DEMOKRACIJA
Leto L - Štev. 27
Gorica - Trst, 24. oktobra 1947
Uredništvo in uprava; Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65.—
PoSt. Cek. rae. St. B-18127
Izhaja vsak petek
KRINKA JE PADLA
Komnnistična partija - absoluten gospodar OF in SIAU-a
Kar smo vedno trdili o Osvobodilni fronti in o SIAU, je resnica. V nedeljo
19.	oktobra 1.1. so se zbrali v Trstu ostanki OF in zastopniki SIAU-a in na tem sestanku je tajnik komunistične partije in SIAU--a Branko Babič brez ovinkov povedal v obraz vsem onim Slovencem, ki so še mislili, da sta OF in SIAU samo-stojni organizaciji z lastnim programom in s svojimi cilji, da so v veliki zmoti in prevari. Dejal je: »Zalo kot sekretar KP izjavljam, da KP nima drugega programa kot SIAU«. Med progra: mom OF in SIAU ni nobe* ne razlike. KP je edina vo* diteljica in gospodinja v vseh teh organizacijah, ka* kor je v Sloveniji KP z Ljudsko fronto eno in isto. Krinka je padla in sedaj ve: do tudi oni lahkoverni ljud* je, ki so si domišljali, da je mogoče v OF in v SIAU voditi od komunistov neod* visno politiko, da je tero* ristični komunizem zavla* dal kot edini diktatorski gospodar v vseh organi za: cijah na STO, od političnih tja do kulturnih in social: nih udruženj, ki so na liniji in v zvezi z OF in SlAU^om. S tem se je ena sama stran: ka, komunistična partija, proglasila za absolutnega voditelja vsega slovenske*
življenja in udejstvovanja in je izključila vsak drug vpliv, vsako drugo misel* nost.
S tem je proglasila vse ljudi, ki ne klonejo slepo pred komunistično dikta* turo in ne klečeplazijo, za izdajalce. In ti ljudje, s ta* ko miselnostjo, ki jo je bil zmožen samo fašizem in nacizem, hočejo biti demo* krati. Kje je tu svoboda človeka, misli in govora; kje je tu prostost, ki so
osnovni temelji demokra: cije? Zloraba demokratskih gesel in prevara zaslepljen nega ljudstva je cilj. Samo na razvalinah demokracije in svobode je mogoče sezU dati komunistično dikta: turo.
Svet je razdeljen v dva tabora, vzhodni diktatorsko komunistični blok in v za-padni demokratski blok. Na nedeljskem zborovanju se je izrekla KP in z njo OF in SIAU za diktatorsko komunistični blok. Babič je to utenieljeval s tem, da je program KP in vzhodnega bloka edino zveličavni pro: gram, ki nudi ljudem bla* gostanje in prostost.
Ruski delavci, ki 30 let uživajo sladkosti bol j šen viškega državnega kapitan lizma, bi mu se bili režali v obraz.
Mi nismo pristaši nikake* ga bloka, ampak smo neodn visni demokrati, ki se bon rimo za narodno, kulturno in gospodarsko dobrobit in napredek slovenskega in hrvatskega naroda na načen lih enakopravnosti, strpnon sti, demokratičnih svoboščin in človečanskih pravic.
Slovenski in hrvatski na: rod na STO mora korakati samostojno po poti, ki je edino prava, -po poti neod* visnosti. Kdor je privesek blokov, prej ali slej z njimi p-ade tn r izgine, *» "škrT-nr-v lastni državi, ki mu lahko pomaga na noge. Zato je nedeljska opredelitev KP. OF in SIAU*a na STO zgo= dovinska napaka, ki spada v niz onih usodepolnih na: pak, ki jih je zagrešilo na tem ozemlju komunistično vodstvo v zadnjih dveh letih, ko je samo vodilo in zavozilo politiko slovenske* ga in hrvatskega naroda v Julijski krajini.
Mera se polni — ljudje odpirajo oči.
Spomenica SDZ vladi v Rimu
Odposlanci SDZ so pretekli tee den izročili v Rimu ministrskemu predsedniku De Gasperiju obširno spomenico glede vprašanj, zlasti najnujnejših, ki se tičejo Sloveni cev v Italiji, kakor šole, državljan: stvo, bivališče, ustanovitev novih slovenskih občin, predstavništvo v državnih zbornicah, plačevanje po* kojnine itd.
Odposlanci so imeli v Rimu tudi važne razgovore na notranjem in na prosvetnem ministrstvu.
šole
Glede šol so bila dana odkrita zagotovila, da so slovenske šole zagotovljene. Ko so odposlanci SDZ zvedeli, da je bil pouk na srednjih šolah odgodcn, so zopet intervenirali za pojasnila in jim je bilo rečeno, da ni prišlo na mini: strstvo še nobeno tozadevno spo--ročilo od šolske oblasti iz Gorice.
Omenjeno je bilo tedaj, da pr h de zaradi te zadeve v Gorico osebno sam glavni ravnatelj za šo= le na prosvetnem ministrstvu g. Ferretti. — V ponedeljek 20. t. m. pa je agencija ANSA v Rimu dala po radiju uradno poročilo, da je prosvetno ministrstvo na tozadev: no intervencijo Slovenske demo* kretske zveze odredilo, da bodo slovenske srednje šole pričele z rednim poukom s tistimi učnimi
močmi, ki so v Gorici na razi polago.
Medtem smo zvedeli, da je bil nujno klican v Rim na posvetova: nje goriški šolski skrbnik prof. Devetta, in smatramo, da je nje:' gov poklic v Rim v zvezi ravno z zadevo slovenskih šol. Morda prav zaradi lega ni bilo sem gor glavnega ravnatelja g. Ferretti ja.
Državljanstvo
Vprašanje državljanstva pa ni še dokončno rešeno in se za sedaj oblastva ravnajo po določilih člei na 19 mirovne pogodbe, to je prh znavajo državljanstvo le tistim, ki so bivali na sedanjem ozemlju Itas lije dne 10 junija 1940. Odposlanci so v Rimu tolmačili določila člena 20 mirovne pogodbe tako, da ima: jo pravico do italijanskega državt Ijanstva vsi tisti, ki so bivali r.a sedanjem ozemlju Italije dne 15. septembra 1947, to je na dan, ko je stopila mirovna pogodba v ve-. Ijavo.
Drugo tolmačenje določil mirovi ne pogodbe bi bilo tudi to, da so Slovenci dvojezični, to je, da go: vorijo in rabijo tudi italijanščino in bi morali imeti zato pravico do opcije. Toda tako tolmačenje, ki ga sicer zastopajo tudi nekateri visoki funkcionarji na ministrstvu v Rimu, ni še dozorelo, in menimo,
da ni umestno. Potegovati se je treba zato, da bo vlada izdala vsaj nov zakon za zopetno pridobitev italijanskega državljanstva. Drugo pa je vprašanje za tiste, ki so ita: lijansko državljanstvo izgubili, ker so prej pridobili tuje državljan stvo, n. pr. jugoslovansko. Taki primeri se lahko rešujejo po dolo: čilih zakona od 13. 6. 1912 št. 555, seveda v kolikor so prizadeti vzpo: stavili bivališče na sedanjem ozemlju Italije, kjer so ga nekoč že imeli.
Na vsak način menimo, da se bo zadeva tako ali tako uredila.
Vemo, da se bodo sedaj morali javiti na kvesturi vsi tisti, tudi be: gunci, ki- italijanskega državljan: stva nimajo. Vendar lahko zago* tavljamo vsakogar, ker smo pre:
j jeli tozadevna zagotovila od strani !pristojne obtasti, da te ne bodo I delale prav nobenih sitnosti tistim, ki bodo vpisani kot tujci, ker so državljanstvo izgubili in ga niso še zopet pridobili, da ne bodo no* benega preganjali in nikomur ika* zali vrniti se domov. Tudi ne bodo nikogar s silo izgnali v državo, ka* teri bi pripadal.
Pokojnine
Zakladno ministrstvo je obl ju: bilo, da pošlje pristojnim krajev> 1 nim zakladnim uradom navodila glede izplačila pokojnin tistim, ki so bivali na ozemlju, ki pripada Jugoslaviji, in ki se sedaj nahajai j jo na ozemlju Italije. — Menimo, I da bodo morali prizadeti dobiti kje stalno bivališče.
CHINOS1 CON NOI, ii CONTR0 Dl NOI
(B. MUSSOLINI)
KDOR NI Z NAMI, JE PROTI MM
(J. DEKLEVA 19. X. 1947 v TRSTU)
i«
ir:
Sl. dem. zveza za STO za slovensko šolstvo
Zastopniki Slov. demokratske zveze za S.T.O. so predložili spomenico in intervenirali pri načelniku oddelka za šolstvo pri ZVU, majorju Leslie-ju. V enoinpolurnem pogovoru so obrazložili vse važne potrebe.j Naglasili so, da se mora °bdr- 1
mora dvigniti slovenska šolaj na položaj res kulturne in pe-: dagoške institucije, v kateri ne | sme biti mesta za politično pro- j pagando, ampak le za vzgojo i naše mladine, na podlagi pri- j znanih etičnih načel, v ljubezni j do bližnjega, do staršev in do svojega naroda, ne pa k sovraštvu in nasilju.
Odposlanstvo je odklonilo vsako neposredno in posredno umešavanje tujih elementov v naše šolstvo, kakor tudi mate-jrialno in duhovno podrejenost slovenskega šolstva italijanskemu vplivu. Opozorili so ZVU, da je slovensko prebivalstvo odločeno braniti svoje šolstvo do skrajnosti in čuvati svoje nazaj pridobljene pravice na šolskem polju, ki jih je bil fašizem odpravil. Pri skupni šolski upravi za Trst in okolico je zelo malo Slovencev in z eno samo izjemo so mesta, ki jih zavzemajo Slovenci, podrejenega značaja in brezpomemb-
na. Zahtevali so med drugim poslopja za slovenske srednje in ljudske šole, ustanovitev zabavišča za ljudskošolske otroke, nove strokovne šole, učiteljišče, učne pripomočke in potrebno opremo šolskih poslopij. Učne knjige naj se tiskajo na -3lrošhe,-užiH- pr-egraat-naj se prikroji duhu Slovencev in polaga več upoštevanja realnim predmetom: prirodopisu, fiziki in kemiji. Zahtevali so nadalje stalnost in enakopravni položaj za učno osobje, reformo univerze, tako da se omogoči tudi šolanje slovenskih profesorjev, primerne lokale za društvo slovenskih šolnikov, lokal za akademsko društvo „Jadran “, menzo za srednje šole in akademike ter ustanovitev dijaškega doma.
Zastopniki SDZ so naglasili, da ni krivda Slovencev, ako je fašizem uničil vse naše šolske zavode in ustanove in ako je bilo treba po 25 letih na novo začeti. S tem, kar nam je dala ZVU, je bila le v majhnem delu poravnana ona krivica in izguba, ki nam jo je prizadejal fašistični režim.
Pričakujemo, da bo ZVU upoštevala pravične zahteve slovenskega naroda tega ozemlja na šolskem polju.
„ p h e d e h “
Pod tem naslovom je »Soča« od 18. t. m., glasilo komunističnih izgubljencev in njihovih zapeljanih hlap* cev na Goriškem, prinesla članek proti »Slovenski de* mokratski zvezi«, katero imenuje »plevel«.
»Soča« trdi, da je treba njivo orati, pšenico sejati in čakati, da dozori, predno jo je mogoče spraviti. »Ce letina ni taka, kakor jo je družina pričakovala, mora potrpeti in se zadovoljiti s skromnimi zalogaji«. Oči* ta »Slovenski demokratski zvezi«, da pošilja resolucije tudi na organizacijo Zdru* Ženih narodov ie zaključuje s trditvijo, da je »Slovenski demokratski zvezi«, ki je za* njo tujka in parasitka, »na
slovenski njivi odzvonilo.«
Na te izpade odgovarja* mo:
1. — Slovenska dempkrat* ska zveza se popolnoma strinja s trditvijo »Soče«, ko pravi, da »slovenski na* rod se že stoletja in stoletja muči na svoji narodni njivi, orje, kopa, gnoji, toda v vsej zgodovini ni mogel po* polnoma uživati plodov svo* jega truda, ker so se preveč zakoreninili na njegovi nji* vi razni zajedalci in bole* zni«. In dostavljamo, da še nikoli ni slovenski narod imel na svoji njivi toliko »zajedalcev« kot so komu* nistični voditelji in toliko »bolezni« kot so komunisti* čni hlapci.
2. — Ne gre za »letino«, za
telesno hrano za polni želo* dec, ki je očividno edini ideal in končni smoter vse* ga življenja naročenega pi* sca »plevela«. Gre za svo* bodo slovenskega naroda, slovenskega človeka. Slo* venski narod je znal vedno potrpeti zaradi pomanjka* nja kruha, a nikoli ne bo mirno in krotko prenašal pomiankanja svobode.
Vendar je priznanje »So* če«, da vlada v Jugoslaviji pomanjkanje kruha, za nas važno. * Odkod pa si polni* jo korita komunistični na* silneži in diktatorji?
Na to odgovarja »Sloven* ska demokratska zveza«, ki ni še bila nikomur hlapec; »Pitajo se z žulji slovenske: ga kmeta in mu srkajo mo: zeg ko razbohoteni »plevel« na njivi. : In njihovi vdani dninarji upogibajo svoje jhrbtenice, da jim očistijo \ korita«.
3. — Največ »plevela« se je razbohotilo prav v »de mokratični fronti Slovencev v Italiji«. Predsednik plenu* ma v vsem življenju Sloven* cem ni nikoli pomagal niti z najmanjšim nasvetom, ko so se nahajali v težkih polo* žajih. Sedaj pa, ko je bilo treba začeti z delom za uve* ljavljanje pravic Slovencev v Italiji, jo je lepo odkuri! v Jugoslavijo. Z zamenjavo hiše si je prislužil milijon lir. * Ta gotovo ne bo trpel radi »slabe letine«.
O drugem predsedniku, ali predsedniku izvršnega odbora »demokratične fron* ! teSlovencev v Italiji«, vedo vsi, da ni med borbo za o* svoboditev prav ničesar po* magal in je svojega dvaj* setletnega sina poslal k Nemcem v organizacijo Todt.
Člani odbora pa so tudi bivši osumljenci četništva in drugi nepartizani.
Dovolj »plevela«, v »de* mokratični fronti Slovencev v Italiji«. * Če je vodstvo, če so glave take, kakšna mora biti pa čreda?
4. — »Slovenska demo* kratska zveza« je zgubila urednika » Demokracije «, dr. Andreja Uršiča, ker so ji ga ugrabili člani OZNE in odpeljali v ljubljanske zapore. Proti temu zločinu je poslala protest na orga* nizacijo Združenih naro* do v. To dejstvo je komuni* stične nasilnike zelo razbu* rilo in razdražilo, ker bodo visoki krogi v svetu zvedeli za krvavi teror, ki so ga vpostavili v Jugoslaviji raz* ni politični samozvanci kot so Baebler, Vilfan in njiho* va družba. Zato so naročili nekemu bolj učenemu hlap* cu, naj napiše v »Soči« pro* test proti SDZ.
S tem so se razgabili leo* munisti in hlapci. Svojega dejanja se ne upajo pri* znati, bojijo pa se ga, ker ne dovolijo, da bi se SDZ zavzela za ugrabljenega ure* dnika.
Slovenska demokratska zveza sveto izjavlja, da bo kljub vsem grožnjam in vsemu terorju, in kljub naj* dražjim žrtvami, vodila o* ster boj proti nasilju in na* silnežem za čast slovenske* ga naroda in za čast in spo* min slovenskih in jugoslo* vanskih mučenikov.
5- — Slovenska demo* kratska zveza je že meseca maja 1947 prva nastopila s spomenico pri vladi v Ri* mu za pravice Slovencev v
Od srede  do srede«
16. oktobra; Ameriški zvezni predstavnik za pomoč Grčiji in Turčiji George McGhee je izjavil, da se Grčija ne more braniti pred napadalnostjo svojih mnogo močnejših severnih sosedov, ki žive pod komunističnimi režimi; če bodo ti komunistični sosedje še nadalje podpirali grške gveriljce, bo tudi ameriška vlada morala še nadalje dajati pomoč grški vladi in to tudi preko junija 1948, ne glede na uspehe, ki jih bo do tedaj pokazala grška obnova. — Grška parlamentarna komisija je ratificirala mirovno pogodbo z Italijo. — De Gasperi je izjavil, da ne izključuje, da bi moglo priti do preosnove vlade; vprašanje pa ni še nujno. — Misel bivšega ameriškega zunanjega ministra Byrnesa, da bi Rdečo armado izgnali iz Nemčije — če potrebno tudi s silo — je povzročila senzacijo v krogih Združenih narodov. — Ameriška in britanska vlada sta objavili seznam nemških tovaren na zahodnih področjih, ki jih bodo razdelili na račun vojne odškodnine; pod uredbo je prišlo 682 podjetij. — V odboru ZN za Palestino je britanski zastopnik ponovno izjavil, da bo Velika Britanija zapustila Sveto deželo. — Ameriški zunanji minister Marshall je imel govor, v katerem je dejal, da predstavlja evropska kriza nevarnost za popolno uničenje zahodne civilizacije.
17. oktobra 8 V Bukarešti se je začela razprava proti voditelju kmetske opozicijske stranke Juliju Maniuju in njegovim sodelavcem. — Ministrski predsednik Attlee in birmanski ministrski predsednik Thakin sta podpisala anglo-blrmanslco pogodbo za neodvisnost Birme. — Na zasedanju glavne skupščine ZN je Sovjetska zveza zavrnila vse kompromisne predloge glede ustanovitve „male skupščine*. Iz Teherana poročajo o premikanju perzijskih čet ob sovjetski meji. — Preiskovalna komisija za italijanske kolonije bo odpotovala v Afriko prve dni meseca novembra in bo morala zaključiti svoje delo do 1. junija prihodnjega leta. — Predsednik ameriškega senatnega odbora za nakazila, Bridge, je v Parizu sprejel zagotovilo francoske vlade, da komunisti ne bodo dobili vpliva v francoski vladi.
18. oktobra 6 Henry Wallace je odpotoval na „študijsko potovanje" v Palestino. — V Bratislavi so pred slovaškim narodnim sodiščem obsodili na 20 let zapora bivšega poslanika slovaške države v Vatikanu Karla Sidora, za katerega pravijo, da zdaj živi v Vatikanu; bivšega predsednika slovaškega parlamenta Martina Sopola so obsodili na 5 let zapora. — Na zasedanju političnega odbora ZN je ukrajinski zunanji minister Manuilski napadel ameriško zunanjo politiko in bivšega zunanjega ministra Byrnesa zaradi njegove nedavno objavljene knjige z naslovom »Govorimo odkrito*. — Paragvajska vlada je komunistično stranko v svoji državi proglasila za nezakonito. — Pravni odbor Združenih narodov je s 35 proti 7 glasovom zavrnil jugoslovansko resolucijo, ki obtožuje zahodne velesile, da dajejo zavetje vojnim zločincem. — Češkoslovaška social-demokratska stranka je sklenila, da se ne bo združila s komunisti.
19. oktobra: Voditelj mad-žarske opozicije Zoltan Pfeiffer je obtožil koalicijsko vlado, da skuša razbiti stranko »Neodvisnosti*. — Azerbeidžanski poslanci v perzijskem parlamentu so bojkotirali zasedanje zbornice in tako prisilili ministrskega predsednika Sultaneha, da je moral odložiti poročilo o razgovorih s Sovjetsko zvezo glede petrolejskih koncesij. — Pod predsedstvom grškega kralja Pavla je bila v Volu konferenca med poveljniki grških oboroženih sil in zavezniškimi vojaškimi misijami; verjetno so dosegli popoln sporazum o reorganizaciji oboroženih sil. — V Franciji so bile občinske volitve, na katerih je po zadnjih vesteh general De Gaulle dosegel 41.5 odstotkov glasov.
20. oktobra 8 V VVashingtonu so začeli s preiskavo o komunističnem delovanju igralcev in filmskih podjetnikov v Hollywoo-du. — Republikanski senator 0-ven Brewstel je dal Izjavo, da je
POT DO MIRU
Od srede
_________________do	srede____I
(Nadaljevanje s prve strani)
ameriška pomoč za uničenje komunizma na Kitajskem prav tako važna kot Marshallov načrt za Evropo. — Na glavni skupščini ZN pri desetem glasovanju niso mogli izbrati poljskega naslednika v Varnostnem svetu; kandidatinji sta bili Ukrajina in Indija. — Razpravo proti voditelju romunske narodne kmetske stranke Maniuju so zaradi novih aretacij preložili na prve dni meseca novembra. — Ameriški republikanski poslanec Gordon Candfield je ob svoji vrnitvi s potovanja po 16. evropskih državah in Srednjem Vzhodu izjavil, da ni nikjer našel političnega ali vojaškega voditelja, ki ne bi imel za neizogibno vojno med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. — Britansko zunanje ministrstvo je imenovalo novega britanskega veleposlanika v Parizu, in sicer Oliverja Charlesa Harweya. — De Gaullova francoska narodna skupnost bo imela v pariškem občinskem svetu od skupnih 90 sedežev 52 svetovalcev, komunisti 25, socialisti 8 in ljudsko republikansko gibanje 5 svetovalcev.
21.	oktobra« V glavnem mestu Brazilije, v fcio de Janeiru, so uradno javili, da so diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo pretrgane. Brazilske zadeve bo v Moskvi zastopal veleposlanik Združenih držav. — Francija se ne bo odpovedala vojnim ladjam, ki jih ji mora izročiti Italija v smislu mirovne pogodbe. — V Sofiji je bil zaključen proces proti tako zvani »vojaški zvezi**, ki je bila obtožena protidržavnega delovanja. Glavni obtoženec Stan-čev je bil obsojen na dosmrtno ječo, polkovnik Stamboljev na 15 let ječe, ostali, nad 20 častnikov, so dobili pa kazni od 3 do 12 let.
22^_alctobpai Vsled De Gaul-iove zmage je francoska vlada podala ostavko. Po zadnjih poročilih bo dosedanji ministrski predsednik Ramadier skušal sestaviti novo, začasno vlado, v kateri ostane tudi zunanji minister Bidault. — Južnoameriška država Čile je prekinila diplomatske zveze z Moskvo in Prago. V glavnem mestu Santiago in v podeželju je bilo aretiranih okrog 200 komunistov radi nezakonite stavke. — V perzijskem državnem zboru v Teheranu je bil sprejet zakonski načrt, po katerem je bil zavrnjen sovjetsko-perzijski sporazum glede petroleja Iz leta 1946. Potrebna bodo nova pogajanja.
Italiji in je od svoje ustanovitve požrtvovalno vztra* j,ala na tem, da se pravice Slovencev v Italiji tudi u* stavno zajamčijo. Pri tem ni zahtevala od nikogar no* benega plačila za stroške, ki so v zvezi s tem prizadevanjem. SDZ je in ostane zvesta svojim resnično de; mokratičnim načelom in bo tudi nadaljevala svoje delo za pravice Slovencev v Italiji. Mislila je, da bodo komunisti in njihovi hlapci upoštevali nujnost miru med Slovenci v Italiji. Pa se je motila; njim gre le za osebno in strankarsko ko* rist in ne za dobrobit naroda.
Pri tem ugotavlja Sloven* ska derrtokratska zveza sle* deče :
da si je »demokratična fronta Slovencev v Italiji« dala ime »demokratična« samo zato, da bi skrila pred javnostjo dejstvo, da je prav za prav le nadaljevan nje komunistične OF in SIAU,
da si je izbrala ta naslov z namenom, da pre* slepi Slovence in jih — zvi* jačno — zvabi v svoje krem* pije, kakor hudič, ki je na križpotju v pekel in v ne* besa obrnil kazalo, misleč, da na tak način, privabi v peklenski svet poštene duše namenjene v nebesa, in to ker mu je v peklu primanj* kovalo gostov;
da si je prikrojila svoj . program skoro dobesedno j po spomlenici, ki jo je SDZ poslala vladi v Rim 21. maja 1947,
da so trije člani njenega vodstva, ki so šli v Rim me.* seca septembra 1.1. prejeli
Pod tem naslovom je pru občil znani angleški pisec Wichhan Steed sledeči čla* nek:
Britanska javnost se v polni meri zaveda spora med Vzhodom in Zahodom j ter zlasti med Združenimi državami in Sovjetsko zve* zo, ki je doslej prevladoval v glavni skupščini Združe* nih narodov. Niti sovjetski napad na britansko politiko v Britaniji ni spravil iz tira duhov ter ni vzbudil sovraštva do Sovjetske zveze. Britanski državniki bi goto* vo uporabili vsako možnost : za poskus sprave ali posre* dovanja med Sovjetsko zve* zo in Združenimi državami. Toda vsa britanska javnost, razen komunistične stranke in njenih simpatizerjev jc priznala, da mora biti Brita* nija zaradi zvestobe do bri* tanskega in demokratičnega načina življenja v bistve* nem soglasju z življenjskim načinom Združenih držav, če bo sovjetsko ravnanje še za naprej kazalo trajno mržnjo do zahodnih nazo* rov.
»Sovjetski komunizem"
Pred kratkim je smrt za* prla usta enemu najsposob* nejših in najprepričevalnej* ših zagovornikov britanskih koristi v sovjetskem siste* mu in sporazumevanju s Sovjetsko zvezo lordu Pass* fieldu (bolj znanemu pod imenom Sidney Webb), ki je umrl v starosti 89 let. On in njegova žena sta leta
1936 objavila dolgo in skr* bno študijo o sovjetskih u* stanovah z naslovom »Sov: jetski komunizem in nova civilizacija«. Spomladi leta
1937 sta po procesu in usmr* ti tvi številnih prvotnih bolj* ševikov, ki so bili obsojeni zaradi »propadle taktike«, poslala svojim prijateljem, med katerimi sem bil tudi jaz, privatno spomenico o tem senzacionalnem dogod* ku. Omenjena spomenica razlaga, da je bilo ravnanje teh boljševikov posledica revolucionarnega »načina obnašanja«, ki, kakor je pi* j sal Lenin novembra leta j 1920, nujno naprti »sumni* čenja in izdajstvo« v siste* mu, ki ne prenese odprte kritike. Spomenica pravi na* dalje, da dogodkov v Sov* jetski zvezi ne smemo pre* sojati iz zahodnega stališča, ampak v luči sovjetskih okolnosti.
Vojne ne bo
Winston Churchill je pred dnevi rekel v svojem govoru, ki so ga po radiu oddajali v New Yorku, da je možno, da je »nasilno napa* dalna linija« sovjetske vla* de in komunistične prona* gande verjetneje potrebna j sovjetskim oblastnikom iz notranje političnih razlogov, kakor pa iz njihovih name*
»V ostalem pa menim, da je treba vse diktature razrušiti.«
Cato Democraticus
tristo tisoč lir za stroške, in da so se s tem denarjem bahali v Rimu in v Gorici, in se vozili z zrakoplovom tja in nazaj, da ti voditelji »demokni* tične fronte Slovencev v Italiji« niso »potrpeli in sc zadovoljili s skromnimi za* loga ji« kakor »Soča« zah* teva od družine slovenskega naroda, in da je torej iskati »plevela« in »parasitov« v vrstah »demokratične fron* te Slovencev v Italiji«.
nov 'za oboroženi spopad. Odkrito upam, je rekel Churchill, da se bo to moje mnenje izkazalo za pravil* no. Četudi bi se Sovjetska zveza s svojimi državami umaknila iz Združenih na* rodov, vendar Churchill ne verjame, da bi moralo to imeti kot posledico vojno. Rekel je nadalje, da je pre* pričan, da bi bila blagost zahodnih demokracij neum* i nost in da morajo povzdig*
: niti Združene narode v o*
I rodje svetovnega miru, če ! bo to orodje »slonelo na svobodi, pravici in odpuš* Čanju — ter če bo dobro o* j boroženo«. S Churchillovim | stališčem se čudovito stri* nja novo delo znanega bri* j tanskega pisatelja sira Nor* mana Angella, ki razprav* lja o Sovjetski zvezi in ko* j munizmu. Prva potreba, ki jo naglasa Norman Angeli je, da zagovorniki demokra* tične svobode dobro vedo, kakšni so razlogi za njihovo prepričanje in da so si na jasnem, kako daleč so pripravljeni iti pri obrambi te* ga prepričanja. Nesoglasje s Sovjetsko zvezo je v manjši meri odvisno od go* spodarskih ali socialnih ci* ljev, kakor pa od negospo* darskih vrednot. Če bi mi v Britaniji pred drugo svetov* no vojno odkrito položili roko na srce, bi pametneje vodili svojo politiko. Tako pa -smo le govorili, da si nadvse želimo mir. Norman Angeli dodaja: »To ni bilo res. Mi smo predvsem naj* bolj želeli narodni obstoj, zavarovanje pravice do živ« Ijenja po svoji lastni izbiri in v svojstvenih ustanovah, četudi bi to pomenilo žr* tvovanje miru — in sploh vsega drugega. Če nam je bil jasen vrstni red naših vrednot, tako da bi bili to jasno pokazali našemu mo* rebitnemu napadalcu (Hi* tlerju) 10 ali 15 let prej, preden smo to storili, bi nam ne bilo treba ugibati o možnosti, ali naj se upre* mo njegovemu napadu.
Mir v Sovjetsko zvezo mogoč
Sir Norman Angeli trdi, da je mir s Sovjetsko zvezo lahko končno odvisen od tega, ali bo ona jasno ra* zumela naše stališče ali ne. Bilo bi napačno, če bi delali vtis, da se ne bomo uprli naraščanju sovjetske moči
v svetu, če naj bi postala še tako odločilna.
Najslabša politika bi bila, nadaljuje Angeli, brez pri* mernega preučevanja nas in zunanjih dejstev predpo* stavljali, da se ne bomo upr* li, potem pa ob enajsti uri spoznati, da ne moremo požreti tega, kar ta politika zahteva in da se moramo odločiti za boj. To bi odgo* varjalo politiki, ki je ustva* rila drugo svetovno vojno. To bi gotovo ustvarilo tret* jo svetovno vojno.
Bistroumno sklepanje iz teh dejstev je dovedlo sira Normana Angella do zak* ljučka, ki je po mojem mme* nju zdrav. Ta zaključek je, da se učimo živeti v miru s Sovjetsko zvezo s tem, da priznamo, da se razlikuje* mo od njenega komunistič* nega prepričanja, kakor se razlikujejo veroizpovedi na zahodu, čeprav so njiho*
vi teologi izjavljali, da je njihovo sožitje moralno ne* mogoče. Neobhodno potreben pogoj za tak sporazum pa mora biti mnogo večja edinost v zahodni Evropi in britanskim Commonweal< thom, kakor pa smo jo do*
slej dosegli. Mi in drugi na* rodi angleško govorečega sveta ne smemo biti pGgnani v položaj, v katerem bi se znašli pred odločitvijo, da ali klonemo pred Sovjetsko zvezo ali pa se z njo voj* skujemo. S tesnimi sodelo* vanjem med britanskim Commomvealthom in Zdru* ženimi državami pod enaki* mi pogoji in s pridružitvijo drugih enako mislečih na*
Ko sem čital med prvimi upravnimi ukrepi italijan« ske vlade v Gorici ukrep o začasni priključitvi sloven* skih krajev k furlanskim občinam, sem bil nemalo začuden. Občinska avtono* mlija je temelj pravičnosti za vsako demokratično vla* do in družbo. Kakor je dru* žina etični temelj družbe, tako je občina gospodarska osnova. Toliko bolj pa v krajih, kjer se stikajo ljud* stva, ki so jezikovno raz* lična.
Zakoni, odloki in ukrepi upravnega značaja, ki so v nasprotju s tem pravilom, niso le nedemokratični, pač pa tudi gospodarsko nesmi* selni. Ne gre združevati kra* je, ki zaradi oddaljenosti, pa tudi narodno in zemlje* pisno ne spadajo skupaj. To znači dve osnovni po* greški hkrati: občine z me* šanim prebivalstvom in sla* ba zemljepisna središča. Če k temu prištejemo še neza* dovoljstvo po sili priklju* čenih prebivalcev, lahko čisto mirno označimo tak ukrep za narodno škodljiv in nedemokratičen.
Slovencem samostojne občine
V goriški deželi bi mora* la novo izvoljena deželna vlada — po prosti in svobodni izbiri pristojnih Občinarjev — ustanoviti nekaj zemljepisno popolnoma slovenskih občin. Te občine naj bi bile približno naslednje: Doberdob z vsemi dosedanjimi vasmi, katerim naj bi se priključile vse vasi
rodov, bo zahodni svet do* segel tolikšno moč, da bi bil oborožen spor z njim zelo neverjeten.
Če pravilno razumem bri* tansko mnenje, so to smo* tri, ki navdajajo britansko politiko. Ti smotri niso na* padalni in tudi niso nujno sovražni do Sovjetske zve* ze. Poganjajo pa iz nagon* ske predanosti in priprav* ljenosti za ohranitev svobo* de, na kateri sloni britan* | ski Commomvealth. Čim i prej bodo oblastniki Sov* j jetske zveze razumeli te I stvari, tem svetlejši bodo : izgledi ža trajni mir.
Brez priznanja občinske avtonomije ni sploh mogo* če kakršno koli uvel javi j e* nje slovenskega jezika y občinskih in državnih ura* dih, v šolah in na sodniji. Zato je krajevna avtonomi* ja osnovni predpogoj za vse temeljne naravne in narod* ne pravice Slovencev v Ita* liji. In baš te pravice so ti* ste, ki jih ščiti mirovna pogodba.
Nove občine bi bile go* spodarske in etične celote z izvoljeno slovensko upravo. Samo taka upravna razdeli* tev bi utrdila zaupanje v demokratično Italijo in ustvarila ob meji znosno in prijateljsko sožitje obeh narodov.
V občinske uprave, ki so predvsem gospodarski or< ganizmi, bi morali voliti poštene in zavedne Sloven* ce. Pri širši deželni upravi, naj bi Slovenci sodelovali z ostalimi sodeželani furlan* ske in italijanske narodno* sti. Na Italiji je zdaj, da v praksi pokaže svoja demo* kratična načela!
Priznanje naših pravic
Sklicevanje Slovencev na člene mirovne pogodbe o zaščiti Slovencev v Italiji in na dolžnosti, ki jih ti členi nalagajo italijanski vladi, bi moralo veljati samo za ne* demokratično Italijo, ker so te pravice v demokratičnem režimu njeno socialno bi* stvo.
no življenje. Središče slo* venskega kulturnega življe* nja v Italiji je Gorica, kjer naj bi vsa tri področja ime* la slovenske srednje in o«* brtne šole za vzgojo potreb* ne inteligence (učiteljev, uradnikov, duhovnikov in obrtnikov).
Priznanje teh osnovnih pravic je velike diplomat* ske važnosti za vso Italijo in njeno zunanjo politiko, ker bo zadovoljstvo Sloven* cev barometer za dobre od'* nošaje z Jugoslavijo.
Vprašanja Slovencev, ki so ostali pod Italijo, ne smemo torej gledati skozi zgrešena očala narodne ne* strpnosti, pač pa preko na* ravne pravice vsakega člo* veškega bitja, da živi svoje narodno življenje ter sam odloča in razpolaga s svo* jimi gospodarskimi dobri* nami, v skladu z zakoni dr* žavne skupnosti, h kateri pripada.
V demokratični državi mora veljati demokratično pravilo, da ima vsak Slove^ nec, pa ne samo Slovenec, temveč vsak človek*držav* Ijan, katerega koli plemena, vere ali jezika naravne pravice do svobodnega raz* voja. Te pravice so zašči* tene z mednarodnimi dogo* vori in tvorijo temeljni za* kon demokratske države. Kdor se teh osnovnih pravic, ne bo držal, se bo avtoma* tično izločil iz demokratske družbe in bo sam nosil po* sledice svoje nepoštene in nespametne politike.
Tak je položaj Slovencev v Italiji v luči mednarodnih dogovorov in etičnega na* čela prave demokracije. Slovenci ne prosimo od ita* lijanske vlade ničesar, ker imamo do svobodnega na* rodnega, kulturnega in go* spodarskega razvoja enako pravico kakor c stali' sodr* žavljani drugih narodnosti (Nemci in Francozi). Na italijanski vladi je vsa mo* ralna dolžnost, da te pra* vice najprej sama spoštuje in gleda, da jih tudi drugi ne kršijo. Slovenci se tem pravicam ne bodo nikdar odrekli in sc iz svoje rodne zemlje ne bodo selili.
Še o slovenski radijski postaji
(Nadaljevanje in konec)
In ali res ni mogoče najti neke druge valovne dolžine, kakor je ta, ki jo imamo se*
| daj: tam nekje med tremi ! močnimi postajami, kjer an* gleščina, francoščina in češ* čina naravnost zagrnejo na* šo besedo. Ali je to samo naključje, ali pa je morda prav hoteno? Prej smo se kdaj tolažili, češ postaja je tako šibka, ker je bila postavljena samo za pri* morske Slovence in ne tudi za Slovence onkraj meja. Toda danes ne slišijo slo* venskih oddaj ne samo pri* morski Slovenci, ampak ce* 16 Tržačani sami se pone* kod že pritožujejo, da jih prembčna italijanska trža* ška postaja moti.
Vsi angleški in ameriški časopisi prinašajo dolge članke o tem, da imajo ljud* je pravico biti pravilno po* učeni o položaju v svetu. Govorijo o potrebi radijske propagande, ki ne pozna mej. Toda ali imajo morda samo veliki narodi pravico biti pravilno poučeni? Vi* deti je tako, kajti prav ti, ki največ govore o svobodi govora, svobodi pravilnega informiranja, danes nič. ne store za našo radijsko po* stajo. V letu dni je postaja stala nič kolikokrat, dolži* no so prestavljali na vse mo# goče konce, vedno pa tja,
v Dolu (Dol, Paljkišče in Jami je) in Sv. Martin: Sovodnje z Rubijami, Peč* mi, Gaberjami in Sv. Mi* haelom in Števerjan z Jaz«
Enako zadržanje mora i* meti demokratična Italija tudi napram beneškim Slo* vencem in Slovencem v ka* nalski dolini, ki naj bi po* vezani v narodno skupnost živeli v Italiji svoje narod*
NOVE GROŽNJE
Na sestanku dne 19. oktobra 1947 v Trstu je tajnik KP in SIAU-a Branko Babič zopet grozil („ Primorski dnevnik “ 21-X-47) sotrudnikom „ DEMOKRACIJE". Dejal je: „Res je, obstojajo takšne tendence in „ taki ljudje. Ni jih mnogo in slovenski narod ni z njimi „ prepojen, slovenski narod je enoten in je spoznal svojo „pot. Če je med kmeti in delavci kakšen tak, je zapeljan in mu je treba odpreti oči. Toda v Trstu med „ tržaškimi Slovenci je nekaj takih, ki pa si ne upajo „ s svojimi imeni na dan in bi hoteli voditi pod imenom „OF politiko nasprotno OF. Menijo, da ni mogoče pre-„ lomiti z zapadom in gredo še vedno po tej poti. Ti „ ljudje pišejo članke v „ DEMOKRACIJO “ in na drugi „ strani se delajo prijatelje OF, nimajo pa poguma, da „ bi svoje članke podpisali. Ni jih mnogo takih, toda z „ njimi je treba napraviti enkrat konec in tem ljudem, „ki tako aktivno delajo proti nam, je treba vzeti legitimacijo OF. Pozivamo jih, da se javijo in da se več „ne skrivajo ter da pridejo s svojimi imeni na dan. Če „ pa ne bodo prišli, jih bo slovenski narod poiskal sam „in jih postavil pred sodbo ljudstva! “
To je grožnja, ki se po zakonu kaznuje. S takimi grožnjami in strahovanjem si hoče teroristični komunizem zajamčiti vodstvo in oblast. Ali ni že dovolj nedolžne krvi prelite? Ali hočete novih žrtev, ugrabitev in umorov?
Nista minula še niti dva meseca, odkar ste ugrabili urednika „DEMOKRACIJE" Andreja Uršiča. Ker niste uničili „DEMOKRACIJE" se vam je zahotelo po novih žrtvah? Ali ni to zločinsko?
v : /
Avtonomije slovenskih krajev
binarni.
Iz politične torbe
slovenske hiše po naših va*
kjer je kaka močnejša po? staja našo lahko motila. In zdaj v zadnjem času pa še povečati oddajno moč prve tržaške postaje. Vpra* šamo odločujoče činitelje, kako je to mogoče! Ali nista obe postaji pod zavezniško vojaško upravo? Ali nimia* te od ene prav toliko koristi kakor od druge? In če ne povečate slovenske postaje, ker morda mislite, da je njena naloga oddajati samo Slovencem na tržaškem o* zemlju, zakaj se ne posta* vite na isto stališče tudi pri drugih?
Naši ljudje so v pretek* lem letu nakupili tisoče apa* ratov in je danes v deželi gotovo več poslušalcev slo* venske radijske postaje kakor pa italijanske. Tudi v Trstu samem se je polo* žaj v zadnjem letu spreme* nil. Čemu zdaj vsi ti aparati?
Nekaj je treba storiti. Ali je treba najti sredstva in postajo postaviti dostoj* no na noge, ali pa naj se sploh ukine, ker bo postaja sicer tako ali tako izgubila pravi smisel in namen.
Če odgovorni ljudje mi? slijo, da slovenska postaja ne potrebuje toliko pažnje kakor italijanska, ker je ba* je manj slovenskih na roč* nikov, se zelo miotijo. Prvič: položaj se je v preteklih letih zelo spremenil in naj bi radijska zveza posku šala dokončno ugotoviti, kakšno je resnično razmer* je med naročniki. Naročni* kom samim pa je treba spet dopovedati, da vsakdo, ki ima aparat, pa ga ne javi, sam sebi v resnici škodi. Drugič: število naročnikov naposled nima pomena, kaj* ti postaja je tu v informa* cijske namene in je torej odločujoče število poslu* šalcev, vsaj do takrat, do* kler radijska postaja ne postane privatno dobičkar* sko podjetje. Število poslu* šalcev slovenskih oddaj — vsaj tako je bilo, dokler se je postaja slišala — je rast* lo v tisoče. Sam sem videl več ko deset primerov, ko se je krog enega radijskega sprejemnika zbralo tudi preko petdeset oseb. Naši poslušalci so bili silno na* vezani na postajo, saj pa tudi ni bilo nič čudnega: pogrešali so jo dvajset let, tako kakor so pogrešali slovensko besedo. Prav za* radi te navezanosti -— spo* m|nite se samo oddaj, zdi se mi, da je bilo v mesecu marcu tega leta —, ko so v enem tednu morali odgovo* riti na 1.200 pisem.
Kaj mislite, gospod ured* nik, ali je res treba vedno iti po poti spletk in izrab* Ijanja sile, da človek kaj doseže ?
Dr. F. L. * Barkovlje pri T,
Si
Tovariš Babič je pojasnil sopotniku Tončiču, da je Slovenskositalijanska anti* fašistična unija (SIAU) isto* vetna s komunistično parti* jo. Fašistične izjave tovariša Dekleve. Zanimiva ideolo* ška nasprotstva med sopot* niki in komunisti.
Danes bomo izjemoma napravili nekoliko »verjetno nezaželjene« reklame glasilu slovensko govorečih ko* munistov »Primorskemu dnevniku«. V številki od 21. t. m. prinaša marsikaj zani* mivega, pa se bojimo, da so mnogi sopotniki to prezrli. Vemo, da običajno le redko kdo prečita tista dolga pre* mlevanja in mlatenja p raz* ne slame o raznih konfe* rencah aktivistov Osvobo* dilne fronte. Tokrat je pa vsebina zanimiva in iim zato priporočamo čitanie, kakor ga priporočamo tudi vsem našim čitateljem.
Tovariš Tončič ie imel na konferenci aktivistov govor* ček, ki je slabo izzvenel v ušesih pravovernih komuni* stov. Tovariš Babič ie zato poučil tovariša Tončiča, da je v veliki zmoti, če misli, da je Slovenskositalijanska an* tifašisticna unija in Gsvo* bodilna fronta nekaj druge* ga kot komunistična partija. Sicer bi se bil lahko tovariš Tončič o tem prepričal v šestindvajsetih številkah »Demokracije«, ki že od za* četka vztrajno trdi. da so obe organizaciji le privesek komunistične partije. Zdaj se mu bo morda posvetilo v glavi, ko mu je to odločno potrdil sam tovariš Babič. Posvaril ga je in z n i im vse ostale sopotnike, da so za* j devno v zmoti in na napačni poti. Program komunistična partije je popolnoma istove* j ten ,s programom obeh or ga* nizacij. Saj je vendar ne* davno prav tako izjavil ne* zmotljivi prerok tovariš 1 i* to. Čudno je le, da’ pri »De* mokraciji« to trdno veruje* mo, medtem ko sopotnike, posebno pa tovariša Tonči* ča; še vedno mučijo dvomi-Res žalostna usoda! Tovarišu Babiču smo kar hvaležni za pojasnilo. Boljše usluge nam ni mogel napraviti, če* prav se je tudi on »taktično« zagovoril.
Pa še eno lepo cvetko. Cvetko tovariša Dekleve. N7 udarniškem govoru je nav* dušeno vzkliknil besede »ve; likega moža«: Kdor ni z na* mi, je proti nam! (Chi n on e con noi e contro di noi!) Ali se jih še spominjate?! Saj so v temnih dneh krasile
seh in-trgih. Skoda, da jih je naše ljudstvo^ v letu 1943 v navalu čez noč izbrisalo. Zdaj jih bo moralo spet na* pisati, da bo ljudstvo vede* lo, da se časi niso spreme* nili — vsaj v naši nesrečni daželi. Zamenjal se ie le je* zik in ljudje okoli korita, v katerega prinaša naš izko* riščani narod &nof svojih naporov.
* * *
Volk sit koza cela
»Primorski dnevnik« poroča, da se jc ljudstvo v Miljah uprlo po* novni nastavitvi fašističnih učite* ljev na miljsko šolo. Človek mora tak odpor le pozdraviti, kajti učiteljev, ki so hlapčevali fašizmu, res ne potrebujemo. Pogledali pa smo malo za kulise tega ljudskega odpora in pokazala se nam je za* nimiva slika. Gre za stalne učite« lje, ki so poučevali v Miljah do razsula Italije. Ti že štiri leta ži= vijo v Trstu h rez dela ali pa imajo kako majhno zaposlitev za kvečje* mu eno uro na dan. Plačo pa pre* jemajo v redu. Hudo je sedaj za* nje iti na redno šolsko delo iz Trsta v Milje in zapustiti udobno živ* ljenje. Na drugi strani pa so za» časni učitelji v Miljah, ki bi s povratkom stalnih izgubili delo in kruh. Kaj storiti? Našli so se :>tal* ni in začasni učitelji ter pregovo« rili »ljudstvo«, da je protestiralo proti povratku stalnih, fašističnih j učiteljev, ki so protest veselo vzeli I na znanje, kajti za udobno brez* delje v Trstu človek prenese tudi očitek fašizma. Tako so sc v Milje vrnili začasni učitelji, katerim blo j in kruh iz srea privoščimo; stalili fašistični pa so ostali v Trstu. »Ljudstvo« je zadovoljno in mir je rešen. Državna blagajna, ki je ne* katerim tako pri srcu, kadar gre za izdatke za. slovenske šole, pa nosi dvojno breme.
* # * Odobravamo
Kakor poročamo na dru* gem mestu je ZVU prepo* vedala komunistični tednik »L’ Innocente«. Dne 22. t. m. je pa ZVU nastopila proti dnevniku »La Voce libera«. List je v zvezi z izgonom g. Kureliča divje napadel jugoslovanske oblasti. Radi tega je ZVU naslovila na »Voce« opomin, ki se tako zaključuje: »ZVU opozarja odgovornega urednika lista „La Voce libera”, da ne bodo dopuščene tako tendenciozne, izzivalne in prostaške opombe, ki zda* leka presegajo meje pošte* nega žurnalizma, ki kaj da na svoj ugled.«
Slovenske šole na Goriškem
Vprašanje slovenskih srednjih in osnovnih šol na Goriškem še zdaj ni rešeno, čeprav je potekel že več kot en mesec, odkar je italijanska vlada prevzela oblast na tem ozemlju. Zlasti sta pereči dve točki, namreč:
1. V srednjih šolah se pouk sploh še ni pričel, četudi je vse pripravljeno. Imamo šolske prostore, imamo zadostno število dijakov, tudi učnih moči ne manjka prav hudo, a začetek pouka se je odložil za nedoločen čas. Kot vzrok se navajajo tehnične ovire. Kje in kakšne so te tehnične ovire, merodajni krogi ne povedo, ker nočejo priznati, da so te »tehnične ovire11 umetno napravljene ozirome izmišljene. Tudi profesorji so še vedno na cesti, ker niso še nastavljeni, čeprav bi vsaj suplente lahko nastavila deželna šolska oblast, kot se to dogaja po vsej republiki in tudi v skladu z zakonom. Vprašujemo: Ali za slovenske profesorje splošni italijanski zakon ne velja?
2. Na osnovnih šolah se je pouk pričel v redu. Ni pa urejeno vprašanje učnih moči. Nastavljeni so dozdaj samo definitivni učitelji, katerih je pa mnogo premalo; začasnih učiteljev je gotovo dovolj na razpolago, a vsi še vedno čakajo na imenovanje. Kdo je kriv, da to nujno in važno vprašanje še ni urejeno? Znano nam je, da začasne učitelje lahko imenuje šolski provedi-tor. Zakaj se odlaša z imenovanjem slovenskih začasnih u-čiteljev?
Namen umetnega zavlačevanja rešitve slovenskega šolskega vprašanja je prozoren. Hoče se zagrniti Slovencem šola v materinem jeziku in hoče se že v začetku ustvariti negotovost glede bodočnosti slovenskih šol. Prepričani smo, da je vse skupaj le plod zaslepljenosti goriških prenapetežev, ki ne vidijo niti do domačega praga.
* * *
Profesor Guido Gonella je 1.1942. v „Osservatore Romano" i zapisal, da v povojni družbi,
' ki bo zgrajena na moralnih osnovah, ne bo prostora „za odkrito ali zahrbtno zatiranje narodnih manjšin “. To kar se dogaja s slovenskimi šolami v Gorici, je odkrito zatiranje. G. Gonella je danes prosvetni minister italijanske republike. Ali se bo kot minister držal tega, kar je zapisal kot profesor? Ali bo napravil red? Sodili ga bomo le po dejstvih.
ŠIRITE „DEMOKRACIJO“
Ob prvi številki „JADRANA“
Sredi meseca jo v našem kultur* nem življenju pognal nov poga* njek. Na 26 straneh velikega for* mata je v Trstu izšla prva številka glasila Slovenskofhrvatskega aka* domskega kluba Jadran-mesečna revija »Jadran«. Uredniški odbor ji je moral za začetek določiti si* cer skromno obliko — izšla je v šapirografski tehniki — kar pa njena notranja vsebina popolnoma odtehta. Upravičeno pravijo mladi izdajatelji v spremnem pozivu: »Nastala je iz nič... zavedna jav* nost pa naj je ne sodi po obleki, ampak po duhu.«
In ravno duh, ki veje iz mlade revije, je tisto, kar nas ob tem do* godku najbolj veseli.
Kulturno*politični položaj v Pri* morju se nam je v preteklih dveh letih kazal v luči, ki je vzbujala resno zaskrbljenost. Prehod iz , cč kot četrtstoletne prisilne teme v novi čas se ni izvršil na način, ki bi upravičeval vero v svobodni
prerod našega človeka. Dotedanje razmere je zamenjala nova, r.ič manj mračna težnja, ki jc načrtno dušila svobodni polet in demokrat* sko izživljanje posameznika m skupnosti. Nadvlada polinteiigen* ce ter razkrajanje mladine sta bi* la dva morda najusodnejša pojava.
Nova revija »Jadran«, ki je iz* šla v kratkem_ času. po nastanku akademskega kluba samega, nam je številne dvome v sposobnost duhovnega in moralnega iztreznje* nja naših ljudi v veliki meri ra^* hlinila. Vlila nam je zdravega opti* mizma tembolj, ker je to prvi zu* nanji izraz mladine, ki naj .int-i predstavlja našo inteligenco, tisto plast naroda, ki je med nami utr* pela najtežje udarce in tako rekoč izginila.
Revija »Jadran« je v svojem pr* vencu objavila sedem tehtnih raz* prav in razmišljanj, ki kažejo po svoji poglobljenosti na zdravo in* telektualno raven jedra, ki se zbira krog nje. Ne bomo pretiravali, če
bomo rekli, da sestavki, ki so pi* .sani izmenoma v slovenščini m hrvaščini, ne kažejo nikake bolne površnosti in praznega polinteli* genčnega vezanja besed, ampak so ravno v tem pogledu nad pov* prečjem, kakršnega bi lahko pri* čakovali pri mladini:	tehtni so,
prepričljivi, logično izgrajeni. Morda bi se kdo ustavil pri poedi* nih mislih in si želel boljše formu* lacije, morda bi opustil nekatere načine izražanja ter spremenil vrstni red podanih razprav ali si želel namesto edine neoriginalne razprave o »Misiji Slavona o snu* žici« tudi na tem mestu — pred* vsem v prvi številki — originalno stvar, toda to so v primeri s ec* lotno pozitivno sliko revije malon* kosti, ki bodo kasneje gotovo od* padle.
Bilo bi preobširno, da bi se po* samično ustavili pri Vsaki razpravi in vsakem prispevku, V nizu raz* prav (Novinarstvo v službi demo* krači j e, Bojno bratstvo Slovencev in Hrvatov, Kulturni razvoj Istre, O svobodi pri vzgoji in končnega kulturnega oddelka Feuilton) bi
radi omenili samo dve:	uvodno
besedo in Več socialnosti na unu verzo. Obe zaslužita pozornost. Prva zaradi programskih in delov* nih načel, ki si jih zastavlja ter lika novega izobraženca, ki ga hoče ustvariti (človek, strokov; njak, iz ljudstva, nosilec osebnega in narodnega preroda), druga za* radi položaja našega akademika ter njegovih potreb, ki jim jc tre« ba priti v okom. Nekaj si bodo akademiki ustvarili sami, potrebna pa bo tudi pomoč naše javnosti, na katero tudi mi apeliramo: naša mladina potrebuje štipendij in po* sojil, potrebuje menzo in svoj dom, potrebuje našo splošno pod* poro.
Prepričani smo, da se bo javnost odzvala pozivu Jadranašev ter jih v njihovih prizadevanjih podprla ne le tako, da bodo prihodnjo Sre* vilko revije lahko že tiskali, mar* več v toliki meri, da bodo krepko zagrabili v1 smislu svoje Mladinske pesmi, ki so jo objavili uvodoma, kjer pravijo: Slovenci in Hrvati, složno v redove — za sveta boljše dnove.
LETA PREIZKUŠNJE
Prerez la saski slovenske politike zadnjih let BORBA ZA SVOBODO ZAMAN
Razumljivo je, da je ob takih okoliščinah od po* četka mnogo naivnežev verjelo proglaševanim lažem. Tudi kdor ni zavestno težil za komunističnim smotrom je hodeč po komunističnih poteh vendarle igral vlogo koristne lutke. To vlogo igra nemočan in oslabljen z zvezanimi rokami ter zamašenimi usti še danes, v ko* likor je njegova oseba ciljem, katerim nehote služi, še trenutno potrebna.
Onemu delu slovenske javnosti, ki svoječasno ni hotel razumeti zadržanja oficijelnih slovenskih strank in politikov, je živečemu danes v kruti realnosti ver* jetno marsikaj jasnejše, ko vidi to, česar prej ni hotel videti. Mišljenje poedinegv, ki so kointeresirani in ki branijo svoje nezaslužene položaje in radi njih tudi režim, pa itak ne šteje.
Zato je večina tako velikih žrtev padla v tem boju za svobodo zaman. Naš narod ni dosegel svobode, temveč najhujšo diktaturo! Najbolj vnetim pristašem nekomunistom narodno osvobodilnega gibanja je menda danes jasna ironija njihove usode: razlika med doseženo realnostjo in med gesli, za katera so se boje* vali. žrtvovali in umirali. Posledice naivnosti in lahko* vernosti niso nikjer tako neposredne in neizbežne kot v politiki.
Svojevrsten poseg komunistične stranke v politično življenje slovenskega naroda, ki ni bil v nobenem so* razmerju z njeno dejansko močjo, katero je zaradi tega morala dopolnjevati s terorjem in zločini na način, ki ga Slovenci kot kulturen narod nismo bili vajeni, je vzbudil reakcijo. Del te reakcije je izrabil okupator in jo je spretno vpletel v svojo igro.
Ljudje so padali, ubijali drug drugega ne iz ljubezni do fašistov in nacistov, temveč zato, ker so bili prepričani, da se s tem bojujejo proti zmagi tistega suženj* stva, ki se s koncem vojne ne bi končalo. Že začetni teror komunistične stranke, ko so kot žrtve padali izključno slovenski ljudje, ne pa okupatorji, je dovolj, jasno nakazoval to črno bodočnost, v katero vodi Partija slovenski narod.
VERA V ZMAGO ZAVEZNIKOV
Po mišljenju te reakcije je bil konec vojne že od vsega početka, tudi takrat ko so bili komunisti še nacistični zavezniki, jasen: v danem trenutku bo z zmago zaveznikov zasijala svoboda tudi našemu na* rodu. Razen maloštevilnih, malenkostnih skupin ni nihče niti za trenutek dvomil v zmago zavezniškega orožja. Nihče ni niti za trenutek v sebi zadušil želje po svobodi lastnega naroda. Kdor govori drugače hote in vede potvarja resnico.
V kolikor je delovanje teh drugih skupin zavzelo navidezno protinarodno obliko, je bila to posledica smotrov, katere so si te skupine zastavile. Njihov boj je šel za zmago nad kliko, ki si je podvrgla komuni* stično stranko Jugoslavije in si preko nje lastila abso* lutni monopol nad vsem osvobodilnim delom. To zmago smo si po mišljenju te reakcije morali pribojevati sami.
Če sodimo po današnjih razmerah, se te skupine v svojem gledanju prav za prav niso motile. Vendar niso v zadostni meri predvidevale odločujočega vpliva, ki ga bo na izid te borbe imel mednarodni politični položaj. Niso predvidevale, da naša notranja ureditev prav za prav ne bo prepuščena naši svobodni volji. Posebno pa niso predvidevale, da bodo tudi one velike sile, ki so nas leta 1941. potegnile v borbo s svojimi gesli o svobodi in demokraciji, s svojim aktivnim so* delovanjem in neomejeno podporo pripomogle komu* nistični diktaturi do zmage. Naš narod je doživel in dnevno doživlja vedno nova razočaranja nad vsem, v kar je do včeraj še sveto veroval. Ne svoboda ne de* mokracija, temveč nasilje je postalo malik, kateremu se vse klanja!
Tudi ta reakcija na komunistične namere (pou* darjamo : govorimo samo o idealnih, poštenih pripad* nikih- torej o širokih, večinskih plasteh) je bila grdo izrabljena. Njene žrtve so cesto neposredno padale za nekaj, kar prav za prav ni bilo v njihovih srcih in programu. Spretna igra okupatorja, in če ta ni zqdosto< vala, tudi njegova surova sila, jih je gnalaNpreko dopuščenih meja.
Dodajmo k vsemu temu. če že ne zlonamerno dvoumno, pa gotovo vsaj nenačelno in nedosledno radijsko propagando tujih držav, ki so pokazale skraj* no nerazumevanje za našo notranjepolitično stvarnost — rekord v tem je nosil in nosi Še danes radio London, medtem ko tvori Moskva z doslednostjo in iskrenostjo svojega stališča edino izjemo — pa vidimo, kako se je lahko sam satan smejal zmedi, nesreči in proklestvu, v katero je zašel slovenski narod.
Po svoji zemljepisni legi in še posebno po svoji jugoslovanski državni pripadnosti se je naš narod znašel ne samo na križišču treh front, temveč tudi v stičnici treh interesnih, idejnih, kulturnih in gospodar* skih področij. Eno od teh je pripadalo sovražniku in torej odpada kot točka za orientacijo. Preostaneta še zavezniški dve, ne samo eno. Vzhod ali Zapad? Tu je bilo izhodišče zla, v katero bi v drugačnih okolišči* nah nikakor ne bili zapadli. Ob politični nezrelosti naše narodne sredine pa so zaradi tega napake postale neizogibne.
Grešila je ena stran, ker je bila skrajna. Obstoj take _ zagrizene skrajnosti dokazuje danes politično dogajanje v Sloveniji in teror celo nad predstavniki narodnih manjšin v inozemstvu. Politično preganjanje se poslužuje vseh sredstev: od v ta namen izglaso* vanih zakonov in postavljenih sodišč pa do gangster* skih ugrabitev.
Iz Slovenije in Jugoslavije
»Ljudska« oblast in roma* prisego. Vsa cerkev je pri tej pri’ n ja vernikov na Brezje
Odkar so prenesli sliko brezjan* ske Marije iz ljubljanske stolnice na Brezje, roma vsako nedeljo na ; Pr’ Brezje na tisoče in tisoče vernikov. »Ljudski« oblasti seveda ta roma* n ja ne gredo preveč v račun, oz. ji gredo naravnost na živce, ne upa jih pa uradno prepovedati, da se ji ne bi moglo v zunanjem, med* narodnem svetu očitati, da prega* , nja vero in versko življenje. Skuša pa na vse načine ta množična ro* manja na Brezje ovirati. Včasih že v Ljubljani »ni vagonov«, v Ljubljani, kjer se je lahko svoj čas o priliki raznih kongresov se* stavilo i>o nekaj desetin posebnih vlakov. Tako je n. pr. na veliki šmaren moralo ostati v Ljubljani nekaj ^isoč romarjev. Drugič spra* vijo vse ljudi, ki imajo vozne list« ke za Otočc (postaja za Brezje) v zadnje vagone, ki jih pa odklo*' pijo že na postaji Podnart*Kropa, torej eno postajo pred Otočami, in morajo romarji napraviti zato kas kih 5 do 6 km daljšo pot. V zad* | njem času so izdali odredbo, da , sme izdati vsaka postaja za O toče i samo določeno število voznih list* j kov. To odredbo obidejo seveda j ljudje na ta način, da kupijo vozni i listek do prihodnje postaje, do Radovljice. Na Brezjah samih ni mogoče dobiti v gostilni niti kos šoka kruha in niti kapljice vina. Tako je postopanje »ljudske« obla* sti z ljudstvom. Če je kje kakšna nogometna ali druga športna tek* ma, gredo tja posebni vlaki in po
| segi jokala.
Partija je proces proti celjskim kapucinom »naredila«, da bi jim emikih vzela spoštovanje in ugled.
Ta slučaj pa jasno kaže, koliko je verjeti tudi vsem drugim pro* cesom v »svobodnem« raju rdeče zvezde in koliko je verjeti raznim poročilom in izjavam.
Nove aretacije med duhovniki v Sloveniji
V Ljubljani so v zadnjem času zaprli stolnega župnika in kanonika Šimenca, škofijskega tajnika dr. Leniča in frančiškana p. Janeza (?). Že par mesecev pa je zaprt novi frančiškanski provincijal p. Teodor Tavčar z Viča. Od zunanjih duhovnikov je zaprt tudi bivši profesor matematike na škofijski gimnaziji Jejlič, ki je bil zadnje čase župni upravitelj v Rovtah pri Vrhniki. Rovtariji imajo sedaj v zaporih že dva župnika. V Celju so zaprli mestnega župnika dr. Petra Kova-
j Čiča in enega gospoda od lazaristov; že več časa pa je zaprt su-perior lazaristov g. Čontala. Dr. Leniča so zaprli na podlagi izpovedb in izjav Snoja Venčeslava, ki je pri zasliševanju prosto pripovedoval tudi stvari, za katere ga ni nihče vprašal; zakaj so zaprti pa drugi, se ne ve.
Rekvizicije v Sloveniji
„Ljudska oblast “ s tako strogostjo pobira predpisane količine žita, da so mnogi kmetje morali kupiti žito, da so lahko ustregli zahtevi »ljudske" oblasti. Ni pomagal noben izgovor na slabo letino in na miši, ki so po nekaterih krajih res uničie skoraj ves žitni pridelek, da nekateri kmetje niso niti toliko pridelali kot so sejali.
Sedaj z enako strogostjo rekvirirajo tudi krompir. Ne prizanašajo pri tem niti takim bajtarjem, ki nimajo že cele tedne kruha ia jedo krompir 18 krat na teden. To je dejstvo in bi poročevalec lahko navedel ime in kraj takega bajtarja, ali to je danes radi velike svobode, ki vlada pri nas nemogoče. Kmetje morajo prijaviti celo količine posušenega sadja.
Vesti s Tržaškega
Naslednik polkovnika Carnesa
Polkovnik Carnes, višji Častnik za civilne zadeve v Trstu, je po štiriletnem bivanju v inozemstvu zaprosil za povratek v Združene države. Vlada je tej prošnji ugodila. Na njegovo | mesto je bil imenovan brigadni nidgely Gaither. To
tekmah se prirejajo za igralce general	■	,
brezplačni banketi, na katerih sc ; imenovanje	dokazuje,	da se
■i bogato obložene mize je in pije ; pozno v noč. Na veselicah sindi* kalnih organizacij dobite mesa in vina kolikor hočete. Ko je bila n. pr. 21. septembra v Ljubljani konj* ska dirka, jc bilo za gledalce na razpolago na stoto finih safalad po 20 din. par in vina, kolikor ga je kdo hotel. Seveda ta »enakost« vernega ljudstva ne moti. Ljudst* vo dobro ve, kje edino mora iskati pomoči v tej uri stiske in utehe.
Neki duhovnik je rekel, da je Tito najboljši misijonar, ker še nihče ni do sedaj spravil toliko ljudi v cerkev kakor on. In to ho precej
Svobodnemu tržaškemu ozem-i lju pripisuje vedno večja važ-I nost. Ko novega guvernerja spoštljivo pozdravljamo, želimo g. polkovniku Carnesu, ki si je pridobil med nami visoko spoštovanje vso srečo za bodočnost.
Podnačelnik jug. gospodar* ske delegacije v Trstu pozvan, da zapusti pod* roč je
Zavezniške oblasti so pozvale podnačelnika jugoslovanske go* spodarske delegacije pri Zavczni*
držalo. To'kažejo "vedno bolj pol* 5ki v°ia*ki uPravi * RuJ>I,“
„ ! reliea, ki je trenutno v t rstu, da
ne cerkve po vsej Sloveniji, naj bolj pa romanja silnih množic na Brezje, kamor gre mnogo ljudi peš I in bosonogih po 10 ur in še več.
Nemorala v celjskem ka* pucinskem samostanu
Nekako tak je bil svoj čas na* .slov poročila o procesu proti tel j* skim kapucinom pred »ljudskim« sodiščem v Celju, v katerem sc je očitalo že 60 let staremu gvardija* nu, da je imel ljubavno razmerje z neko žensko, ki je služila v sa< mostanu, da.je tista ženska potem sporazumno z njim otroka urno* rila in ga najpreje vrgla na stra* uišče, potem pa pokopala na ka* pucinskem vrtu. Za vse to so po tistem poročilu vedeli tudi drug/ duhovniki sobratje, ki so pa o stvari molčali. (Mislim, da sem vsebino tistega članka v bistvu točno podal, nimam ga pa sedaj trenutno na razpolago):
Vsi smo so čudili temu poročilu in nismo mogli verjeti, da bi stva* ri bile resnične, da bi gospod, ki je toliko desetletij skozi vso mo* ško dobo vzorno živel, sedaj ra stara leta, v dobi ko že drugi, ki so ga vse svoje življenje lomili, pridejo k pameti, se tako zelo spozabil.
No, in ta sodba se je izkazala pravilna.
Neko nedeljo so pri glavni maši prišli pred oltar vsi patri in braijo kapucinskega samostana. Vern'ki so gledali in se v duhu spraševali, kaj to pomeni. Nato se je obrnil proti ljudstvu eden od patrov, o* menil omenjeni proces in obsodbo p. gvardijana in izjavil, da so tako p. gvardijan kakor tudi vsi drugi patri in bratje popolnoma ne* dolžni. Ker nimajo druge možno* sti za obrambo svoje časti in izpri* Čanja svoje nedolžnosti, bodo vsi skupno pred vsemi zbranimi ver* niki izjavo, da so tako p. gvardi* jan kakor tudi vsi drugi popolno* mi nedolžni, izpričali s slovesno
takoj zapusti anglo*ameriško pod* ročje zaradi očitne kršitve pogo* jev, pod katerimi so bili člani ju* goslovanske delegacije sprejeti v Trstu od Zavezniške vojaške upra* ve za razpravljanje vprašanj obo* jestranskega interesa. Po poročilu lista »Corriere di Trieste» z dne 18. oktobra je imel gospod Kurelič dopoldne 17. oktobra v hotelu »Excelsior« tiskovno konferenco, na kateri je podal izjave — ki jih ni zanikal — in v katerih je zatr* jeval, da se je že obstoječim teh* ničnim težkočam za jugoslovanske razstavljalce na Tržaški razstavi pridružila sovražnost višjih oblasti in Zavezniške vojaške uprave ter da sličijo naredbe teh oblasti po njegovem mnenju izzivalnim či* nom. »Izjave g. Kureliča niso le brez vsake dejanske podlage, tem« več jih je moči imeti le kot dogo* dek izzivalnega in propagandistič* nega značaja s političnimi smotri in naperjene proti dobri veri ter ugle* du Zavezniške vojaške uprave anglo*ameriškega področja Sl C). On je uporabil nadalje to prilož* nost za politično agitacijo, ki ni imela ničesar skupnega s posli, ki so za jugoslovansko gospodarsko delegacijo jasno določeni. S svoji*
1 mi političnimi izjavami je g. Ku* relič kršil osnovna načela korekt* nosti, ki se jih mora upravičeno pričakovati od inozemskih pred* stavnikov, če so na obisku prija* teljskei dežele in ozemlja pri izvr* Sevanju njihovih dolžnosti. Zavez* niške oblasti živo želijo, da se z Jugoslavijo, Italijo in vsemi drugi* mi deželami vzpostavijo v oboje* stransko korist tesni gospodarski odnošaji. D očim pa bodo te oblasti z veseljem sprejele konkretne predloge jugoslovanske misije, ki se tičejo izvedbe sporazumov za redno izmenjavo blaga, uslug, ma* teriala, živil in sorodnih pred* metov, ne nameravajo nobeni de* Icgaciji dovoljevati v obdobju pred imenovanjem guvernerja, da ra*
stopajo kot pravo orodje protiza* vozniške propagande.
Tiskovna konferenca načel* nika ameriške misije za pomoč Svobodnemu o* zemlju Sommerja
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel g. Stanley L. Sommer, na* čelnik ameriške misije za pomoč Svobodnemu tržaškemu ozemlju, je izjavil, da ima dobre vesti glede napredkov, ki jih jc dosegla mi* sija. Glede premoga, antracita :n koksa je Sommer izjavil, da je do* bil prvega za ceno 1.070 lir za stot ter drugega za 1.820 lir za stot, kar je za 600 in 800 lir na stot manjša cena, kot je običajna v Ita* liji. Pristavil je, da predvideva, da bo na razpolago' 16.000 ton antra* cita ter 8.000 ton koksa za razde* litov med približno 30.000 družin v razmerju sto kilogramov na osebo. Glede živil je izjavil, da so imeli ob njegovem prihodu v to ozemlje obroki 1.200 kalorij dnev* no na osebo, katere so zdaj povi* šali na 1.500. V maščobah so cd septembra, ko je bil obrok omejen na 180 gramov mesečno, zdaj pri* šli na 400 gramov mesečno. V septembru so bili nakazali tudi še l.adaljnjih 400 gramov. Razdelje* vanje mleka, ki je bilo prvotno omejeno na otroke do 4 leta, so razširili do 19 let ter na potrošni* ke z nad 65 leti. Obroke mleka v prahu so povečali od 65 na 500 gramov po ceni 85 lir za kilogram.
V mesecu oktobru so razdelili 500 gramov fižola na osebo po ceni 48 lir za kilogram. Zdaj je nad 500 sto* tov prvovrstnega fižola, katerega bodo razdelili v razmerju enega kilograma na osebo v novembru ter enega kilograma v decembru.
V istih mesecih bodo razdelili na osebo tudi še en kilogram bele moke. V prihodnjih dneh bo pre* hran jev alni odsek Zavezniške vo* jaške uprave razdelil posebni obrok 500 gramov sladkorja na osebo poleg običajnih 200 gramov. Za nadaljnjih 10 dni bodo tudi ponovno pekli bel kruh ter upajo, da bo to mogoče tudi za božične praznike. Na vsak način — je po* udaril g. Sommer — je kruh, ki ga zdaj razdeljujejo v Svobodnem tržaškem ozemlju, mnogo boljši od kruha v ostali Evropi, všteta Anglija. V kratkem bodo razdelili 200 gramov mila na mesec za ose* bo in iz Amerike bodo prišle ki* sline, tako da bodo krajevne indu* strije mogle proizvajati milo na mestu. Milo bo odlične kakovosti, ga bo mogočo uporabljati tako za toaleto kot za pranje. Nadalje se je po Zavezniški vojaški upravi pričelo razdeljevanje dodatnih o* brokov za upokojence, brezposelne ter uboge, ki so enaki 300 kalori* jam na dan poleg običajnih. L’pa* jo, da bo v kratkem mogoče dvig* niti imenovane dodatke na 500 ka* lori j dnevno. Misija razpolaga z vsoto, ki se suče okrog dveh mili*
jard lir in bo hvaležna za nasvete, tudi s strani tiska, glede njene najboljše uporabe.
Prepoved razširjanja komu* nističnega lista
Poročevalni urad ZVU je izdal poročilo, v katerem pravi: »Števil* ka od 11. okt. tako zvanega šal ji* vega tednika »L’Innocente«, ki ga izdajajo na Reki v italijanščini, obsega material, ki zaradi svojega pretečega in izzivalnega značaja jasno kaže, da stremi povzročiti upor in nemire. Takšno pisanje spada pod odločbe razglasa štev. 2, čl. 3, odstavek L in R, ki pravi: »Vsaka oseba, ki objavlja ali k; poseduje tiskani ali pisani prime* rek, ki je nespoštljiv do britanskih ali ameriških sil, ali do kakšnega člana istih sil ali do ZVU ali nje* nemu članu, ali širi govorice z na* menom, da razburja ali vznemirja ljudstvo, bo kaznovan z denarno kaznijo ali z zaporom«. Izdaja tednika »L Innocente« od 11. t. m., kot tudi vse naslednje izdaje te publikacije, so zaradi tega prepo* vedane na anglo*ameriškem pod* ročju Svobodnega tržaškega o* zemlja do nadaljnje odredbe. O zadevi Emilije Passerinijeve, o ka* teri razpravlja članek tednika »L’Innocente«, je v teku še pre* iskava in bo o njej svoječasno so* dilo nepristransko in zakonito so* dišče po zakonih kulturne države, ne pa po običajih poulične sodrge. Zavezniška vojaška uprava anglo* ameriškega področja STO ne bo trpela publikacij, širjenja in uvoza protizakonitega in hujskaškega materiala na področje, s čemer naj bi se ustrahovalo in razburjalo prebivalstvo in ga ščuvalo k zlo* činom. Svoboda pred strahova*
pa niso prav nič zakrivili kakor samo to, da so se upali izraziti svoje mišljenje in svoje poglede, ki niso bili po volji vaškemu od* boru. Marezige so se borile proti fašizmu in niso pozabile, kako se trpi in umira za svobodo in pro* stost.
Iz Trušk pri Kopru
Razmejitvena komisija je dolo* čila, da se priključijo vasi Bučaji, Kozloviči, Jurasi in Trsek k Svo* bodnemu tržaškemu ozemlju. Zgo* dilo pa se jc, da so čez nekaj časa premaknili postavljene mejnike tako, da bi imele ostati gornje vasi vzhodno od tržaško*jugoslovanske meje. S tem so te vasi odcepili ne samo od svojega starodavnega tr* žišea, ampak tudi od farne cerkve v Truškah, do katere so imele par korakov. Sedaj bi moralo prebival* stvo hoditi v cerkev v uro in pol
oddaljeni Kubed. Ljudstvo je skrajno razburjeno radi take meje, zlasti ker ima velik del svojih po* sestev na STO in obratno. Kdor hoče s STO na svoje zemljišče onostran državne meje mora imeti posebno dovoljenje in plačati za enkratni prehod čez mejo 70 lir. Ako bi bilo smelo ljudstvo izraziti svobodno svojo voljo, ne bi bilo prišlo do take meje. Redki so bili, ki so si upali povedati svoje mne* nje. To svojo »drznost« pa so pla* čali s tem, da so jih odpeljali in zaprli neznano kam.
Devin
Blizu bloka v Devinu je poli* cija našla v neki jami v zemlji 3 kg tritola in 9 nabojev za top z nabito cevjo. MenijOj da je bil v načrtu atentat proti civilni po* liciji.
Vesti z Goriškega
Goriški prefekt
Dosedanji vršilec dolžnosti goriškega prefekta dr. Giovanni Palamara je bil potrjen za pravega prefekta. G. prefektu želimo mnogo uspehov pri njegovem delu, ki bo gotovo tudi nam Slovencem pravično.'* -j
Nekaj misli k misijonski nedelji v Gorici
V nedeljo smo slišali v vseh cer* kvah prav lepe pridige o velikem delu misijonarjev po raznih dalj* nih deželah, kjer se misijonarji z velikimi žrtvami trudijo, da bi pri* dobili nevernike za Kristusa in jih
rešili zmot poganstva in raznih njem mora biti” vzpostavljena na krivih ver. Da bi bilo njih delo čim
Odgovorni urednik : Janko Simčtč Tiska tiskarna Budin v Gorici-
STO in zavezniški poveljnik ima namen to zagotoviti ter bej to tudi storil na področju, ki jc pod nie* govo zakonito oblastjo. Odločno se bo zoperstavil vsakim grožnjam, naj grožnja pride iz katerega koli tabora«. Odločne besede čini tel ja, ki je že dvs leti odgovoren za red in mir na tem področju, prihajajo vsaj dve leti prepozno, medtem ko demokratska javnost še vedno ča* ka na odločne ukrepe.
Obsodba voditeliev stavke
Po dolgi razpravi, ki je dala pri* liko obtožbi in obrambi, da je iz* pričala vsa dokazna sredstva, ki jih je mogla zbrati, je predsednik sodišča major MacColn razglasil obsodbo, po kateri je bil obsojen član delavskega zastopstva v ladje* delnicah Sv. Marka Turkovič na šest mesecev, Lucca na 12 mese* cev. Poli na 9 mesecev, Bonetti na 6 mesecev, od teh 3 mes. pogojno, in Mcnetti tia mesec dni zapora. Ostale štiri delavce je sodišče oprostilo. Obtoženci so prišli pred sodišče, ker so kot člani delavske* ga zastopstva v podjetju ščuvali delavce k stavki, pri kateri jc pri* šlo do nasilja nad tistimi delavci, ki se stavke niso hoteli udeležiti.
Obisk ameriškega republi* kanskega senatorja
V Trst je prispel na svoji poti po Evropi ameriški republikanski senator John Davis Lodge, kjer jc obiskal nekatere ustanove ZVL in važnejša tržaška podjetja. Pri svo* jem potovanju po Evropi preučuje gospodarska vprašanja v zvezi z ameriško podporo Evropi. John 1). Lodge je bil mnogo let odvetnik, pozneje pa je deloval pri raznih filmskih družbah.
Burji pri Merezigah
Nepopisno je bilo veselje naših ljudi, ko so izvedeli, da pridejo naši kraji pod Trst. Pričakovali smo, da odpadejo z odobritvijo mirovne pogodbe z Italijo meje med nami in Trstom in da odide od nas jugoslovanska policija ter zavlada prostost, ki jo že toliko časa težko pričakujemo. Ali ostali smo razočarani, tembolj, ker sc po 15. septembru preganjajo hujšo kot kedaj poprej vsi oni naši ljud* je, ki ne trobijo v komunistični rog. Vse kaže kakor bi hoteli do* sedanji gospodarji šc v zadnjem hipu stresti nad naše ubogo ljud* stvo vso svojo jozo. Tako so od* peljali nedavno ponoči iz njihovih hiš tri može v potok. Tam so jih pretepli skoro do nezavesti in jih pustili komaj še žive. Ti možje
uspešnejše, se učijo jezikov ljud stev, med katere gredo misijo* narji, dobro se zavedajoč, da bi bili uspehi sicer malenkostni ali pa celo popolnoma ničovi, in ker stoji Cerkev na stališču, naj sc oznanja veselo oznanilo ljudstvom v sveta v njihovem materinem je* ziku. Lepe so bile besede italijan* skih gg. duhovnikov glede dela misijonarjev v oddaljenih krajih, ne skladajo se pa njih dejanja s temi besedami — doma, v domači hiši. Ali Slovenci v Gorici in Ita* liji nimajo te pravice, da poslušajo besedo božjo v svojem materinem jeziku? Ali tako pojmujete Cer* kev? Ali bi ne bilo posebno sedaj, ko se je brezboštvo vsega sveta | združilo v borbi proti katoliški cerkvi, potrebno in prav, da se vsi katoličani sporazumejo za bor* bo proti skupnemu sovražniku? Ali mislite, da bodo vaši komunisti
drugače postopali z vami, kakor postopajo komunisti onstran že* lezne zavese s svojimi duhovniki? To naj premislijo goriški kapucini, ki so storili Slovencem z ukini* tvijo slovenske pridige krivico in je še do danes niso popravili, če* prav vedo, kako' ogorčeni so vsi slovenski verniki. Katoliški Slo* venci se ne morejo sprijazniti z mislijo, da so italijanski kapucini tako malo katoliški in tako hudi nacionalisti, kakor so bili nekoč fašisti.
Vrh Sv. Mihaela
Če ste kdaj čitali v časopisih o nas vrhovcih, ste čitali več preše* netljivega kot zabavnega. Ne L o pa vedno tako! V kratkem se nam obeta par porok. Ob takih prilikah se seveda malo poskoči in poraz* veseli. Umevno je, da radi pose* žemo tudi po »Demokraciji«, tem bolj, če o nas kaj lepega pove. Če pridete gor, boste gotovo slišali sega ; prepevati. Najbolj se nam dopade tista: »Cia pijemo, ga pijemo...« in »denarja ni...« Le škoda, da nima* mo več na razpolago šolske dve* rarie, da bi se še kaj, zavrteli; to nam daje povod, da se o praznikih odpravimo v Furlanijo. Tudi pev* skih vaj pogrešamo. Pozneje bo treba resno misliti na električno napeljavo in na popravo vsaj ene ceste, ki pelje v našo vas.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije44
Skupina slovenskih beguncev iz taborišča v Tortoni 1160 lir, N. N. iz Vrha 60 lir, dva begunca iz Kozane 150 lir.
Vsem iskrena hvala!
liOVB urnik: kohijer
Gorica-Trst
odhodi iz Gorice: 7,30 — 13,30
odhodi iz Trsta: 13,--19,—_____________\
Gorica - Gradlika (razen ob nedeljah in praznikih)
odhodi iz Gorice:	8,15 — 12,15 — 13,--18,30
odhodi iz Gradlike: 7,30 - S,35 - 14,- 20,-________________
Gorica■ červinien (veza z Gradežein) razen ob nedeljahtln praznikih) odhodi iz Gorice:	8,15	— 17.—
odhodi iz Červinjana: 6,30 — 13,—	_______
Gorica - Tržič ■ Ladjedelnice (razen ob nedeljah In praznikih)
odhodi iz Gorice:	8,45* — 13, - * samo za delavce
odhodi iz Ladjedelnic: 7,55 — 17,20*	____________________
Goric - Medea • Palmanova (razen ob nedeljah In praznikih)
(© = samo ob ponedeljkih) odhodi iz Gorice:	8—© — 13,— (ob 14.— ob ponedeljkih)
odhodi iz Palmanove: 6,45 - 12,30Q	_____________________________
Gorica • Flumlcello - Gradež
odhodi iz Gorice:	8,15 - 13,10	18,30
odhodi iz Gradeža: 6,30 - 12.30 - 17,-_________________________________
Tržič-Videm (razen ob nedeljah in praznikih) odhodi iz Tržiča: 8,—
odhodi iz Vidma: 12,30	_____________________________________________
Gradež-Tržič-Trst (* ob nedeljah in praznikih; 0 ob delavnikih) odhodi iz Gradeža: 6,300 — 8,— *
- -10 - 18,-*_________
odhodi iz Trsta:
13,30 (
Gorica - Krmin - Čedad (razen ob nedeljah in praznikih)
odhodi iz Gorice: 7,------12,30	—	16,—
odhodi iz Čedada: 8,30
Gorica - Števerjan
odhodi iz Gorice:	7,— — 12,4j — 15,—
odhodi iz Števerjana: 7,30 — 14,15 — 17,45
( iz Gorice:	15,—
ob nedeljah In praznikih ( jz §teverjana. 17>_____________________
Raj bel j-Trbii
odhodi iz Raj bij a: P,30 - 7,45 - 11,30 - 14,-
odhodi iz Trbiža: 7,-	12,15	-	16,-----19,45___________________
Videm - Pontebba -Trbiž (razen ob nedeljah In praznikih) odhodi Iz Vidma:	7,—
odhodi iz Trbiža: 14,30
Gorica-Videm (razen ob nedeljah In praznikih) odhodi iz Gorice: 7,-----12,15	—	12,30	-	18,-
odhodi Iz Vidma: 7,--------8,30	—	13,15	18,—
Avtobus
posta od 7,30 do 21, avtobusi.
„ Severna postaja" vozi vsakih deset minut , toda za odhod in prihod vlakov so specialni
Gorica - Št and rež . Sovodnji
I ob delavnikih
odhodi Iz Gorice
M® - 7,30 - 8,30 - 11,------------- 13,-	^	19,-
) ob praznikih: 12,30	—	15^,---------—	—	19,—
..	,	.	t ob delavnikih: 7,------- 7,55	— 9,----- 11,30— 14,30 — 18,30
odhodi iz Sovodenj ^ ob prarn|kih: 13,- - 14,30 — 15,30 — 18,----------- 19,15______
ki ob delavnikih: 7.i0 - 8,15 - 11- - 12.15- 12,55 — 15,— 17.30 — 19,—
* ob praznikih: 9,- - 12,30 - 15,--------- 17,30 - 19,--- 20,-
( ob delavnikih: 7,30 - 8,45 - 1115 - 12,35- 14,---------15,
17.45 - 19,20
< ob praznikih: 9,15 - 14,	_ 15,15 - 17,45 - 19,30 - 20:
Gorica - Ločnik
odhodi iz Gorice
odhodi iz Loinika
2030
Gorica - Pokopališče (iz Plazza detla Vittorla - Travnik)
odhodi iz Gorice:	>5,30	(ob delavnikih) — 10,----15,30	(ob	praznikih)
odhodi Iz Pokopali**«: 10,30 (ob delavnikih) — 11,------H,30	(ob	praznikih)