženice, vsega je bilo na tisoče na pikniku! V res-; niči je narod lahko hvaležen našim trgovcem, ki se spomnijo j v teh težkih časih naših ljudi. Ali so vam verižne trgovine že kdaj priredile kaj enakega? Držimo z našimi ljudmi, pomagajmo si najprvo samim sebi, pa bo za vse boljše, če danes ne, pa jutri! Se poročevalec teh vrstic se mora iskreno zahvaliti za izvrstno postrežbo na pikniku. Pa še drugo leto! Zadušnica V slovenski cerkvi na Holmes Ave. se bo v torek, ob 8. ur zjutraj čitala sv. maša za po kojnim John Škufca. Prijatelj in znanci ranjkega so prijazni vabljeni!
* Državni tajnik Stimson si vrača iz obiska v Evropi.
Zopet nov škandal s prodajo mestnih zemljišč. Javnost razburjena
Pred kratkim je prodala William Bauer Co. okrajnim oblastem kos zemlje na Lorain Ave., blizu Columbus Rd. To zemljo je svoječasno zapustil neki Cola-han mestu Cleveland z željo, da bi se tam postavila bolnišnica, vendar zemlja ne bi mogla preiti v mestno last toliko časa, dokler bi živela njegova soproga. Mrs. Colahan je umrla leta 1927, in zemlja je prišla v mestno last. Toda mesto ni rabilo zemlje, pa je prodalo svet Wiliam Bauru | za $15,000. To je bilo v letu 1928. Pozneje so pa dotični svet določili, da se bo rabil pri gradnji novega Lorain mostu, ki naj veže oba dela mesta, zapadnega j in vzhodnega. Ker gradi most okrajna oblast, je slednja seveda hotela imeti dotični svet, ker ga :jc potrebovala za dohode k mostu. Po daljšem obravnavanju | je končno okrajna oblast plačala $142,000 za dotični svet, ki je bil od mesta prodan za $15,000. Ko je bivši manager Hopkins, kateremu je vsa stvar znana, Izvedel o tem, je izjavil, da je škandal in sramota za okrajno oblast, da je vrgla $142,000 proč, kar bi se lahko dobilo za $10,000 po današnjih cenah. Tu je zopet jen slučaj za volivce jeseni, da ibodo še nadalje volili republikance, ki se tako imenitno razumejo na "kupčije«!' ,
---o--
Morilec na debelo
Clarksburg, W. Va., 30. avgusta. Harry Powers iz tega mesta je danes priznal policiji, da je umoril pet oseb, dve ženski in tri otroke. Povedal je tudi, kje je zakopal trupla, namreč v bližini svoje garage. Trupla so včeraj odkopali. Powers je oglaševal v raznih listih, češ, ; da bi se rad ženil. 1. avgusta je prišla k njemu premožna vdova, Asta Eicher, iz Chicage. ki je pripeljala s seboj tri otroke, ! 14-letno Greto, 12-letnega Harry in 9-letno Annabel. Powers se je polakomnil denarja, pa je vse štiri ubil. Isti dan je prišla k njemu tudi neka razporočena Mrs. Dorothy Lemke, katero je Powers tudi ubil. Najprvo je vsakemu posebej vrat zavil, potem pa s kladivom tolkel po glavi. Oblasti sumijo, da ima | , Powers še več umorov na vesti. Iz njegovih pisem so dognali, da je dopisoval s 115 ženskami.
Novi naročniki
Zopet se mora dnevnik "Ameriška Domovina" prijazno za-\ hvaliti novim naročnikom, ki so se naročili na list tekom zadnjih par dni. Sledeči so naši novi naročniki: Margaret Fine, Char d on, O.; Fred Udovich, Barberton, O.; Mrs. Ana Oz-vald, Kanada; Mary Zehner, | Anton Taužel, Rudolf Kosič, v Clevelandu. Vsem našim novim bratom in sestram prav iskrena zahvala, in se vljudno priporo-: čamo še drugim.
Zrakoplovne dirke
Kakih 50,000 oseb je včeral ! zrlo na vratolomne zrakoplov-■ ne dirke nad mestnim zrako-i plovnim pristanom. Pri tem sta j dva vojaška zrakoplova trčila ! 1,500 čevljev visoko v zraku skupaj. Zrakoplova sta padla na tla, toda razven manjših prask se zrakoplovcem ničesar ni zgodilo. Nad $100,000 so plačali gledalci včeraj samo za vstopnino. Denar so čez noč prenesli na glavno policijsko postajo.
Kako se država, mesto in okrajna oblast pripravlja za krizo pozimi
Okrajni kot državni uradniki so včeraj izjavili, da so v teku velike priprave za pomoč brezposelnim tekom prihodnje zime. John Williams, inženir državnega oddelka za ceste, je izjavil, da bo najel več sto mož, ki bodo Či-istili jarke ob državnih cestah po vsej državi. Delo se bo vršilo do konca novembra. Fred Wiliams, okrajni inženir, je izjavil, da ima na razpolago $300,000, kar bo zadostovalo za popravo okrajnih cest p r e d n o pride zima. | Okrajne oblasti nanjeravajo upe-ljati petdnevni delovnik. Najelo j se bo nadaljnih 1,000, ki bodo ■ dobivali $5.00 na dan. Dela bo i za 60 dni. To se plača iz omenjenih $300,000. Nadalje se naznanja, da bo odprla svoje delavnice in prostore, kjer se nahaja železo, znana Pickands-Mather Co., in sicer 1. oktobra. Delalo j se bo 30 procentov normalno. Si-Icer se nahaja dovolj velika zaloga železne rude v Clevelandu, da lahko traja 20 mesecev, če se upoštevajo razmere kot so danes, j vendar da se par sto ljudem preskrbi delo za zimo, se bo po malem delalo. Medtem pa mesto obljubuje, da nastopi proti kom-i panijam, ki imajo mestne kon-1 trakte. Delavci se pritožujejo, da dobivajo od 30 do 40 centov na uro, dočim pravi mestna postava, da pri vseh mestnih delih, tudi če jih prevzame privatna j kompanija, morajo delavci dobivati 60 centov na uro.
—,-o---
Novice fare sv. Vida
Poznani šlovenski.prodajalec ! glasbenih inštrumentov in izdelovalec pristnih harmonik, Mr. Anton Mervar, 6919 St. Clair Ave., ki je že toliko naredil za narodne namene, je podari' Oltarnemu društvu fare sv. Vida krasne harmonike, vredne $135. Marljive ženske prodajajo ti-kete za te harmonike, in okto-' bra meseca jih bo nekdo dobil. Le sezite po tiketih. — V nedeljo, 6. septembra, so prošeni, da | se zberejo pri župniku Rev. Po-nikvarju možje in fantje, kateri bi radi kaj pomagali, da se nabere kaj za uboge pogorelce v Blokah. Rev. Ponikvar je pripravljen podvzeti tozadevno akcijo. Pridite po 10. uri dopoldne. — Pouk v slovenski*šo-1; fare sv. Vida se začne v torek, 8. septembra. Kot nam naznanja vodstvo šole se malčki za prvi razred lahko še vpišejo v torek, 8. septembra, in 9. septembra se prične redni pouk v prvem razredu. Starši, vpišite svoje otroke v domačo šolo! — Katoliška društva se udeležijo v nedeljo, 6. septembra, ob 3. popoldne, parade Holy Name Society, ki ima v Clevelandu svoje zborovanje. 50,000 gostov se pričakuje v Cleveland. Podrobnosti tozadevno bOdo naznanjene v cerkvi prihodnjo nedeljo.
Mladi pevki
V soboto večer so na radio postaji WTAM peli mladi -Slovenki, Miss Mildred Kunstelj in Miss Mary Hrvatin, mično slovensko pesmico: "Vsi so prihajali, njega ni b'lo." Pesmica se je iz mladih grl izvrstno slišala. Naše čestitke mladima pevkama !
Sulzmann želi orgljice
Šerif Sulzmann je izjavil, da :bi rad videl, če bi mu kdo prinesel več orgljic v zapore. Pravi, I da jetniki radi poslušajo melodi-Ične tone orgljic.
Ogrska in Mussolini v prijateljskem objemu izrekajo zvestobo
Budapest, 29. avgusta. Ko je odstopil ogrski ministerski predsednik Bethlen, se je pričakovalo, da se bo zunanja politika ogrske vlade spremenila, vsaj kar se tiče Italije in Francije. Sedaj : pa naznanja ogrska vlada, da tozadevno ne bo nobene spremembe, pač pa bo še nadalje vladalo j iskreno prijateljstvo med Italijo in Ogrsko. Novi ogrski ministerski predsednik grof Karolyi je brzojavil Mussoliniju, da bo prva naloga nove ogrske vlade, da se obdržijo vse prijateljske | vezi med Italijo in Ogrsko, in da i se po možnosti še povečajo. Ob- i enem prosi Karolyi Mussolinija,; da naj gleda, da bo podpiral Ogr- i sko v njenih težnjah. In Mussolini je odgovoril, da je ppvzVočil ogrski apel veliko veselje med laškim narodom. Mussolini zagotavlja Karolyia, da bo dobil v Italiji in v fašis-tih svojega najboljšega zaveznika, na katerega j se Ogrska v vsakem slučaju lahko zanese.
-o-
Ford kliče na delo!
Detroit, 30. avgusta. Ford Motor družba, ki je 1. avgusta nagloma odpustila tisoče delavcev od dela, je danes naznanila, da počenši z 8. septembrom se bo vrnilo od 15,000 do 25,000 delavcev na delo. Nekako sredi septembra meseca bo pa že 50,000 ljudi na delu/ Samo bivši uslužbenci dobijo delo. Novih se ne bo sprejemalo. V normalnih časih ima Ford družba zaposlenih nad 100,000 delavcev, katerih vsak ima najmanjšo plačo na dan $7.00. Zadnje čase je bilo brez dela nad 50,000 Fordovih uslužbencev, dočim so ostali delali po tri dni na te-I den.
Hrvatski radio klub
Te dni se je v naselbini ustanovil Hrvatski radio klub, katerega svrha je potom radia vsako nedeljo razpošiljati hrvatsko pesem po radiu, in po možnosti v gotovih časih prirejati hrvatska zgodovinska predavanja po radiu. Prvi nastop ima Hrvatski radio klub v nedeljo, 6. septembra, na WJAY ra- j dio postaji. Uro naznanimo te- j kom tedna.
Prvo grozdje
Preteklo soboto smo dobili v naš urad prvo grozdje iz Geneva. Zrastlo je na slovenski farmi ro- i jaka Mr. John Pečjaka, ki se nas je spomnil s prvimi jagodami. Grozdje je nenavadno debelo in že sedaj zelo sladko. Bo to dobra kaplja! In hvala lepa, John, za spomin.
Telovadba Sokola
Vodstvo Slovenskega Sokola nam sporoča, da se v torek, 1. septembra zopet prične z redno telovadbo, v navadnih prostorih. Pozivlje se tudi starše, da pošljejo naraščaj k telovadbi, in sicer vsak torek in petek po 6. uri zve- j čer v Slovenski Narodni Dom.
Witt za Smitha
Znani demokrat v Clevelandu, Peter Witt, je izjavil, da mora ohijska narodna delegacija i za demokratsko predsedniško I konvencijo glasovati za Smitha kot bodočega predsedniškega! kandidata. Witt sam pričakuje, da bo izvoljen delegatom. Prišla iz bolnice
Mrs. Znidaršič, 6302 Edna Ave., se je vrnila v soboto iz bolnice. Prijazni Slovenki želimo, da bi čimprej dobro se pozdravila !
V nekaj tednih boste lahko imeli televizijski aparat na domu
New York, 29. avgusta. Sydney Moseley, direktor Baird Television korporacije, iz Londona in New Yorka, je dospel sem in se izjavil, da bo mogoče v najkrajšem času imeti v Ameriki televizijske aparate. To so aparati, s pomočjo katerih lahko gledate doma na svojem stolu slike, prenešene potom radia tisoče milj daleč. Ravno tako, kakor danes poslušate godbo al1 govore potom radio aparatov, boste z novimi aparati lahko videli, kaj se,godi v gledališču, zrakoplovne dirke, igranje baseball igre, sploh vse, kar bodo televizijski aparati sprejemali in oddajali naprej. To bo seveda povzročlo ogromen preobrat v radio industriji. Lastniki tovaren, kjer izdelujejo ra-; dio aparate, še ne morejo do- j slej vedeti, kakšno revolucijo j bodo televizijski aparati povzročili v radio industriji, zato z nestrpnostjo pričakujejo, daj se novi televizijski aparati pojavijo v ameriških domovih. Prve poskušnje s televizijo, ki so trajale 18 mesecev, so sej prav dobro obnesle, in sedaj je aparat tako spopolnjen, da se lahko popolnoma zanesljivo prodaja v ameriške domove. V ivekaj tednih že bodo na trgu aparati, katere bodo prodajali % okroglo $100.00. Tudi mnoge vrste sedanjih radio aparatov se bo dalo opremiti z malimi stroški s televizijo. Ameriška kompanija za televizijo se bo pri oddajanju slik posluževala postaje WMCA, kakor hitro zvezna radio komisija podeli novi kompaniji licenco. -o-
Hoover se briga za race, gosi in enake živali
Washington, 29. avgusta. Predsednik Hoover je dal včeraj posebno proklamacijo, v kateri pozivlje vse ameriške lovce, da streljajo kolikor mogoče malo divjih gosi, rac, prepelic in jerebic. Te živali postajajo že redke, in je torej treba za nje skrbeti.
--
Neprijeten dogodek
James Nolan, 28 let star, brezposeln, je spal sinoči ob jezerskem obrežju. Naenkrat je nastala razstrelba, ki je vrgla No-; lana 30 čevljev visoko in v jezero. Eksplodiral je sod gasolina v njegovi bližini. Ogenj na No^ lanu je bil sicer takoj pogašen ker je siromak padel v vodo, toda vseno je na potu po zraku v Vodo dobil Nolan težke poškod-' be.
Na črni listi
Policijski načelnik Matowitz Pravi, da je izdelal novo listo raketirjev in gangežev v Clevelandu. Toda v javnost je neče Priobčiti. Toda, če so policiji Znani raketirji in gangeži, zakaj .lih pa ne aretira? Zakaj izdajati listine, da se trati čas? Potter-,ia so gangeži ubili, pa ne morejo dobiti morilca, dasi so gangeži Poznani.
Prvorojenček
Pri Mr. in Mrs. Fr. Zupančič 11'06 E. 63rd St. se je te dni oglasila teta štorklja in pustila v družini zalega sinčka. Mati in sinko sta zdrava. Iskrene čestitke!
Proti Kitajcem
Policija je te dni aretirala 7 Kitajcev v mestu, pri katerih je Uplenila za $2,500.00 vrednosti °Pija. Kitajci so bili stavljeni Vsak pod $3,000 varščine.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMKRIOAN HOMK)
BLOVMNIAH DAILY N*WSFAI>» Published dally except Sunday« »nd Holidays
NAROČNINA:
K>a Ameriko m Kanado na leto ....16.60 Za Cleveland, po poitl, celo leto Zrn Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta Za Cleveland po ramašalclh: celo leto IS.BO; pol leta 13.00 Za Kvropo celo leto >7.00, pol leta 13.60. Poaameena Številka 3 cente.
•7.00
»3.60
V*a plima, dopise ln denarne poilljatve naslovite: Amerlika domovina, 1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson >831.
JAMIF5 DKBKVBC and LOUIS J. PIRO, Idltors and Publishers
Entered as second class matter January Sth, 1808, at the Post OlSce it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1171..
83
No. 205, Mon.„ Aug. 31st, 1931
Še je čas
Mnogo let nazaj smo Slovenci v Zedinjenih državah tarnali in jamrali, da je naša mladina zgubljena za nas. Naseljenci, ki so prišli sem pred 30. ali 40. leti, so bili prepričani, da njih otroci ne bodo več Slovenci, pač pa se bodo zgubili v valujočem morju amerikanskega življenja.
Toda ni to resnica. V Clevelandu kot tudi po drugih slovenskih naselbinah, kjer je vsaj kako društvo, kak pevski zbor, dramski klub ali kaj podobnega, imajo od 25 do 40 let stare slovenske fante in dekleta, može in žene, ki so bili rojeni v Ameriki od naših, prvih naseljencev, pa so danes ti rojeni Slovenci in Slovenke v Ameriki med prvimi, ki se udej-stvujejo na slovenskem odru, v slovenskih pevskih društvih, itd.
Saj jih poznate vse polno: Lauschetovi, Grdinovi, Mi-lavčevi in nešteto drugih. Tu so bili rojeni, v ameriške šole so hodili, a vendar znajo ne samo dobro slovensko, svoj ma-terni jezik, pač pa tudi nastopajo v naših zborih, v dramskih klubih, v telovadbi, kjerkoli, in ponosni so, da so Slovenci.
Resnica pa je, da smo mnogo zamudili v bivših letih. Prvih petindvajset let našega bivanja v Zedinjenih državah smo posvetili, ako se taka stvar more posvetiti, medsebojnim bojem in preklanju. Kdor sedi pri uredniški mizi že tako dolgo kot pisec teh vrstic, temu je dobro poznana zgodovina slovenskega javnega življenja v Ameriki. Malo smo delali pred 30. in 25. leti za napredek, dobro smo pa znali streljati eden v drugega radi najmanjše osebnosti in nepomembnosti.
Prišla je svetovna vojna, ki je ustavila naseljevanje. Novih moči nismo dobivali, pa smo se ozrli okoli sebe in pomislili, da smo bili dotlej na napačni poti. Polagoma smo prišli k sebi, časopisje se je obrnilo na drugo pot,, ponehali so prepiri, osebni napadi, zavozili smo na narodno pot.
Cveteti so začela pevska in dramska društva, športne organizacije, čitalnice, narodni domovi, cerkve, šole, in Cleveland je bil prvi, ki je upeljal slovensko mladinsko šolo, v kateri je tekom let nad tisoč slovenske dece dobilo potrebno znanje slovenščine, dobilo pojem o slovenski zgodovini in kulturi ter domači pesmici. Prišli smo že tako daleč, da danes v stari domovini poslušajo pesmice na gramofonskih ploščah, ki so bile pete v Ameriki od v Ameriki rojenih otrok slovenskih staršev!
Sicer naša mladina, drugega ali tretjega rodu govori večinoma angleško, zlasti kadar je sama med seboj, toda opazili ste povsod, da se danes mladina ne sramuje slovenščine, da ne slišite več sramotnega izraza: You, Pollack!" Mladina rada govori slovensko, še rajše poje slovenske narodne pesmice, in slovenske dramske prireditve so polne naše mladine, v čitalnico zahajajo, v narodne domove in cerkve. Kaj enakega ne bi pričakovali pred 20. ali več leti.
In še je; čas, da pridemo tozadevno še bolj naprej. Dolžnost vsakega slovenskega očeta in matere doma je govoriti slovensko s svojim otrokom, četudi je že odrastel. Dolžnost je, vpisovati otroke v slovenska društva, podporna, kulturna in športna. Dolžnost vsakega nas je, da govorimo o lepoti slovenske pesmi, slovenskega značaja,, slovenske gostoljubnosti, čistosti in kremenitosti. Mladina mora nekaj o nas vedeti, kdo smo in kaj smo bili, pa bo dobila takoj spoštovanje. Gospodar si mora v svoji hiši naprej narediti mir, ustvariti spoštovanje, in spoštovan bo od vseh drugih.
Tako je tudi z našo mladino. Prijazno, prepričevalno, čuteče občujemo z njo. Podpirajmo mladinsko šolo, kjer se poučuje slovenščina. Širijo se te šole .zadnje čase od naselbine do naselbine. Vsepovsod se dobi zmožen, vnet, zaveden lojak, ki prevzame delo v roke. Podpirajmo ga, pojdimo mu na roke v vselTozirih, kajti korist bo imel ves slovenski narod.
, Saj Amerika nas nikdar ni učila, da pozabimo svoj jezik,-nasprotno, v vseh ozirih nam je šla na roke pri naših kulturnih prireditvah, pomagala moralno in gmotno, da smo postavili narodne domove, da smo ustanovili pevska društva, m koliko tisoč Amerikancev, ki zahajajo k našim prireditvam in se čudijo naši pesmici, našim igram in drugim prireditvam.
Ni še zginil čas, da bi se nam odtujila mladina. Nasprotno, vedno bolj se,nam naša mladina približuje. Pomagajmo vsak po svoje, da se bo to narodno delo še bolj poži-velo. Prilik imamo stotero — še je čas, da živimo narodno življenje za prihodnjih 501 let v Ameriki.
v teh slabih časih, ko mora vsak gledati za cent, kam ga bo dal. Zadnjo sredo sem šel k sosedu, pa me kmalu pridejo klicat, češ, da me nekdo čaka doma. io pridem domov, ugledam VIrs. Barle in Mrs. Grozdanič in ena mi izroči knjižico in mi ve-i, naj jo podpišem. Jaz gledam, kaj naj to pomeni, v tem mi pa že druga izroči polno ; bankovcev. Najprej pogledam knjižico in tam vidim napisano: "To je za dijaka, ki se nahaja v potrebi." Zatem sledi Rev. Omanov podpis, zraven pa precej velika številka. Sledijo še drugi podpisi in pri vsakem imenu razne številke. Obe sosedi mi pa pravita: "Nič ne glej, to je vse tvoje!" in mi naštejeta $158.75. Tako sem sil presenečen, da nisem vedel, ali sanjam, ali je resnica. Ravno tako so bili ginjeni moji starši in nismo se mogli dovolj zahvaliti.
Potem mi je šele prišlo na um, zakaj sta ti dve sosedi prej-šni teden hodili po hišah, nekaj peš, nekaj pa z avtomobilom. Tem potom se čutim dolžnega, da se iz srca zahvalim vsem darovalcem, posebna zahvala pa Mrs. Barle in Mrs. Grozdanič, ki sta se zavzeli za to, ter isto-tako Rev. Omanu, ki jima je dovolil iti na to težavno pot, ker hoditi v današnjih časih od hiše do hiše ni majhna stvar.
Nadalje se zahvalim M. Geo. Severju, Mr. Nick Heraku in Mr. Jos. Perkotu iz 113. ceste, ki so gori imenovani sosedi vozili z avtomobilom v oddaljene dele mesta. Vseh darovalcev je nad 170, zato mi oprostite, da ne morem vsakega posebej imenovati.
Jaz pa bom nosil imena ne samo v knjižici, ampak tudi v srcu, v spomin na svoje dobrotnike, kateri so mi in kateri mi mogoče še bodo pripomogli do zaželj5enega cilja.
Posebno pa se moram zahvaliti Rev. Omanu, ki so me z avtomobilom peljali v daljno Min-nesoto in mi tako prihranili velike stroške. Imam pa še druge dobrotnike v Minnesoti, katerih ne morem prehvaliti, to so: Mr. in Mrs. Blenkush pri sv. Štefanu. Mrs. Blenkush je sestra Rev. Omana in tam je moj drugi dom, kamor hodim na počitnice o Božiču in Veliki noči. Z Mr. Math Blenkushem sva skupaj v šoli, kakor dva brata in tako greva skupaj na počitnice na njegov dom. Torej prisrčna hvala tudi njim za vse izkazane dobrote. Za vse dobrotnike se bo darovala sv. maša te dni, kadar bom pa jaz imel prvo daritev, se bom pa tudi spomnil vseh mojih dobrotnikov.
Pred odhodom kličem vsem skupaj: Pozdravljeni, znanci, prijatelji in dobrotniki, dokler se zopet vidimo!
Joseph M. šušteršič.
S POZORNICE ŽIVLJENJA IN SVETA
DOPISI
.................................■"""—......." '" ■' ■ " ...... ■■ i" "'......... nnm .i ........ ■ .,....+
Cleveland, O.—Svoje počitnice sem prebil deloma med svojimi prijatelji pri sv. Štefanu v Minnesoti, največ pa doma pri starših in prijateljih v New-burgu. Sedaj se zopet podajam nazaj v Minnesoto k svojim prijateljem za par dni, od tam pa 8. septembra v šolo v Onamia, kjer bom nadaljeval svoje študije sedaj že tretje leto. To bo prvo leto kolegija, in upam, da
ga bom zdelal z najboljšim uspehom. Potem se podam v semenišče, in ako Bog da, v sedmih letih bom dosegel svoj cilj, za katerega sem se namenil, namreč, da bom pel novo mašo pri sv. Lovrencu v New-burgu.
Vsako leto so mi pred odhodom prijatelji pripravili lepo odhodnico, tako tudi letos, dasi tega nikakor nisem pričakoval
Kenmore, O.—Dobrega ne morem poročati v teh kritičnih časjh. Tako moram poročati, da se je oglasila bela žena smrt in je pretrgala nit življenja dobro poznanemu rojaku v tukajšni naselbini zadnjih 28 let, Matiji Mavc, po domače Bernadov. Ranjki je bil doma iz Krvave peči, fara Rob pri Velikih Laščah. Star je bil 66 let in oženjen. V stari domovini zapušča ženo in dva sina, tukaj pa ne zapušča nobenih sorodnikov. Pogreb se je vrši) v soboto 29. avgusta po katoliškem obredu iz cerkve Presv. Srca Jezusa v Barbertonu, na pokopališče"Sv. Križa v Akron, O. Pogreb mu je preskrbela in žrtvovala dobro poznana rojakinja Mrs. Margaret Petrič, pod vodstvom Kucko pogrebnega zavoda iz Akrona, katerega priporočamo vsem Slovencem v enakih slučajih.
Poročevalec.
V	zadnjem času je mnogo velikih mislecev jin človekoljubov dvignilo svoj glas proti smrtni kazni, češ, da je taka kazen barbarska, sramota naše civilizacije in da se zlo ne da z zlom iztrebiti. Prav tako je mnogo onih, ki zagovarjajo še nadaljni obstoj smrtne kazni. Argumenti in razlogi enih kot drugih so tehtni in temeljito podprti.
V	državi Michigan je odpravljena smrtna kazen. Te dni so tam trije brezvestni lopovi na zverinski način umorili četvero mladih ljudi — dvoje fantov in dvoje deklet. Izvršili so nad njimi roparski umor, ki jim je vrgel dva dolarja, katera so dobili pri svojih nesrečnih žrtvah. Umor sam na sebi in okoliščine, v katerih se je izvršil, so tako grozne in strašne, da se ježe člo veku lasje na glavi, ko čita o njih. Nesrečneže so ustrelili, jim nato s kamenjem razbili glave, zatem pa jih položili v avtomobil, istega polili z gasolinom in zažgali. Da je bila mera tega sadističnega zločina zvrhana, je eden. od na'padalcev, Zamorec Blackstone, dvakrat oskrunil s svojo divjaško pohoto eno izmed nesrečnih deklet, in sicer enkrat, ko je bila še pri zavesti, in drugič, ko je ležala že nezavestna z razbito glavo na tleh. . .
s&	*	* •
Človeška družba je poskrbela, da se iztrebi in pobije stekle pse, da ne povzročijo med/ljudmi še nadaljnih nesreč. In kaj je stekel pes v primeri s takim izvrž-kom človeške družbe? Nehote se moramo Vprašati, ali ne bi imel svet samo korist od tega, če bi te tri lopove zadela usoda steklih psov? Komu bo koristil njih nadaljni obstoj? Utegne se zgoditi, da bo življenje teh človeških nestvorov povzročilo nadaljno tragedijo, ki bo zahtevala nešteto človeških življenj, kakor je bil slučaj v jetnišnici v Columbusu, Auburnu in drugod. Desperad-je, ki vedo, da'jim ni upati na svobodo, so najnevarnejši tipi jetnikov in najnevarnejši hujskači k uporom. Najnevarnejša, najokrutnejša in najkrvoločnej-ša je dvonožna žival — človek, če nima vesti, ne čuta pravičnosti in ne verske niti socijalne moralo!
* * *
živimo v dobi čudne in nepojmljive civilizacije. V Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, je toliko pšenice, koruze in ostalih poljskih pridelkov, da trohne in prhne po žitnicah in kaščah, mali ameriški farmer pa ga nima okroglega, da bi si ž njim kupil sol. Nekateri modri možje v Washingtonu so svetovali far-merjem, naj podorjejo bomba.5, ker ni trga zanj, da bi se ga spravilo v denar. Istočasno pa je v Ameriki na milijone revnih rodbin nezaposlenih delavcev ki nimajo kosa kruha, da bi si ž njim utešili s^oj glad, ki je njihov stalni spremljevalec. Na eni strani nakupičeni kupi gnijočih poljskih pridelkov, na drugi strani nepregledne krušne vrste, v katerih stoje najbednejši med bednimi. . .
v svoj zaton. Na iztoku zapadne hemisfere vzhaja nova zvezda velike slovanske Rusije, zvezda nove slovanske kulture in civilizacije, zvezda novega čoveštva. * * *
Danes je še prezgodaj prerokovati bodočnost te nove kulture in civilizacije, toda toliko je gotovo, da streme njeni tvorci po pravičnejšem družabnem redu kakor je ta, ki vlada zdaj bolnemu in trpečemu človeštvu, ko odloča pravica denarja in pravica pesti močnejšega.
* * *
V Rusiji so uveljavili nazor, da kdor ne dela, naj tudi ne je, ki je zdrav in logičen princip, ki bo izenačil razlike med — na eni strani — bajeslovnim individualnim bogastvom, in na drugi strani med vnebovpijočo Jobovo revščino siromakov! Sistem stremi za tem, da se uničijo trotje in zajedalci človeštva, da se iztrebijo krvosesi, ki mozgajo narodu kri in njegov življenski sok, in da se izžge to rak-rano iz narodovega telesa. — človek potrebuje samo toliko, da se s poštenim delom pošteno preživi, ko pa zatisne oči, mu bo nudila tri sež-nje dolga in seženj široka jama dovolj udoben in dovolj velik dom, kakor je to modro povedal veliki ruski mislec, Lev Tolstoj.
Človeštvo koraka proti svoji popolnosti počasi, pa gotovo. Skozi vsa pradavna razdobja njegovega obstoja moremo zasledovati njegov napredek in razmah v vseh panogah človeških pridobitev. S skoro golimi rokami se je obranil naš pradavni prednik — jamski človek napadov nevarnega jamskega medveda, orjaškega mastadona z i ogromnimi čekani in groznih dinozavrav; vseh teh nestvorov ni več in o njihovih ogromnih dimenzijah nam svedočijo samo še njihova okostja v muzejih Slabotni človek pa je ostal! Osta je, dočim so podlegli kolosi, ker je imel nekaj, česar niso imeli vsi njegovi sovražni titani, ali vsaj ne v toliki meri: imel je pa-, met, imel je misleče in ustvarjajoče možgane, zaprte v svoji mali lobanji, s katerih pomočjo se je stopnjevaje dvigal, otresel se vraževerstva in strahu pred besi; odvrgel jarem suženjstva, stri okove tlačanstva, strmoglavil vladavino absolutizma, uve-
Kenmore, O.—Spodaj podpisana se moram najprej zahvaliti društvenim bratom in sestram ter odbornikom društva Golden Star št. 53 SDZ, ki so me obiskovali za časa moje bolezni.
Zgodovina nam dokazuje da vodi pot vsakega naroda, ki je dosegel svoj višek, zopet nizdol. Tako imamo primer civilizacije in kulture starih Egipčanov, antičnih Grkov, zavojevalnih Rimljanov, ki so gospodarili zapadu in vzhodu — Rimu in Bizancu —, Germanov in Anglosaksov. Zvezda Anglosaksov je dosegla zenit in zdaj se ugašajoč nagiba
Zahvaliti se moram tudi gl. uradnikom SDZ za tako hitro izplačano bolniško podporo. Dragi rojaki in rojakinje, ki niste še pri Slovenski Dobrodelni Zvezi,' pristopite! Ne bo vam žal, ker dobili boste hitro pomoč v vseh slučajih in kjer boste plačevali asesment brez vsakih naklad.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki in v stari domovini, listu pa želim mnogo lepega uspeha.
Margaret Petrič.
javil pravo demokracijo in zdaj koraka nasproti svojemu končnemu cilju — k enakosti in
bratstvu vsega človeštva. * * *
Doba enakosti in bratstva ne nastopi še danes in jutri, toda
njeni temelji so zidani.
* * *
Lindbergh in njegova žena sta se podala na dolgotrajni in nevarni polet preko Alaske in Sibirije na Japonsko. Lindbergh-ova žena je sama izvežbana letalca in radio-operatorka, je pa tudi — kar je mnogo važnejše — mati. Iz tega njenega tveganega in avanturističnega poleta je razvidno, da je v njej malo ali nič materinskega instinkta, ki tako visoko povzdiguje mater in u jo dela blaženo med ženami. Doma je pustila leto dni staro dete ter se podala na srečelovsko avanturo, s katere se morda nikoli več ne vrne. Njeno bogastvo ne opravičuje njenega dejanja! Njeno mesto bi moralo biti doma, pri svojem detetu!
# * *
Moderna ženska je že davno prekoračila cilj vseh logičnih in zdravih principov, žensko gibanje je doseglo — po krivdi mož samih! — ekscentrični paradoks. Današnjo moderno žensko s tlečo cigareto v roki, je videti na vseh popriščih športa, ki je nekdaj veljal kot izključni privilegij moškega spola, ženske se kosajo z moškimi v plavanju, letanju, jahanju, teku, skoku, iz-kratka: uveljavljajo se povsod, zanemarjajo pa ono, kar je njih glavni poklic: družino in dom Najlepša čednost, ki povišuje žensko nad moškim, je baš njena krotka ženskost, ki je porodila v moških svoječasno toliko plemenitega viteškega duha, toda te ljubke in blagovplivajoče ženskosti se je moderna žena popolnoma iznebila in otresla. Ona hoče biti v vsem enaka moške mu ali pa ga hoče celo nadkri-ljevati, vendar pa nimamo v vsej dolgi zgodovini človeštva niti ene ženske, ki bi dala svetu kako epohalno iznajdbo, veliko kompozicijo, svetovno priznano literarno delo ali ki bi se odlikovala na polju naravoslovne, astronomske ali medicinske vede. . . * * #
ženska je včasih podpirala tri vogle pri hiši, zato je hiša tudi trdno stala; današnja moderna ženska ne podpira nobenega, za-
fn lev rlr»m \r VQ7011I11
Če verjamete al' pa ne.
............ ■ - . - - -..H
-0-
PRVO JAVNO USMRČENJE NA CLEVE-LANDSKEM SQUARE-U
Clevelandski glavni trg ima za seboj zanimivo zgodovino. Leta 1810 se je tam igrala še otročad clevelandske vasi, ki je štela takrat 57 prebivalcev. Okoli otrok pa se je pasla živina in konji. Na niestu, kjer stoji danes ogromno poslopje Terminal Tower, so takrat rili vaški prešiči po blatu.
Ko je bila leta 1812 vojna v polnem teku, je dobil neki Levi Johnson kontrakt, da zgradi na mestu, kjer je danes P'ubliu Square, sodno poslopje, in sicer za ceno $500. In ko je , Johnson sekal v bližini drevje za zgradbo "sodne palače," se je izvršila na Square-u v ena najznačilnejših epizod Clevelanda. Tedaj je bil namreč javno obešen Indijanec John O'Mick, in sicer na ve-šalih, ki jih je tudi postavil kon-traktor Johnson.
Indijanec je bil prepeljan v Cleveland iz kraja, kjer je danes Sandusky, obtožen je bil umora dveh lovcev. Obravnava proti njemu se je vršila na prostem, in sicer tam, kjer se danes stika.ta W. 9. cesta in Superior Ave. Indijanec je bil spoznan krivim, da je umoril oba lovca "z nekim gotovim tomahavkom, izdelanim iz jekla in železa." Bil je obsojen na smrt, in Lorenzo Carter, ki je bil takrat nekak voditelj male vasice, ga je privezal k tramu svoje hiše, ker sodna ječa še ni bila dogotovljena.
Oni dan, ko se je imelo vrši usmrčenje, je bil nekak praznik za malo vasico. Pred Carterjevim domom so se vršili najprej
verski obredi, nato pa je moral rdečekožec sesti na svojo krsto, ki je bila na vozu, nakar so ga prepeljali na prostor, kjer je danes glavni trg. Sprevod je spremljalo vojaštvo pod povelj stvom nekega gotovega podpolkovnika Jonesa.
Eksekucijo sta imela izvršiti Carter in šerif Samuel Baldwin Ko so dospeli na morišče, so položili zanko okoli Indijančevega vratu, drugi konec vrvi pa je bi pritrjen na prečnem tramu ve-Šal. Ko mu je hotel dati šerif črno vrečo preko glave, je Indijanec naglo stopil na stran ter se prijel za tram vešal.
Zdaj se je pričelo pogajanje na prav diplomatski način. Indijanec je rekel, da je pripravljen izpustiti tram in se dati obesiti, če mu dajo prej pol pajnta žganja. Prinesli so mu torej pol pajnta dobrega žganja, katerega je Indijanec v dušku izpil. Zdaj pa je hotel imeti obsojenec še nadaljnega pol pajnta, katerega je tudi dobil, toda to" pot mu je šerif držal steklenico na ustnicah, dcčim mu je Carter zvezal roke. Takoj nato so potegnili vrv, in obsojenec se je zagugal na vešalih, se parkrat obrnil okoli samega sebe, nato pa mirno obvisel ... To je bilo prvo usmrčenje na današnjem cleve-landskem Public Square-u.
* 1,104 slučajev otroške paralize se je pripetilo v Zedinjenih državah zadnji teden.
Ena stvar je, pravi naš Jam-šek, ki ga še drži na tem svetu in to je balincanje. Sicer je ba-lincanje patent iz Krasa in ne vem, kako je to, da se je oprijel te "industrije" naš Jamšek, ki je pravi in pristni žužemberčan. Ob delovnikih Jamšek malokdaj balina, ker je preveč zaposlen s cementiranjem hodnikov in drugega, toliko bolj jih pa meče ob nedeljah. Svoje čase je veliko prebalinal na Kromarjevem jar-du na 63. cesti. Jamšek stanuje nasproti Kromarjeve hiše, torej mu je bilo treba napraviti 29 korakov, pa je imel balinčka v roki. Balinat je začel takoj z j tiraj in da česa ne zamudi, je Jamšek prinesel vednp seboj onč v pelci. To je delal pa iz vzroka, ker se je bal, da ne dobi več krogle, če bi šel na kosilo domov. Tako jih je metal od ranega jutra do poznega večera in kadar je bil lačen, je odprl pelco in si pomagal do sendviča. Če je aila pelca pred časom prazna, in je Jamšek postajal "švoh" v prsih, je zažvižgal in v hipu je pritekel njegov dresiran pes, ki je odnesel pelco domov. Tam je Mrs. Jamšek pelco napolnila in ubogljivi kuže jo je prinesel svojemu gospodarju nazaj.
V nedeljo 23. avgusta se je vršila balincarska tekma v Slovenskem domu na Holmes Ave. To je bral Jamšek v našem listu, pa se je koj po kosilu odpravil na pot, da se tudi on, kot vešč balin-car, udeleži tekme. Pa ne vem, kaj je bil vzrok, da Jamšek ni prišel v tekmo. To pa vem, da se mu je zamalo zdelo ,da se je kar na mestu obrnil in jo ubral na dvorišče Slovenskega Delavskega Doma, kjer imajo tudi lep prostor za balinat. Tam je že nekaj balincarjev premetavalo krogle in Jamšek je tako mimogrede omenil, da fantje se ne vedo, kaj da se pravi balinat, da pa bi jih on lahko navadil te umetnosti, če ima kteri toliko korajže, da bi se z njim poskusil. Pa kako naj se žužemberčan kosa s Krašovcem v balinanju, lepo vas prosim! Dobil je partnerja in predno je napravil Jamšek eno točko, jih je imel njegov nasprotnik že 16. Jamšek je prosil nasprotnika, naj mu pusti, da bo ftapravil vsaj eno točko, kar mu je ta tudi dovolil, da ne bo šel s takim porazom domov.
Po tem strahovitem porazu je Jamšek rekel: "Saj mi ni nič, če sem zgubil, samo to vas prosim: nikar ne povejte tega Jakatu, da ne bo spet stvari obešal na veliki zvon!" Vsi navzoči so mu to obljubili in držali to obljubo do pondeljka zjutraj. V pondeljek sem pa že vse natančno zvedel, kako je Jamšek balinal. če bi bil mene prej vprašal, bi mu bil povedal, naj nikar ne hodi v Collin wood med tiste gade, kjer so najboljši balincarji sveta, ker vsak izmed njih je najbrže že s kroglo v roki na svet prišel, Edino na Kromarjevem jardu ali pa pri Možinatu ima Jamšek še kak "čenč," kamor hodijo balinat ljudje "naše sorte."
'A'
Nekdo se je obrnil na naše uredništvo za nasvet, kaj naj stori, ker mu prijatelji spijejo vse pivo sproti, kar si ga napravi. Naš urednik mu je dal prijazen nasvet: naj napravi še enkrat toliko piva. S tem se jaz ne strinjam, ker kolikor več bo napravil pive, toliko več bo imel prijateljev in toliko več ga bodo spili. Ampak jaz mu svetujem to; naj spije vse pivo sam, pa bo imel mir pred dragimi prijatelji.
A
Včasih so rekli, da je težko najti šivanko v seneni kopici. Še težje pa jo je najti dandanes v rokah moderne ženske.
A
Dve stvari sta, na kateri nismo nikdar pripravljeni, in to sta — dvojčka.
1931		SEP.			1931	
I So	Mo|	Tu	We	Th	Fr	Sa
[	|	1	2	3	4	5
(61	m	8]	|T	10	111	12
113	141115		16	17	18	19
20	211	22	23	24	25	26
[27]	l2|il		P	__	1	
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
5.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Slovenski	Delavski Dom, koncert in po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
6.—Vrtni koncert društva Zvon pri Anton Gorišku na Green Rd.
6.—Društvo Brooklynski Slovenci, piknik na Hartmanovi farmi, Norfh Royalton, O.
12.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo	Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi dvorani.
13.—Piknik fare sv. Kristine na špelkotovih prostorih v Euclid, O.
19--Društvo Spartans št.
198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo Mir št. 142 SNPJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
26.—Piknik društva Progressives na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
26.—Društvo Marjje Magdalene št. 162 KSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. ^oma.
26.—Kozan	Baseball Team, Mesna veselica v Grdinovi dvojni.
27__Ženski odsek S. Dv D.,
ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
27.—Oltarno	društvo sv. Kristine, vinska trgatev v šolskih prostorih na Bliss Rd.
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd.
OKTOBER
3.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna Veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
4.—Skupna	društva S. S. P. 2., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Dpma na Waterloo Rd.
4.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
4.—Društvo Abraševič, igra V avditoriju S. N. Doma.
10.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Društvo	Verovšek, igra, Po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
11.—A. šubelj-Mrs. Grdina, koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Vinska trgatev Slovenskega Narodnema Doma v Ma-Ple Heights, na Domovih lotih.
17.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
18.—Društvo	Collinwoodski Sokol, koncert, po koncertu Ples v spodnji dvorani S. D. Do-^a na Waterloo Rd.
18.—Slovenska Zadružna 2veza, zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
18.—Društvo Najsvetejšega *ttiena fare sv. Kristine priredi Nabavni večer v spodnjih solnih prostorih.
24—Podružnica Slovenske ženske Zveze št. 14 priredi Plesno veselico v prostorih Slo-Venskega Društvenega Doma Recher Ave.
24.—St. Clair Welfare Club,
plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Community	Welfare Club, dobrodelni maškeradni pless v S. N. Domu.
25.—Društvo	Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igro, zvečer ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
31.—Društvo Ivan Cankar, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
NOVEMBER
1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani.
7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
7.—Klub	slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
8.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo	sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ, igra in po igri ples v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine.
21.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21__St. Clair Rifle and
Hunting Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
; 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
^ 25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26.—Socialistični	klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
28. — Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
28.—Društvo	Carniola Tent št. 1288 TM, plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
■ 29.—Društvo C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
29.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Društvo	Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Ženski	odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo	Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Klub društev S. N. D., plesna veselica v S. N. Domu.
JANUAR
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
9.—Zbor	Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani, S. N. Doma.
10—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16—-Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Društvo Spartans, ples-.na veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
23.—Društvo	Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
30.—Skupna	društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Društvo	Združene Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
FEBRUAR
6.	— Društvo Comrades št. 566 SNPJP, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
9.—JClub društev S. N. D., maškeradna veselica v S. N. Domu.
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
28.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
27. in 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
6.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, proslava 20-letni-
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
XIII.
Na svečnico leta 1566. je bil strahovit mraz. Graščak Fe-renc Tahi se zaradi svoje medvedje narave, ki jo je utrdil v tolikih ljutih bojih, prav nič ni bal ne ledu ne snega, toda prejšnje leto je bilo jako kruto zanj in za celo deželo, Turčin jim je bil ugrabil Kostajnico in Krupo, in zato je Tahi želel pozimi počitka svojim kostem, katere mu je začel trgati pomalem protin; dobro je namreč vedel, da ga pozove zopet bojna trobenta, kakor hitro skopni sneg, ker se je kralj Maks branil plačati Turčinu davek, in ker se je govorilo, da pripelje sultan sam vojsko nad Dunaj. Ta zimski počitek je porabil tudi v to, da ukrepi v tem okraju svojo moč in da ukloni trdovratne kmečke tilnike, ki so prizadeli — kakor je mislil — njemu in njegovi zakonski ženi toliko gorja, skratka, da se osve-ti vsem, ki so se drznili oporekati njegovemu krutemu gos-podstvu. Zato je gospod Ferenc sedel dobre volje pri plamtečem ognjišču, nasproti njemu pa gospa Helena, ki je vezla svilen pas za svojega sina Gabrijela. Oba sta se pogovarjala kaj živahno.
"Torej, da veš, Helena," reče Tahi, "hči banova se moži."
"Je-li mogoče?" vpraša radovedno gospa in položi šivanje na krilo.
'Tudi jaz sem se čudil. Mislil sem, da bo ostala stara devica, ko jo je pustil tvoj nečak Jurij na cedilu — a sedaj je iztaknil ban Mažara, nekega Štefana Držfy-ja, poveljnika podonavskih konjenikov; zaroka se je že izvršila, a v jeseni bo, ako bomo živi, svatba. Dobil sem pismo z Ogrskega, v katerem mi to potrjujejo Batorji."
"Ali ti ne pišejo ničesar o naši pravdi, o preiskavi radi vele-izdaje proti Uršuli in Ambrožu?"
"Pišejo, da pravda spi," se nasmeje Tahi, "in kako tudi ne bi? Ambrož vsekakor vodi na vse kriplje pravdo proti meni, a kralj ima sedaj veliko pravdo s Turčinom, prosi v Avgsburgu nemško gospodo denarja in nima časa za sodbe. Preiskava bo prav gotovo zaspala."
"Kako to?"
ce društvenega obstanka, v obeh dvoranah S. N. Doma.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
19.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
APRIL
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2.— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Dršutvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
MAJ
1.-—Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, slavnostna prireditev v S. N. Domu.
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Društvo Orel, Materinski dan, v S. N. Domu.
15.—Zbor Zarja (samostojno), plesna zabava v S. N. Domu.
20.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu. , 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
"E, tu je zopet tvoj dragi brat Nikolaj, ki mu poleg povelj-ništva v Sigetu preostaja še dosti časa, da je napisal po svoji navadi Maksimilijanu debelo pismo za svojega varovanca Ambroža. In tako bo stvar zaspala. Raditega tudi nisem šel na po-žunski zbor, ker se preveč togo-tim in imam dosti posla na svojem domu, da uredim gospodarstvo in ukrotim kmečko živino. Odbiti jim hočem rogove. Pa tudi ne povprašujem dosti za vele-izdajo, samo da imam svoje imetje; starega lisjaka Ambroža pa sem tako ali tako udaril, da me bo pomnil do groba."
"Da," povzame Helena, "ker ravno omenjaš kmečko živino, kaj nameravaš s Štefanom, županom Heningovice, ki ste ga oni dan vjeli na cesti pri Brdov-cu?"
"Kaj naj bo ž njim?" se na^ smeje Ferenc, "vprašaj rajši, kaj se je zgodilo ž njim. Requiescat in pace!" Tu vzame Ferenc no-žič svoje žene, prereže nit in reče: "Tako je bilo. Pokazal bom tem prokletim slivarjem, kaj se pravi igrati se sodnika." "Daj, pripoveduj mi!" "Skoro ni vredno veliko govoriti o taki ničevi stvari. Tako je bilo. Simon Drmačič mi je naznanil, da Štefan gosposko živi v Brdovcu in žuga, da pridejo stari gospodarji. Pove mi tudi to, da je hujskal proti tebi kmečke pse; razun tega da ima precejšnje imetje. Hotel sem ga soditi, ali podžupan Jurij Raškaj reče, da je Štefan plemenit in da spada pred plemiško sodišče. Dobro, sem rekel, jaz ga tožim, vi ga sodite. Da vidimo! Zbrali so se k sodbi v Brdovcu in dognali, da je Štefan pošten in nedolžen. Vedel sem, da bo tako. Zato sem počakal po sodbi z Bošnjakom in z Antonom Gerecyjem. Ko se je Štefan vračal domu, smo ga zgrabili, privedli ga semkaj in sporočil sem Raškaj u, da bom sedaj sam izrekel sodbo. Sodili smo hitro. Ti si še spala. Moj Anton prinesle sekiro, zamahne in tresk! glava je odletela. Hišo njegovo sem podaril Gereeyju, zato ker mu je mojstrski odbil bučo. Pokazati jim hočem, kaj sem, in pomesti hočem te plemenite in neplemenite smeti, da bo vse čisto, kakor ta tla," konča Ferenc in udari s peto ob kame-niti tlak.
"Kaj pa, ako te zatožijo?" reče plaho Helena.
"Kdo?" vzdigne Tahi glavo, "bana imam v torbi, moja stranka je močna, kralj nas potrebuje, se nam torej ne sme zameriti, gospodar Hrvaške sem pa jaz. Kdo naj me torej toži? Komu?"
"Oče, oče!" prileti v sobo Gabrijel, "ravno je prignal Petri-čevič v grad bosega, vklenjenega človeka."
Tahi se hitro vzdigne in gre v vežo, da vidi, kaj je. Sredi dvorišča je stal v snegu človek, go-loglav in bos, na sebi je imel samo srajco in hlače in ukovan v težke verige. Tresel se je od mraza kakor šiba, črni lasje so mu viseli čez bledi obraz, a i t ust mu je tekla kri. Zraven njega je stal na konju Peter Petri-čevič z dvema orožnikoma in pisar Simon Drmačič, oblečen v kcžuh, dočim je imel noge povite s slamo.
"Kdo je to?" zakliče Tahi od zgoraj.
"Latrunculus p r a vissimus!" odgovori Drmačič, dvignivši glavo, "ta prečastiti gospod, vaša milost, se zove Ivan Sabov, ki ga mati ni rodila za druzega kakor za vešala. Gotovo ga poznate!"
"Ho, ho! Ivan Sabov!" se nasmeje gospodar susjedski, "torej ste ga vjeli!"
"Uti figura docet, Vaša milost," klepeta Simon dalje, a smo si zaslužili pri tem krvavo svoj kruhek:"
Tahi gre na dvorišče in se vstopi pred tresočega se reveža, ki je še vedno gledal v tla.
"Ti si Ivan Sabov?" ga vpraša Tahi.
človek dvigne ponosno svojo glavo, pogleda velikaša z bistrim pogledom in reče:
"Da, Ivan plemeniti Sabov!"
"Glej," se vmeša v besedo Drmačič, "nisem vedel, da si plemenit. Torej je mogoče, da se tudi plemenita koža j*eži? Rekel ai, da ti ni toplo?"
Sabov pogleda prezirljivo Ta-hovega pisarja, ne reče pa ničesar.
"Ti si," reče Tahi, "ščuval za Heningovico kmete proti meni, ti si prišel z oboroženo roko nad Susjed?"
"Da," odgovori jetnik.
"Ti si z mečem branil grad proti banu in ubil poveljnika Vlašiča?"
"Da!"
"In zakaj si to storil, dragi moj r\
Mestna elektrika
Trgovska zbornica v Cleve-landu se je izjavila, da je nasprotna volitvi za izdajo $2,500,-000 bondov, da se razširi mestna elektrarna. Zbornica trdi, da je kompanijska elektrika cenejša kot mestna.
MALI OGLASI
"Ker sem služil Heningovici, ker sem ji to obljubil pri svojem plemiškem poštenju, ker vem, da je Susjed njena dedščina, katero ste ji vi po krivici vzeli."
"A, tako," reče Tahi, kimajoč z glavo, "ti si, brate, streljal h svojega okna moje ljudi in ubil konja, ki mi je trikrat dražji, kakor pa ti, duša lopovska!"
"Da," odvrne Sabov, "ker so vaši orožniki proti božjemu in človeškem zakonu napadli moj plemiški dom, da bi mi ugrabili moje imetje. Plemič sem, svoj človek."
"Pa zakaj si pobegnil?" "Ker ste poslali nad-me silno četo. Hotel sem se umakniti na varno mesto, da se pred plemenitim sodiščem pritožim čez vas."
"Aha! Tako, tako!" se nasmehne Tahi, "a kje ste ga vjeli, dragi moji?"'se obrne Ferenc k Petričeviču.
"V kleti blizu Stubice," odvrne Petričevič.
"Da," nadaljuje pisar, "ko sem se splazil ponoči v njegovo hišo, sem našel par njegovih čižmov in vzel po njih mero. Našel sem sledove vtisnjene v sneg in tako sva šla po sledu vedno dalje in dalje. Pustil sem oborožene ljudi v zavetju in s Petričevičem sva 'šla vedno dalje proti kleti. Ustrašil se je, a takoj se je umiril, ko sem mu rekel, da grem iz Stubice k gospodu Gregorijancu in da ga prosim prenočišča. Govorila sva marsikaj o službi in on mi je rekel, da raje pogine, takor pa da vzame od rablja Ta-ha — tako je rekel — le drobtinico kruha ali kapljico vode. Storila se je noč, za menoj je prišel Petričevič in vjela sva miš ter jo slekla, da se ne bo siromak med potoma potil. Sedaj ga imate!"
"Ej," reče Tahi in si priviha brke, "vidiš, moj dragi, prišel si mi v goste, ne morem te pustiti v tem mrazu zunaj hiše, ker ne daj Bog, da zmrzneš po moji krivdi! Dal ti bom stanovanje in posteljo; a ker nečeš od mene ne drobtinice ne kapljice, naj bo po tvoji volji. Ne maram te siliti, škodovalo bi ti lahko."
Sabov. dvigne glavo in upre v Taha svoje otrple oči, ne vedoč, kaj da misli narediti ž njim. Naposled se vzdrami in reče:
"Gospod Franjo Tahi! Ugovarjam proti temu nasilstvu. Pustite me! Plemič sem."
"Bog ve," odmaje Tahi z glavo, "treba je poiskati prej tvoj rojstni list. Do tedaj moraš potrpeti."
(Dalje prihodnjič)
--o-
Ogrski župan, ki bo moral pustiti svoj urad
Budapest, 29. avgusta, župan glavnega mesta Ogrske, dr. Eugne Sipoez, ki se nahaja sedaj na počitnicah, najbrž ne bo mogel več županiti Budimpešti. Poročil se je namreč pred enim mestom z žensko, ki je sicer kristi-janska, toda iz židovske rodbine. Dr. Sipoez je 55 let star, nevesta pa 50. Dr. Karl Wollf, politični vodja v mestu, je izjavil, da bo moral Sipoez ali razporočiti se ali pa se umakniti iz urada, ker je poročil židovsko sorodnico. Sipoez je bil pravkar izvoljen županom za nadaljnih šest let.
*	V potu svojega obraza so roparji odnesli neki parni kotel v Bloomfield, N. J.
*	2,117,376 ljudi je brez dela v Angliji.
Vabilo
na izvanredno sejo podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze, ki se vrši v pondeljek 31. avgusta v navadnih prostorih. Zadeva je zelo važna. Pridite vse, da se ne bo potem kaj oporekalo. Pozdrav, Mary Otoničar, tajnica, 1110 E. 66th St.	(205)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 5 sob, vse moderno in na novo papirano; spodaj ali zgorej. Vprašajte na' 558 E. 140th St. '	(206)
Nove peči!
Dobil sem pravkar krasne nove Grand peči, katere bom prodajal prav poceni. Imam tudi par peči v zalogi, ki so bile za razkazovanje, te dobite prav po nizki ceni. V zalogi imam tudi prav dobre in trpežne pralne stroje, Appex po imenu. Oglasite se in oglejte si jih pri
Louis Zdešar
687 E. 200th St.
Tel. KEnmore 0403-W.
(205)
Iščem
dvoje opremljenih sob. Vprašajte na 6218 St. Clair Ave. (206)
V	najem
se da pet lepih, Čistih in velikih sob, toilet, elektrika, posebna klet, velik jard. Rent je $22.00 na mesec. 7002 Becker Ave. med Superior in St. Clair Ave., blizu 71. ceste. Ključ je zgorej pri Mr. F. Kos. Tel. EDdy 7612-R. (205)
Naznanilo preselitve
Vsem cenjenim prijateljem in odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo delavnico avtomobilskih baterij iz 1123 E. 74th St., na vogal 61. ceste in St. Clair Ave., zadaj za lekarno, vhod iz 61. ceste. Popravljam pokvarjene baterije vseh izdelkov in prodajam tudi nove "Willard" baterije. Se priporočam.
Joseph žnidaršič
St. Clair Ave. vogal 61. cesta. Tel. I-IEnderson 0796.
(205)
V	najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)
Proda se
dobro ohranjeno pohištvo za obednico, po zelo nizki ceni. Vprašati je na 830 E. 185th St. Tel. KEnmore 3425. (205)
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob se da v najem. Kopališče, klet za pranje, po jako nizki ceni. 1126 E. 68th St.
(205)
V	najem
se da stanovanje, štiri sobe, pred kratkim prenovljeno. Rent samo $15.00 na mesec. 1167 E. 58th St. zadaj.	(207)
Proda se
čistilnica oblek, New York Dry Cleaning, katero je lastoval pokojni Ignac Smuk. Cena je samo $317.00. Proda se tudi Plymouth avtomobil za $300. čistilnica in avto se prodasta skupaj ali posamezno. Naslov na 6120 Glasa Ave. Kogar zanima, naj pokliče ENdicott 8776, kjer dobi vse podrobnosti.
(Aug. 28. 31. Sept. 2.)
V	najem
se dajo tri sobe, na 6207 Carl Ave. Kopališče, toilet, v kleti je prostor za pranje, veliko podstrešje. Vse je na novo predelano, samo za sebe.- Pripravno za ncvoporočenca ali za mirno družino.	(206)
Odda se
stanovanje, štiri zelo čiste sobe s kopališčem in v kleti prostor za pranje. Vpraša se na 15513 Edna Ave.	(207),
OGLEJTE SI
novo o t v o r j e n i dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Kil.
Tel. KEnmore 1282
Pred nelcaj dnevi se je vršil silen poboj med neivijorško policijo in dvema bandit o m a, ki sta prisilila nekega voznika taksija, da ju je peljal. Policija je ustrelila oba roparja in voznika, toda ubita sta bila tudi dva policista. Ker se je vršila streljanje med divjo vožnjo, je bilo nevarno obstreljenih tudi 15 drugih oseb in en otrok. Zasledovanja se je udeležilo več kot 100 policistov in oddanih je bilo preko 1,000 strelov. Na sliki poleg taksija leži ubiti voznik.
THE OLD HOME TOWN
Stanley
Registered V. S. Patent Office
You DAN G,
I HOODLUMS QET AWAY FROM THAT FENCE-\ ^ITV. y
Ako denemo v vaš avtomobil garantirano Willard baterijo, boste videli razliko. . Več kot 20 let izkušnje v popravljanju in ponovni napolnitvi vseh vrst baterij.
NORWOOD BATTERY SERVICE
1153 Norwood Rd. HEnderson 8630
B. HACE in SIN lastnika in obratovalca
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIKI URAD
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6411 St. Clair Avenue
naznanja, da v mesecu septembru bo urad zaprt ves dan v sredo. Druge dneve ostanejo uradne ure, kot so bile do sedaj, namreč: 0. do 12., 1. do 5., 6. do 8. zvečer; v soboto od 9. do 12., od 1. do 5.
Dr. James W. Mally
ZOBOZDRAVNIK
NAZNANILO
Trgovcem iu cenjenim odjemalcem se sporoča sklep seje "Kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Col-linwoodu," da se bodo tudi vnaprej zapirale trgovine v sredo popoldne. Želi se, da se upošteva ta sklep od strani trgovcev, kot tudi odjemalcev.
ODBOR
THE BOYS FROM ACROSS THE CREEK HAD A WATER MELON FEAST UNDER THE BRIDGE EARLY TODAY
Maytag
aluminum
Washer
PRIPOROČILO
za dober PREMOG po zmerni ceni, pokličite
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Rd.
FLorida 1026-W
■}.. ■ ..—.,—......—._._._.,________
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK 401 Engineers Bldg.
Main 4128
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
K en more 1694 ...................
— - _ ^ i Michael Casserman 1
i 18700 Shawnee Ave. ^ I PLUMBING & HEATING |
1 KEnmore 3877 i
•__n
delu do streljanja. Takoj zatem je izpregovoril tudi njegov brzo-strelni top.
Bitka je trajala pol ure in streli so se hitro menjali.na obeh straneh. Ferragut je stal blizu topa ter se divil moštvu pri topu, ki je hladnokrvno streljalo na podmornik.
Kmalu je zakril oblak dima prednji del krova. Sovražna granata je zadela v krov, kjer se je nahajala kuhinja, na prednjem delu parnika. Karagol, ki je stal na vratih svojega carstva, je bil ranjen v glavo od kosa razbitega lesa.
"Nič ni, nič, samo kos lesa me je ranil ... Le streljajte, le streljajte!" je rekel.
Topničarji so podvojili svojo pokornost. Izstrelki topa na Mare Nostrum so padali vedno bliže podmornika.
(Dalje prihodnjič).
izvlekel iz njega kos zmečkane-ga papirja.
"Izročila mi je ta list, ki ga je napisala s svinčnikom na ulici. Videli boste, kaj pravi. Jaz nisem hotel brati."
čim je Feragut vzel papir, je takoj spoznal Freyin rokopis, toda videlo se je, da je bila nervozna roka, ko je pisala. Na listu so bile samo štiri besede: "Zbogom! Grem v smrt!"
"Laž!" Sama laž!" je rekel Ulisej 'sam sebi in strgal list.
Vse to predpoldne je-bil Ferragut mrk in zamišljen. Njegova dolžnost je bila, da ukrene nekaj proti delovanju špijonke. Vsi parniki, ki so bili vsidrani v luki, so bili ogroženi že s samo njeno navzočnostjo. Ali ne bo tudi sam "Mare Nostrum" napaden, čim pride iz luke?
Vendar se ni mogel odločiti, da bi javil svojo nekdanjo ljubico, zato pa se je odločil, da gre popoldne sam na kopno in da jo nadzira.
V mestu je obšel vse hotele in zabavišča, prevozil je vse ulice in stikal za njo cele štiri dni, toda brez uspeha.
Nato se je začel izpraševati, da-li je Karagol res srečal Freyo. Morda je bil pijan, pa si je izmislil to zgodbo. Toda to domnevo je moral takoj zavreči, ker je imel kot dokaz resnice v roki njen list.
Ferragut je moral zdaj končati s svojim iskanjem. Naprave na parniku so ' bile končane; v parnikovih skladiščih so bile zložene granate, namenjene za vzhodno vojsko in mnogi razstavljeni topovi. Medtem je prišel ukaz, da imajo odpluti. In nekega sivega, oblačnega jutra je dvignil Mare Nostrum sidro ter cdplul iz Bresta.
Ta nova plovba Mare Nostru-ma je navdajala Ferraguta s ponosom. Nič več ni bil igrača usode. Brzojavne postaje ob vsej obali so bdele noč in dan in mu dajale navodila, katerih se ima držati, da rie pride v sovražne zasede. Poleg tega pa je imel na krovu izvrsten brzostrelni top, pokrit s povoščenim platnom. Njegove sanje so se uresničile, če se pojavi pred nosom njegovega parnika sovražni podmornik, bo ukazal z vso paro zapeljati nanj. da ga prereže, če bi ga zasledoval, bo streljal nanj s topem, nameščenim na zadnjem delu krova. Poleg tega je komaj čakal, da vidi, kako se bo obnašalo njegovo novo moštvo, ki je bilo že v marsikateri bitki in ki je že gladalo smrti v oči.
Njegova želja se je skoro izpolnila. Nekega jutra, ko je baš legel in zaspal, kajti bil je vso noč na krovu, — bili so baš na višini Lizbone — ga je zbudil krik na krovu.
Naglo je planil na krov in ugledal kakih petnajst sto metrov pred seboj na morju podmorski čoln, ki je z vso naglico plul naravnost proti njegovemu parniku. Na podmorniku so se gotovo bali ,da jim parnik uide, zato so izpalili dvoje granat, ki sta treščili blizu parnika v vodo, da jih s tem prisilijo, da obstanejo.
Parnik se je nekoliko okrenil, da bi prišel v ugodno pozicijo in da bi omogočil topu na zadnjem
baven.
Parnik je odplul iz trgovske v vojno luko. Dočim so arzenal-ski delavci postavljali na prednjem krovu velik brzostrelni top, so električarji montirali na parniku brezžičnih brzojav. Zdaj ni imel nihče več, ki ni pripadal posadki, dostopa na parnik.
Nekega jutra je pisal kapetan v svoji kabini, ko je prišel k njemu Karagol. Vračajoč se s trga, kjer je nakupil živila za posadko, se je v neki ulici z nekom sestal.
"Uganite, kdo bi bil!" je rekel z nasmehom kapetanu.
Ferragut je skomignil z rameni. Videč njegovo ravnodušnost, ni hotel starec več tajti svoje tajne.
"Bila je ptičica . . ." Nato je pripomnil: "Lepa, dehteče ptičica, ki vas je prej .obiskovala! . . . Veste ona iz Neaplja in Barcelone. . ."
Kapetan je prebledel od izne-nadenja in gneva. Freya v Brestu! Torej zdaj tudi tukaj že vrši svojo špijonažo! . . . : Karagol pa je nadaljeval s svojim pripovedovanjem. Vračal se je na parnik, ko jo je srečal na pločniku v neki ulici. Ona ga je takoj spoznala in ga prijazno pozdravila.
"Meni je poverila svoje pozdrave na vas. Ona namreč prav dobro ve, da ne sme zdaj noben tujec stopiti na parnik. Rekla mi je, da vas je že skušala obiskati."
Nato je segel z roko v žep ter
spuščati ž njimi v prijateljske razgovore.
Med oficirji sta bila dva ka-petana, ki ju je mobilizacija iz-premenila v pomožne poročnike vojne mornarice. Na parnik sta došla v uniformi, toda sta se kmalu zopet oblekla v civilno obleko, da se spet priučita enostavnemu življenju oficirjev trgovske mornarice na nevtralnem parniku. Oba sta že slišala o uslugah, ki jih je že storil Ferragut zaveznikom, zlasti Francozom, zato so postali kmalu dobri prijatelji.
Pri onih petdesetih mornarjih, ki so prišli na parnik in ki so zavzeli svoja mesta pri strojih in na krovu, je dosegel stric-Karagol velik uspeh. Ti so prišli na brod v uniformah francoskih vojnih mornarjev, z velikimi, modrimi ovratniki in čepicami, ki so imele na vrhu rdeč čop. Nekateri izmed njih so imeli na prsih kolajne in vojne križce. Iz svojih velikih platnenih torb so vzeli svoje civilne mornarske obleke, ki so jih nosili v službi na trgovskih ladjah.
Kmalu je bila kuhinja polna ljudi, ki so poslušali zgovornega starca; nekateri so znali špansko, ker so službovali na ladjah, ki so plule iz Saint Malo-a ali iz Saint Nazaira v Argentino, v čile ali v Peru. Pa tudi oni, ki niso razumeli kuharjevih besed, so pogodili zmisel istih po njegovi mimiki in njegovih gestah. Vsi so se mu smejali, ker so videli, da je neobičajno vesel in ža-
ga morda ne ščiti Krist Granad-ski?
Ferragut se je nasmehnil ter se zatekel k zadnjemu razlogu: vsa posadka bo poslej sestojala iz Francozov, torej kako se bo Karagol ž njimi sporazumel? Saj ne zna njihovega jezika.
"Znam ga na prste!" je rekel oholo starec.
On se je sporazumeval v vseh lukah sveta. Saj on ni govoril samo z jezikom, temveč tudi z očmi, z rokami, in z vsemi gestami južnjakov.
Končno je Ferragut popustil. Ta starec je predstavljal zanj spomin prošlosti, Saj bo vendar sladko, kadar bo včasih odprl kuhinjska vrata, stopil v kuhinjo ter pokramljal ž njim o davnih dnevih zadovoljnosti in sreče.
In Karagol je odšel, zadovoljen s svojim uspehom.
"In kar se tiče teh Francozov," je dejal, preden' je odšel, 'jih vzamem nase. Videli bomo, kako jim bodo prijala moja jedila iz riža."
Teden dni zatem je bila izvršena prememba posadke. Bivši mornarji parnika Mare Nostrum so odšli v skupinah. Antonio je odšel zadnji. Ulisej se ni hotel ž njim osebno posloviti, ker se je bal, da ga ne bi to slovo preveč genilo. Toda pisarila si bosta drug drugemu.
Neka simpatična radovednost je privlačevala kuharja k novi posadki. Prijazno je pozdravljal oficirje, obžalujoč, da ne zna njihovega jezika in da se ne more
počnem s tolikim denarjem?"
Kapetan se je hotel razjeziti radi njegove neposlušnosti.
"Shrani ta papir, budalo! Dobro sem vedel, da boš ugovarjal. To je za tvojo deco in zate, da si bo's mogel na starost odpočiti. Zdaj pa dovolj o tem, sicer se res razjezim!"
Po kratkem premolku je žalostno pripomnil:
"Jaz nimam naslednika in ne vem, kaj bi napravil s tem brez-koristnim bogastvom.
Drugega dne, ko je delal Antonio obračun ž mornarji, ki so bili do solz gin j eni vsled veličastnih nagrad, katere so prijeli, je stopil v salon* stric Karagol, ki je želel govoriti s kapetanom.
Karagol je snel slamnik s svoje ostrižene glave, ko je stopil pred kapetana, ki je pisal. Ferragut mu je z glavo kimaje odzdravil, nakar je nadaljeval s pisanjem.
"Kaj naj pomeni ta ukaz, ki sem ga prejel, da moram čez nekoliko ur oditi s parnika?"
Ferragut je odložil pero ter se obrnil h kuharju. Kakor Anto-niju, tako je tudi njemu zagotovil bodočnost.
"Strjče Karagol, mi se počasi staramo, zato je treba gledati za naš bodoči pokoj . . . Dal vam bom neki papir, katerega morate čuvati kakor kako sveto sliko, kadar boste pa ta papir pokazali v neki banki v Valenciji, vam bodo izplačalo zanj deset tisoč durosov. Saj veste, koliko je deset tisoč durosov?"
Kapetanu je bilo milo in drago ob misli, da bo zagotovil temu starcu mirno življenje v njegovi bodočnosti. Prav gotovo bo starec s tem kapitalom odprl v Valenciji gostilno, ki bo kmalu postala glasovita zaradi izbornih riževih jedi, ki jih ume Karagol tako izvrstno prirejati. Njegovi sinovi'— ribiči — mu bodo priredi kraljevski sprejem. Lahko p'ostane tudi solastnik dveh ribiških bark. Pred njim je bila srečna in častna štarost. Vstajal bo ob desetih, nato bo šel v kavarno in kakor pobožen bogataš bo sodeloval pri ranih cerkvenih slavnostih in prireditvah, . ;
Do tega dne še ni bilo Ferra-gutovega razgovora, katerega ne bi stric Karagol prekinil s svojim: "Tako je, kapetane!" Danes pa je bilo prvikrat, da ni stric Karagol potrdil Ferraguto-vih besed niti z besedo, niti z ge- ' sto. Bled in resen je stal pred svojim kapetanom. Nato je energično zmajal s svojo okroglo glavo in rekel:
"Ne, kapetan!"
Videč iznenaden Ulisejev pogled, si je mislil, da se^ora natančneje izraziti:
"Kaj naj počnem, če bi se moral res izkrcati? Nihče me ne pričakuje. Nimam niti opravkov, niti ne družine, ki bi me vlekla na kopno."
Ferragutu se je zdelo, kakor da čuje odmev svojih lastnih misli. Tudi on ni imel nobenih opravkov več na tej zemlji.
"Jaz se ne brigam, mnogo za svoje sinove," je nadaljeval Karagol.— Hm, prav na tem mi je, da jih obogatim . . . želim ostati kjer sem, brez denarja, kakor sem bil dozdaj. Naj drugi odidejo. Naj Antonio odide! Ampak jaz ostanem . . . jaz moram ostati! Ko bo odšel pa kapetan, pa odide tudi stric Karagol."
Ulisej mu je zdaj začel naštevati nevarnosti, ki bodo prežale na parnik Mare Nostrum. Moral se bo boriti . . . Morda bo torpe-diran ...
Toda starec je vse te nevarnosti preziral. Bil je prepričan, da izide Mare Nostrum iz vseh teh pustolovščin nepoškodovan. Ali
v_______
Antonio je izprevidel, da bi bi-lolo vse nadalnje ugovarjanje zaman. Oči so se mu orosile . . . Je-li mogoče, da se bo že v nekoliko urah za vedno ločil od njega? .. . Ali res ne bo nikoli več videl Uliseja in njegovega parnika, na katerem sta prebila skupaj toliko srečnih dni?
Da bi si ohranil svoj srčni mir, je hotel Ferragut skrajšati ta razhod.
"Jutri, ko se premeni prva straža," je rekel Ferragut, "boš sklical moštvo. Pripravi vsem obračun. Kot nagrado prejme vsak še plačo za eno leto naprej, želim namreč, da ohranijo kapetana Ferraguta v prijaznem spominu."
Drugi oficir je hotel ginjen nad to velikodušnostjo ugovarjati toda kapetan ga je prekinil:
"Jaz se valjam v denarju. Imam ga več, kakor ga potrebujem."
Zdaj je prvikrat, odkar je pričel ta razgovor, pogledal Antonija v oči.
"Kar se pa tebe tiče, sem tudi že pomislil, kaj mi je storiti. Vzemi tole."
S temi besedami mu je prožil zapečaten zavoj, katerega je hotel Antonio mehanično odpreti.
"Ne, ne odpiraj ga zdaj! Odpri ga, ko boš na španskem, in takrat boš videl, kaj je v njem. V njem je bodočnost tvoje rodbine."
Antcnio je začudeno gledal na zavoj, ki ga je držal v.rokah.
"Poznam te," je nadaljeval Ferragut. "če bi ti vedel za svoto, ki je tukaj notri, bi ugovarjal. Meni se zdi ta vsota neznatna, tebi se bo zdela pretirano visoka . . . Torej ne odpiraj zavoja prej, dokler ne prideš v domovino. V tem oyoju je naslov banke, na katero se boš moral obrniti, želim, da boš najbogatejši mož v svoji vasi; naj se tvoji otroci spominjajo kapetana Ferraguta, kadar umrem."
čuvši o tej možnosti, je drugi oficir naredil gesto protesta, nato pa si je naglo obrisal oči, kakor da so ga pravkar zelo zapekle.
Ferragut pa je nadaljeval s svojimi nasveti.
Ko je kupil parnik Mare Nostrum, je nepremišljeno prodal hišo svojih dedov in vinograd v Marini. Zdaj je želel, da bi Antonio zopet prekupil to posestvo ter se nastanil v stari Ferragu-tovi dedovini.
"Več imaš denarja, kakor ga potrebuješ za to. Jaz nimam otrok, zato bom srečen, če bodo tvoji otroci stanovali v tej hiši, ki je bila nekdaj moja. Morda pridem, ko ostarim — če me prej ne ubijejo — k vam, kjer bom preživel zadnje dni svojega življenja."
Drugi oficir je imel solzne oči. Ali je mogoče, da se res nikoli več ne vidita, ko sta toliko let kakor brata živela in. skupaj bro-clarila? Kriste! . . .
Zdaj se je kapetan zbal, da ne bi končno sam zaplakal, zato je Antoniu ukazal, naj pripravi obračun za posadko.
Uro kasneje se je vrnil Antonio zopet v salon, držeč v roki odprto pismo. Ni se mogel namreč premagati, da ne bi ovoja odprl, ker se je bal, da bi bil Ulisejev dar prevelik.
"Tega ne morem sprejeti!" je rekel ter položil ček pred Ferraguta na mizo'. "To je blaznost."
Antonio je prečital vsoto, ki je bila napisana na kreditnem listu, in sicer najprej s številkami, potem še s črkami: dve sto in petdeset tisoč peset! . . . Petdeset tisoč durosov!
"To ne more biti zame," je rekel naposled. "Jaz si tega nikakor nisem zaslužil . . . Kaj naj
BLASCO IBANEZ
Za čast in ljubezen
ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC