Prezzo - Cena Lir 0.4
Poitnlna plačana v gotovini
Štev. 293.	F	Ljubljani,	v	soboto, 20. decembra 1941-XX	Leto	VI.
likl|o£na pooblatfeoka ta oglalevanje Italijanskega is tnjege | Uredntttvo la a p r • v a: Kopitarjeva t, Ljubljana. | Concessionaria esclostva pet la pnbbltcltd di provenienca Italiane Izvora: L ni on e Pubblicita Italiana & A« Milana	§	Red&zione.	Ammini«traclone:	Kopitarjeva 6, Lnbiana. =	ed	eaterai	Unione	PubblicitA	Italiana	ti	A.	Milano,
Angleško oporišče Hongkong pred zasedbo
Dosedanji potek japonskih napadov na to skrajno severno angleško točko v Aziji — Vsi pozivi za vdajo odbiti — Japonska izjava o morebitni kitajski ofenzivi na Hongkong
II bollettino no. 565:
Nuove vittorie navali nel Mediterraneo
II Quartiere generale delle forze armate comunica:
Aspri combattimenti sono in corso nella regione orientale del Gebel Cirenaico attorno a D?rna ove 1’avversario con l’ap-poggio di nuove unita corazzate affluite dal-1’Egilto, accentua la sua pressione contro le truppe deIl’Asse che lottano con esemplare tenacia. Sul fronte di Bardi a e Sol lum, tiri di artiglierie. Un attacco di autoblinde e stato respinto.
Azioni di bombardamento e a volo radente su colonn/' in marcia sono_ state effettuate, con ottimi risultati, da formazioni aereo italiane e tedesche. II nemico ha perduto 13 apparecdhi: quattro abbattuti dalla nostra caccia, sette da quella germanica. Due dall’artiglieria contra-erea; mancano tre nostri aeroplani.
Nel pomeriggio del 1? squadriglie di aero-siluranti hanno attaccato ad ondate successive, nplle acque della Cirenaica, importanti forze navali inglesi colpendo tre incrociatori. Altro incrociatore e stato ieri raggiunto dai silnri dei nostri aerei nei pressi di Malta. Veli voli siluranti tedeschi hanno a loro volta colpito e incendiato un grosso incrociatore nemiteo. Due nostri aerosiluranti non sono^ rientrati alle basi. Altri sono tornati con morti e f^riti a bordo. Gli apparecchi abbattuti durante 1’ultima in-cursione su Taranto, sono per ammissione del nemico 5 e non 3 come fu annunciato dal no-stro bolletfno Nr 562. (Stefani.)
Vojno poročilo it. 565:
Nove pomorske zmage na Sredozemlju
Uradno vojno poroillo Bt. 565. pravi:
Srditi boji so v teku v vzhodnem delu pogorja D j e b e 1 v Cirenajki okoli D e r n e, kjer sovražnik s podporo novih oklepnih oddelkov, ki so prišli iz Egipta, povečuje svoj pritisk proti četain Osi, ki se vojskujejo z zgledno žilavostjo.
Na bojišču pri Bardijl in Sollumu topniško streljanje. Napad oklepnih vozil je bil odbit.
Italijanske in nemške letalske skupine so t najboljšimi uspehi v nizkih poletih bombardirale kolone na pohodu. Sovražnik je izgubil 13 lotal in sicer so jih 4 sestrelila naša lovska letala, 7 nemška, 2 pa naše protiletalsko topništvo. Tri naša letala se niso vrnila.
Popoldne dne 17. decembra je skupina torpednih letal v zaporednih valovih v vodah pri Cirenajki napadla velike angleške pomorske sile in so bile zadete 3 križarke. Še eno križarko so naša letala včeraj ujela s torpedi v bližini Malte.
Nemška torpedna letala so tudi zadela in zažgala veliko angleško križarko.
Dve naši torpedni letali se nista vrnili na oporišče. Druga so se vrnila z mrtveci in ranjenimi.
Med zadnjim napadom na Taranto je bilo sestreljenih po priznanju sovražnika samega 6 in ne 3 letala, kakor je objavilo naše vojno poročilo štev. 562.
Nemško vrhovno poveljstvo ne mara
Miinchen, 19. decembra, s. O spremembah na vzhodnem bojišču je prinesel tehten članek tudi list »Frankische Tageszeitung«, v katerem poudarja, da je po šestmesečnem bojevanju sredi vseh težav in žrtev zdaj treba čete- varovati pred pretiranimi napori; to je bolj važno ko vsako nespametno hlastanje po imenitnem slovesu. _
V bojih proti Franciji leta 1914. t se niso držali takega načrta: obupno so branili vsak osvojeni košček zemlje. Hindenburg in Ludendorl sta e popravo bojne črte in zgraditvijo Sigfriedove linije leta 1917. popravila prejšnje hude napake. Če danes sovražniki skušajo izkoristiti za propagando pravilno nemško taktiko, storijo to zato, da bi javno pozornost odvračali od polomov na Tihem morju.
Nemški narod — tako piše »Miinchner Zei-tung«'vidi v novih ukrepih načrt vrhovnega poveljstva, po katerem se hoče ogniti prehudih izgub v nemški vojski, hkrati pa obdržati boljše postojanke za bodoče napredovanje.
Če torej sovražniki mislijo, da lahko slavijo zmage, ko boljševiki spet zavzemajo to ali ono porušeno vas, se bodo kakor lani znova prepričali, da Nemčija pozimi ne spi in da se bodo vse prezgodnje nade razblinile ob nenadnem prebujenju pomladi.
Berlin, 19. decembra, s. Tudi včeraj so bili na srednjem odseku vzhodne^ fronte vroči boji ob petnajstih stopinjah pod ničlo. Sovražnik je še naprej pritiskal na raznih krajih in skušal predreti nemške bojne črte. Te boljševiške napade so podpirale oklepne sile in težko topništvo.
Tu in tam se je sovjetskim četam posrečilo vdreti v naše postojanke s slabimi 6ilami, vendar pa so uspešni protinapadi nemške pehote takoj popravili položaj ter boljševikom prizadejali prav hude izgube. Na nekem kraju, kjer je deloval pehotni bataljon, je po zmagovitem protinapadu obležalo na bojišču šest sto boljševiških vojakov. Na nekem drugem kraju so našteli 560 padlih. Nemško topništvo je z uspehom obstreljevalo važne vojaške naprave v Petrogradu: mnoge vojašnice, municijska skladišča in avtomobil-
Tokio, 20. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so se japonske enote izkrcale v Hongkongu navzlic siloviti angleški obrambi. Japonski vrhovni poveljnik je poslal branilcem Hongkonga še en, poslednji poziv, naj se vdajo, a guverner je tudi tega odbil.
Rim, 20. dec. s. Angleško ministrstvo za kolonije med vrsticami priznava zasedbo Hongkonga, ko uradno objavlja, da ni mogoče ne potrditi ne zanikati japonskega sporočila o tem, da je Hongkong v japonskih rokah. Ministrstvo ni od predvčerajšnjim zjutraj dobilo nobenega sporočila iz Hongkonga
Tokio, 20. decembra, s. Zastopnik vladnega informacijskega urada je glede sporočila, da se
■ kitajske čete, pripadajoče vladi iz Čungkinga zbirajo okoli Hongkonga, dejal, da se zdi, da se je res kakih deset kitajskih divizij zbralo severno in zahodno od Kantona in da je nekaj tisoč nerednih kitajskih komunističnih vojakov severno od Hongkonga. Ni pa nobenega znamenja, da bi te čete mogle takoj začeti kako uspešno akcijo.
Tokio, 20. dec. 6. Agencija Domei poroča, da je poipolni padec Hongkonga zdaj vprašanje ur, ker japonske sile, ki so se izkrcale predsnočnjim v temi, nadaljujejo svojo ofenzivo, pri čemer jih hrabro podpira topništvo in pa mogočni letalski oddelki, ki sejejo uničenje na dobro utrjeno angleško obrambo. — Japonska zastava plaj>ola na nekaterih točkah trdnjave. Hongkong je do polovice zavzet, odpor demoraliziranih angleških čet je vedno šibkejši in Japonci od ure do ure pričakujejo, da se jim bodo Angleži vdali.
Hitlerjev glavni stan, 19. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Pri odbijanju sovjetskih napadov je na vež krajih na vzhodnem bojišču prišlo do hudih bojev. Sovražnik je imel hude izgube. Kljub slabemu vremenu je letalstvo napadalo zbirališča čet, postojanke topništva, skupine tankov in dovozne poti sovražnika. V zalivu Kola je bila močno poškodovana z bombo trgovska ladja srednje velikosti.
Berlin, 20. decembra, s. Na vzhodnem bojišču so v zadnjih dneh nemške čete pokazale posebno veliko delavnost. Letalsko orožje ie res obstreljevalo 17. decembra z izredno silovitostjo področje v bližini Sebastopola in razdejali poljske utrdbe ter zadale hud udarec obrežnim baterijam. Poleg tega so nemški bombniki napadli letalska oporišča in pomorske cilje, kakor tudi skladišča sovražnikovih živil v scbastopolskem pristanišču. Devet poljskih in tri obalske baterije so bile tako hudo zadete, da so morale čisto utihniti. Veliko skladišče streliva so nemške bombe zažgale.	,	.
Na srednjem odseku bojišča so Sovjeti 18. decembra poskušali ponoviti napade na nemške postojanke, ki pa so se najuspešneje branile ves dan. Samo na eni točki bojne črte so
ponavljati napak iz prve svet. vojne
ske delavnice so bile zadete in hudo poškodovane. Navzlic zelo slabemu vremenu je nemško letalstvo povsod uspešno podpiralo edinice, ki so se bile v hudih obrambnih borbah. Napadlo je sovjetske čete z bombami in strojnicami.
Bolgarski gospodarski napori v sedanji vojni
Sofija, 20. dec. s. Bolgarski finančni minister Božilov je imel v parlamentu važen govor o vladni finančni politiki. Minister je podčrtal, da je treba mobilizirati vse sile narodnega gospodarstva, ki naj služi za boj, ki ga Bolgarija vojuje ob strani držav Osi. Letni proračun za prihodnje leto znaša 14.300,000.000 levov. V tem proračunu so tudi izredni izdatki za narodno obrambo. Promet bankovcev, ki je 1. septembra 1939 znašal 4 milijarde, je narastel skoraj na 13 milijard. Pri tem pa je treba upoštevati, da se je Bolgarija po ozemlju povečala skoraj za 50%. Minister je poudaril, da vlada poroštvuje, da ne bo v Bolgariji inflacije. Kritje zlata je višje od 25% kakor to določa zakon. Prav tako pa ima Bolgarija za 700 milijonov levov tujih valut. Zmage držav Osi so postavile vse evropske države v gospodarsko območje Osi, to pa bo omogočilo, da se bo ustvarila evropska gospodarska enotnost.
Japonska zagotovila Južni Ameriki
Tokio, 20. dec. s. Japonski zunanji minister Togo je po6lal zunanjim ministrom štirih južnoameriških nevtralnih držav: Argentine, Brazilije, Chileja in Peruja sporočilo, v katerem zanikuje trditve angleške in ameriške propagande o tem, da bi Japonska imela napadalne načrte glede Južne Amerike. Japonska politika meri nasprotno na to, da bi porajala čim bolj prijateljske odno-šaje med Japonsko in med omenjenimi državami Ta politika je ostala docela nespremenjena.
Šanghaj, 20. dec. s. Angleški minister za Daljni Vzhod Duff Cooper je prvič po imenovanju za ministra govoril v singapoorskem radiu ter med drugim dejal: »Nocoj eo poročila resna. Naše sile so se morale umakniti v severozahodni Malaji. Ne delajmo si utvar glede resnosti položaja in glede težavne naloge, ki nas čaka. Rajši odkrito priznajmo, da so Japonci dozdaj vodili svoje operacije s kar najboljšimi usipelii.«
Tokio, 20. dec. s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so oddelki japonskih letal napadli letališči Camp Murpnv ter Nichols pri Manilli. Osem ameriških bombnikov je bilo zažganih, šest lovcev pa sestreljenih.
Tokio, 20. dec. s. Agencija Domei je z nekega japonskega oporišča na južnem Kitajskem dobila poročilo, po katerem naj bi bilo neko japonsko letalo potopilo neko angleško vojno ladjo, o kateri menijo, da je križarka, ki je bila zasidrana v zalivu Sunchy južno od Hongkonga. Ladja, da je bila zadeta v neko življenjsko točko in piloti japonskega letala trdijo, da so videli, kako se je potapljala.
Tokio, 20. dec. s. O zasedanju Hongkonga poročajo naslednje podrobnosti:
12. decembra, 84 ur po začetku napada, so Japonci zasedli polotok Kowloon pred Hongkongom. 13. decembra je bil odbit prvi japonski poziv za vdajo Hongkonga in 14. decembra se je začel napad na to mesto s topovi, postavljenimi na zahodu, na severovzhodu in na jugu Hongkonga. Ti letalski oddelki niso srečali nobenih angleških letal. Letalski napadi so povzročili veliko
sovražne sile ves dan brez odmora ponavljale napade na nemške čete. Boliševilkom pa se ni posrečilo doseči uspehov. Da predočimo vso silovitost bojev, ki so se odigrali na tem odseku, zadostuje, če pomislimo, da ie na področju, kjer se je vojskoval en sam bataljon pehote, ki je odbijal sovražnika, ostalo mrtvih nad 600 bolj-ševikov. Na srednjem odseku bojišča so boljše-viki, ki so tudi v zadnjih dneh pretrpeli naj-hujše izgube, poskušali izvesti 17. decembra akcijo z namenom, da bi zavzeli nazaj nek kraj, ki so ga osvojile nemške čete. Pognali so v boj velike sile in z njimi napadli nemške čete. Nemški pehoti, ki se je tudi že prejšnji dan dobro držala kljub velikim vremenskim težavam, snežnim viharjem in izredno hudemu mrazu, se je posrečilo tudi ob novih sovjetskih napadih obdržati svoje postojanke. Vsule so najsilovitejši obrambni ogeni na sovražnika, ob katerem se ie zlomil vsak ruski napad.
Pri teh svojih brezuspešnih napadih, s katerimi so skušali zavzeti nazaj izgubljeni kraj, so boljševiki pretrpeli nove zelo krvave izgube. Kopenski vojski so učinkovito pomagale tudi skupine nemških letal, ki so metala bombe in streljala s strojnicami ter jim je uspelo zadati nasprotniku najtežje izgube. Ob koncu bojev, ki so se ta dan odigrali, se nemške sile niso umaknile niti za en meter iz svojih postojank, dočim so bili boljševiki, ko so videli, da njih napadi nimajo uspeha, prisiljeni umakniti se v divjem begu, pri čemer jih ie žgal nemški ogenj.
Španija — tudi v novi vojni nevojskujoča se država
Madrid, 20, dec. s. Vsi napori angleške in ameriške propagande, ki je z maličenjem pomena poslednjih posvetov španskega zunanjega ministra s tujimi zastopniki, skušala vplivati na javno mnenje, so se izjalovili ob včerajšnjem odloku španske vlade, ki tudi ob razširitvi sedanje vojne na Ameriko in Japonsko razglaša, da bo Španija ostala nevojskujoča se država.
Nove angleške grožnje zoper Irsko
Berlin, 20. dec. s. »Borsen Zeitung« zavzema stališče do gonje, ki so jo Angleži in Amerikanci začeli zadnje čase proti Irski. List pravi, da so na zadnji seji v angleški poslanski zbornici zahtevali nič manj kakor to, da naj Anglija zaseže irska pomorska oporišča. Na Irskem pa, pravi list, ne puščajo nič dvoma o tem, kako bi se odločili, če bi stvari krenile z rednega tira.
Quislingovo delo v Nemčiji
Berlin, 20. dec. s. Kakor poroča »Dcutsche Zeitung in Norvegien«, se je zadnje seje nemškega državnega zbora udeležil tudi poglavar norveške narodnosocialistične stranke Quisling. Pri tej priliki je Quisling imel dolga posvetovanja z vrhovnim poveljnikom SS-oddelkov ter poglavarjem nemške policije Himmleriem in pa z ministrom za zasedeno ozemlje na Vzhodu Rosenbergom.
Ameriška vlada pripravlja zakon, po katerem bodo lahko mobilizirali milijon žen, ki bodo služile v raznih civilnih in javnih službah med vojno._
Iz Washingtona poročajo, da je bil odstavljen poveljnik tihomorskega brodovja admiral Kimmel, na njegovo mesto pa je imenovan podadmiral Nimitz.
Bolgarski Rdeči križ je daroval milijon levov za nakup zimskih darov za italijanske in nemške vojske na vzhodnem bojišču.
škodo v življenjskih središčih mesta. Zažgana so bila mnoga skladišča eoriva.
17. decembra zji. aj je japonsko jjoveljstvo poslalo guvernerju v Hongkong nov poziv za vdajo. Tudi ta poziv je bil odbit, nakar je japonsko poveljstvo dejalo, da se v take reči ne bo več spuščalo in da bo rešitev prepustilo orožju. Nato se je začelo še silovitejše letalsko in topniško bombardiranje in uničevanje utrjenih postojank na vseh koncih, mestni predel Taikoo pa je zajel pekel plamenov. Tam je bil zadet donebnik s štirinajstimi nadstropji, v katerem je sedež bančne zveze v Hongkongu in Šanghaju.
18. decembra popoldne so se jaj>onske izkrce-valne čete zbrale na kovvloonskem letališču ter v industrijskih predelih mesta. Ko so dobile zapoved, so se v popolnem sodelovanju z japonsko mornarico navzlic silovitim angleškim protinapadom izkrcale ob 22 ter začele razširjati zasedbo. Anglija torej ne bo mogla praznovati stoletnice oblasti nad Hongkongom.
Vesti 20. decembra
Hrvaška vlada |e s posebnim odlokom skoraj docela ustavila ves avtomobilski promet v državi. Na 5000 ljudi je dovoljen en avtomobilski izvožček, vsako ministrstvo 6me imeti samo dva avtomobila. Z avtomobilom se smejo voziti župani petih največjih hrvaških mest. Za vojsko, za ustaše in za diplomatski zbor ta odlok ne velja.
Italijanski Interniranci v Angliji, zaprti v taborišču na otoku Manu, pošiljajo za božič voščila vsem svojim dragim v domovini z upanjem, da se jim bodo kmalu pridružili. Japonske oblasti v Šanghaja so dale razglas, v katerem vabijo kitajsko civilno prebivalstvo v mestu, naj sodeluje pri pobijanju nasilja kitajskih prevratnikov. Oklic grozi s hudimi kaznimi vsem bližnjim in daljnim pomočnikom atentatorjev.
Če določa novi sporazum med Siamom in Japonsko kakršno koli sodelovanje oboroženih sil, bo angleška vlada smatrala Siam za sovražnika, j« povedal podtajnik angleškega zunanjega ministrstva Law v poslanski zbornici. Švedska ladja »Nigpe« (10.000 ton) je zadela ob plavajočo mino v luki Hongkong in se potopila. Zaradi tesnejše zveze med japonsko vlado in finančniki je bila včeraj eklicana 6eja japonskih finančnih krogov, na kateri je bilo zastopanih 28 glavnih japonskih denarnikov.
V zvezi s porocih o premikanju sovjetskih čet ob
mandžurski meji, poroča DNB, da pristojni ja-
Csiki krogi ne pripisujejo tem premikom no-ega posebnega pomena in da so (o le vsakoletne zimske vaje ruske vojske.
Podpisan je bil sporazum med ameriškim admiralom Holmom in francoskim visokim komisarjem na otoku Martinique, admiralom Robertom, poroča DNB iz Stockholma. Podrobnosti o vsebini tega franeosko-ameriškega sporazuma niso znane.
V Oberriedu v Švici je v neki tovarni za izdelo-
vanje raket nastala velika eksplozija. Dosedaj 60 našli 7 mrtvih delavcev.
Egiptovski poslanik v Budimpešti je sporočil madžarski vladi, da je Egipt pretrgal diplomatske zveze z Madžarsko.
Ko je Anglija Združenim državam odstopila Shetlandske otoke ob južnem koncu Argentine, je argentinsko zunanje ministrstvo znova poudarilo, da so ti otoki argentinska last.
V newyorški luki je bil zasežen španski čezmorski
parnik, katerega ime pa še ni znano.
Na vzhodnem bojišču je padel sin nemškega opol-nomočenega ministra barona von Stumma, podnačelnika v tiskovnem uradu nemškega zunanjega ministrstva. Drugi Stummov sin je bil hudo ranjen že med vojno na Poljskem. Wilsonov spomenik v Pragi so takoj po nemški najiovedi vojne Ameriki odstranili. Spomenik je stal pred glavno železniško postajo v češki prestolnici.
Na včerajšnji seji japonske vlade so sklenili omejiti delo na prihodnjem zasedanju zbornice tako, da bo zbornica smela razpravljati samo o tistih zakonskih predlogih, ki imajo tesno zvezo s sedanjo vojno.
Švedski prestolonaslednik je obiskal razstavo italijanske umetnosti v Stockholmu.
Kanada se ne bo udeležila bližnjega zborovanja ameriških držav v Riu de Janeiru, ker ni članica vseameriške zveze.	t
V Londonu je umrl podpredsednik angleške delav-
ske stranke ter voditelj opozicije v poslanski zbornici Lee Smith.
Španski zunanji minister Kuner je včeraj imel dolgo in prisrčno posvetovanje z nemškim poslanikom von Stoehrejem.
Na Portugalskem vlada mir spričo angleške zasedbe otoka Timorja, vendar je opažati rastočo sovražnost zoper Angleže. List »Vos« prinaša oklic člana bivše portugalske vladarske rodbine, ki se poteguje za portugalski prestol. Oklic vabi portugalsko ljudstvo, naj složno posluša navodila vlade in naj zaupa njeni jasnovidnosti in zdravi pameti.
Na Havajskem otočju so ameriške oblasti izdale obširne varnostne ukrepe, poroča agencija Dompi. Oblasti so spravile vse tuje državljane pod ključ, uvedle* mnogo omejitev ter celo uvedle za nekatere predmete nakaznice.
Veliko tolpe sestradanih volkov prihajajo v baltiške države in povzročajo tam veliko škodo ter še več strahu. Taka poročila prihajajo zlasti iz okolice Rige.
V Singapooreju so angleške oblasli zaprle 1000
Japoncev.
Globlji sm!sel nemških frontnih popravkov
v Rusiji
Potek letalskih in obrambnih bojev
na ruski fronti
Skrbi, kaj bo s fižolom, so odveč
Do prihodnje letine ga imamo za vse dovolj
Ljubljana, decembra.
Pred časom smo poročali, da ja preskrba Ljubljanske pokrajine s fižolom zagotovljena in da so odveč skrbi dela prebivalstva, ki je hitelo, da si preskrbi velike zaloge fižola, računajoč, da ga bo zmanjkalo Fižol je v resnici idealna hrana, ki dolgo časa vzdrži in si ga morejo posamezniki prihraniti tudi za več let vnaprej. Toda če bi posamezniki delali prekomerne zaloge, bi bili prizadeti ostali in teh je večina, ki bi ne imeli fižola niti za sproti. Fižol pa je pretežno hrana najrevnejših slojev, ti pa is seveda ne morejo delati zalog- Zato so bili še ob pravem času izdani ukrepi, ki so preprečili in še preprečujejo kopičenje zalog fižola.
V resnici razpolaga Ljubljanska pokrajina z dovoljnimi zalogami fižola, taka da ga ob pravilni porazdelitvi ne bo zmanjkalo. Ljubljana ima še fižola iz dobe pred vojno, zlasti okusnega titovskega, ki so ga Slovenci nakupili pred vojno v Srbiji in ki je sedaj na razpolago za prehrano Ljubljanski pokrajini. Tudi letošnja letina fižola ni bila tako slaba, kakor je to sprva kazalo. Motilo je to, da mnogi kmetovalci niso nasadili toliko fižola med krompir, ker so krompir sadili z oranjem, medtem ko je treba fižol saditi z motiko. Na drugi strani pa so mnogi manjši posestniki, zlasti pa ljudje na robovih mest in tako imenovani mestni »kmetje« na novo najetih parcelah zopet posadili mnogo fižola. Seveda so mestni ljudje pojedli mnogo fižola že v stročju, pa f^a je le še ostalo mnogo v zrnju.
Kakor slišimo, bodo izdani še strožji ukrepi pri racioniranju fižola, tako da bo pravično razdeljen.
Ena izmed skrbi je tudi, kako dobiti dober semenski fižol za prihodnje leto. Tako izvrstno hranilo, kakor je fižol, zasluži, da ga zasadimo v še večji meri kakor letos. Fižol nili ne potrebuje dosti gnoja, ker si nabavlja dušik sam iz zraka, enako kakor soja, grah, bob in detelja. Pač potrebuje nekaj takega gnojila, ki vsebuje kalcij in kalij. Tudi tetovski fižol se bo v naši zemlii obnesel. Ta fižol je prav tako okusen v stročju kakor v zrnju.
Fižol moramo že sedaj preskusiti, če je dober za seme.	•
Preizkušnja je prav preprosta: v skledo mlačne vode damo nekaj zrn fižola. Od desetih fižolovih zrn jih mora pognati kali najmanj devet. Tak fižol je najboljši za seme ter bo zanesljivo vzkalil tudi v njivi. Še bolj natančna preizkušnja je v kalilnici, to je skledi s pokrito stekleno ploščo s prostorninami za kaljenje. V tako kalilnico damo tople vode in pivnik ter potem kontroliramo, ako bo fižol kalil.
Sicer pa je fižol zelo trdoživa rastlina, ki zlepa ne odpove. Kaljivost ohrani teoretično tudi do šest let. Tak fižol, ki je star po dve leti, kakor na primer tetovski, ki ga imamo v Ljubljani, pa je še boljši za kaljenje kakor letošnji, komaj eno leto stari.
Vsekakor so skrbi prebivalstva, kaj bo s fižolom, odveč. Do prihodnje letine, ki upajmo, da jo bo Bog dal ugodno, ga imamo dovolj za vse.
Ureditev prodaje in potrošnje mesa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 6. junija 1941-XIX št. 41 in smatrajoč za potrebno, da se uredita prodaja in potrošnja mesa,
odreja :
Clen 1. Meso se sme prodajati ob spodaj navedenih dnevih;
ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih: goveje meso (vštevši telečje),
ob torkih: sveže svinjsko meso, ovčje in kozje meso.
Novice iz Države
Duce sprejel odbor Fašistične zveze velikih družin.
Duce je sprejel Narodni odbor Fašistične zveze družin s številnimi otroki. V tem odboru so: predsedniš inž Giangiacomo Borghese (18 otrok), podpredsednik zdravnik Alberto Santa Maria (12 otrok), Člani pa so: odvetnik Paolo Caccavalle (11 otrok), Vincenzo Consiglio (10), nar. sv. Enrico Felicella (10), nar, sv. Alessandro Gorini (8), knez don Filippo Lancellotti (10), Cesare Matteini (15), odvetnik Giuseppe Olivi (9), Mario Rosina (14), senator knez don Fulco Russo di Calabria (7)^ in generalni tajnik, podprefekt, odvetnik Mario Car-ta (7). Predsednik je pri tej priliki povedal, da Jp bilo 31. dec. 1940. 4.903 občinskih skupin s «80.400 člani, ki so imeli skupno 4,583.308 otrok. Skupno število članov tistih družin, ki ijJ>a.i° mnogo otrok, pa je tedaj znašalo 5,618.344. Knez Borghese je tudi poročal podrobno o delovanju tega društva številnočlanskih družin. Duce je z zadovoljstvom vzel to poročilo na znanje ter dejal, da se bo italijanska demografska politika tudi v bodoče držala dosedanjih smernic za moralno in gmotno podporo velikih družin, ki jamčijo za bdočnost italijanskega plemena.
Papežev božični govor. V sredo, 24. decembra, torej na dan pred božičem, bo govoril preko vatikanskega radia ob 12.50 ev. Oče. Ta njegov božični govor bodo prenašale tudi V6e italijanske radijske postaje družbe EIAR. Pri tej priliki bo sv. Oče podelil »urbi et orbi« 6voj blagoslov in popolni odpustek.	I
Ukinitev nekaterih potniških vlakov. Sedanje stanje je rodilo potrebno po ukinitvi nekaterih dosedanjih potniških vlakov. Ti vlaki ne bodo več vozili od nedelje, 21. decembra dalje. Kateri pa so ti vlaki, je razvidno iz objav posameznih železniških uprav.	....
Pojasnila glede nakupa krzna. Pri prodaji izdelkov iz krzna so se pojavili dvomi glede tega, kaj je e podlogo za taksne izdelke. Ne bi bilo pametno dopustiti možnosti prodajanja neobšitega krzna, pri tem pa ne točno določiti, kako naj 6« prodajajo krzneni izdelki, za katere je podloga nujno potrebna. Narodna zveza trgovcev e tekstilnim in drugim blagom za oblačila zato podaja pojasnilo, da je pri nakupu podloženega krzna treba odšteti poleg točk za krzno samo tudi odgovarjajoče Število točk za podlogo. Poleg tega omenjena zveza tudi poudarja, da krznarji ne smejo prodajati krznenih izdelkov na nakaznice, ki so že odrezane.
Smrt nečakinje skladatelja Liszta. V Florenci, kjer je dolgo časa bivala, je umrla ga. Blandine von BUlOvv, žena grofa Oravina, potomca knezov iz Ramacce. Pokojnica je bila rojena v Berlinu leta 1865 in je bila nečakinja Franca Liszta in Wag-nerjeva pastorka. Res je bila hčerka Kozime Liszt, ki 6e je po smrti svojega prvega moža Hansa von Btilovva vdrugo poročila in sicer z Wagnerjem, tudi slovitim 6'kladateljem.
5 kg zlata ao skušali prodati skrivaj. Turiška policija je te dni prišla na sled zanimivi družbi, ki je skušala skrivaj prodati celih 5 kg zlata in v kateri so glavno vlogo igrali judje. Najprej se je nekemu policijskemu agentu posrečilo priti v stik 6 23 letnim uradnikom Robertom Mu6som in 35 letnim krojačem Brunom Nardom. Ker nista vedela,
6 kom imata opravka, sta mu v razgovoru o tem in onem tudi povedala, da mu lahko pocerti preskrbita večje količine zlata, ki ga ima neki Carlo Ja-niboni v Milanu. Ko 60 vsi prišli tja, je Jani boni dejal, da 6amo posreduje pri tej kupčiji, zlato pa da ima jud Kinschhorn iz Lwowa, doma iz Lwo* wa. Tudi ta je trdil, da je samo posredovalec in ie vse na potil k urarju Ilolperju, tudi judu, doma iz Rige na Letonskem. Ko so se še tu oglasili, jim je Holper pokazal, ker je slutil past, 6amo del zlata in dejal, da jih bo naslednji dan seznanil z lastnikom te dragocene kovine, nekim Orecom. Ta pa zlata na noben način ni hotel prodati, ker so se mu kupci zdeli le preveč sumljivi. Tedaj pa je policijski agent napovedal aretacijo vsem skupaj in poklical obenem na pomoč še številne druge policiste. Holper je hotel zbežati, pa mu ni uspelo. Na stanovanju Greca pa 60 potem našli še 4 kg zlata. Priznal je, da ga je prinesel skrivaj iz Švice v Italijo in da ga je prodajal po 95 lir gram. Oba juda pa sta ceno navila še na 130 lir. Vsi so bili obtoženi, da so skrivaj pprodajali zlato, kar je prepovedano, Greco pa povrhu še tihotapstva.
ob torkih, sredah in četrtkih: gnjati, prekajeno svinjsko meso, tlačenke in klobase vobče, konjsko meso in perutnina,	,
ob vseh dneh v tednu: drobovje, kunčje meso in dlakasta in pernata divjačina.
Čl. 2. Porazdeljevanje mesa uredi in racioni-ra Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 3. Mesarji in prodajalci mesa na drobno morajo sproti voditi prejemno in oddajno knjigo o mesu in mesnih izdelkih, ki jo poprej vidira Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine.
Člen 4. Restavracije, gostilne in krčme in drugi taki gostinski obrati smejo oddajati jedila, pripravljena z mesom, samo ob dneh iz čl. 1., ko je dovoljena prodaja take vrste mesa.
Mesni obrok brez kosti ne sme biti težji od 100 g, s kostmi ne težji od 150 g, in se nanaša ta teža na zgotovljeno jed.
Člen 5. Kršitve določb te naredbe In naredb, ki jih izda v izvrševanju njemu podeljene pooblastitve Prehranjevalni zavod Ljubljanske pokrajine, se kaznujejo z zaplembo blaga in začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice, poleg tega pa prodajalec kakor tudi kupec ali potrošnik v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Člen 6. Razveljavljajo se vse določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 15. decembra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Skrbno pripravljen koncert vojaškega Oopolavora
Ljubljana, 20. decembra.
V prostorih pokrajinskega Dopolavora je bil pretekli četrtek velik vojaški koncert, ki je bil izredno dobro obiskan. Udeležilo se ga je nrnogo vojaštva iz Ljubljane in je bila dvorana nabito polna. Poslušal pa so ga prišli med drugimi tudi številni častniki ter še prjcej drugih ljubiteljev glasbe iz Ljubljane.
Za to prireditev so izbrali zelo pisan spored, ki so ga člani vojaškega Dopolavora izvedli Z vso natančnostjo. Nastopil je pevski zbor grenadirjev XI. armadnega zbora pod vodstvom dirigenta poročnika Uiovannija Usellinija, izvajane skladbe, ki so bile na sporedu, pa je razlagal podporočnik Fiore Barrelta Prvi del koncertnega sporeda sla prenašali radijska postaja EIAR iz Rima in radijska postaja iz Ljubljane.
Močni pevski zbor je ob spremljevanju harmonik gromovito zapel himno graničarjev in krasno »Pesem gorat. Občinstvo pa je še prav posebno nagradilo solista Stanghellinija, ki je zapel »Legendo o neznanem vojaku«. Z violino ob spremljevanju štirih kitar pa je uspešno nastopil z violino podporočnik Bianchi.
Pevski zbor je žel veliko odobravanje za izvajanje šaljive »Prišla je lepa plavolaska«. Nazadnje pa je spet zapel solist Stanghellini in občuteno podal pesem »Mati«.
V drugem delu koncertnega sporeda je poleg drugih z velikim uspehom nastopil tudi tenorist Mariani z »Mornarjevo luno«, »Palomo« in »Zvezdicami, ki jih nosimo«. Občinstvo je tudi njega sprejelo z zasluženim odobravanjem. Zbor je za konec zapel še himno obmejnih straž.
Da je bila ta vojaška prireditev res skrbno pripravljena in prav tako skrbno in z vso točnostjo tudi izvedena, najbolje dokazuje veliko priznanje, ki so ga na nastopu želi vsi, zbor, solisti, godba in dirigent.
Današnji trg
Današnji trg je bil v primeri s tržnimi dnevi v zadnjem času boljše založen. Veliko je bilo na prodaj zelenjadi. Posebno solato so radi kupovali. Veliko je bilo naprodaj radiča. Pomaranč in pa mandarin je bilo toliko, kolikor si jih hotel. Tudi z orehovimi jedrci je bil trg dobro založen. Cena jo tudi njim malo padla. Pred dvema dnevoma so jih prodajali še po 40 lir za kg, danes pa so bila že po 38 lir.
Pri mesarjih je bilo pa danes bolj veselo. Gospodinje so dobivale po 30 dkg mesa za osebo. Kakor pa kaže, bodo lahko meščani dobili v ponedeljek še nekaj malega svinjskega mesa, kar naj bi bilo za priboljšek za praznike. Današnja povečana količina je bila izdana tudi zaradi praznikov, tako da bodo imeli ljudje malo več mesa kakor pa ob drugih tednih. Veliko je bilo napro-. daj tudi sadja, posebno jabolk. Bila pa so draga, saj so nekatere vrste prodajali celo po 6 in še 7 lir za kg. Nekaj kmetic je imelo tudi domače zajce naprodaj, katere so seveda kaj hitro spravilo v denar.
43 letni Jaka Klemenc j. bil v Mariboru zaposlen pri nalaganju železnih traverz in nesreča je hotela, da mu je ena izmed njih padla na noge. Zlomila mu je kar obe nogi.
V Mariboru sta imela plesni večer znana ljubljanska baletna plesalca Moharjev« -in Pi» lato. Izvajala sta nekaj svojih najkoljSili del.
Božični sejem
Ljubljana, 20. decembra.
Prav živahno j® zdaj tam zadaj za stolnico. Veliko so postavili stojnic in jih pregrnili z belim platnom. Toliko so jih postavili, da so se morali celo mlekarji s svojimi umakniti.
Vse mogoče drobnarije lahko kupite tam. Po največ pa prevladujejo božični predmeti. V lepih škatlah in škatlicah je razstavljeno vsemogoče okrasje za božična drevesca. Srebrni zvončki, raznobarvni obeski so razstavljeni in vabijo kupce. Pa ne le za božično drevo, tudi za jaslice je mogoče nakupiti, kar potrebujete doma. Lepi pastirci, različnih velikosti: ovčarji, kravji pastirji, kravice, ovčice, pa še slon dela družbo živalski družinici, ki čaka na kupce. Pa tako imenitno so poslikani, barve vabijo in posebno otroci se kaj neradi ločijo od pisanega živalskega sveta. Tako imenitno je vse skupajl Otrok res he smeš peljati na ta sejem. Vse bi radi, in kako prepričujejo svoje starše, da je treba kupiti za domače jaslice skoraj vse nove pastirce, kajti domači so že nekaj let stari in ovčarju manjka že cela levica, pa tudi kravici je že rep odletel. Takih jaslic vendar ne smemo imeti, pripoveduje sinko, kaj bodo pa sosedje reklil Oni bodo letos imeli čisto nove jaslice, pa tudi mi se lahko malo postavimo, če kupimo vsaj nekaj novih pastircev in o.včic. Jaslice, da bodo kakor prenovljene. Tako jadikuje mali Tonček, ki hodi ob mamici po božičnem sejmu. Pa se mamica le omeči in kupi res nekaj pastircev in ovčic. Da ste videli Tončka, kako je bil vesel!
Od jutra pa do večernega mraka je na sejmu prav živahno. Mnogo kupcev prihaja. Nekateri
Izšla je
toliko pričakovana knjiga Janeza Jalena »Trop brez zvoncev«
v zbirki »Slovenčeve knjižnice«. — Vsaka knjiga le S lir. — Vezana in tiskana na antičnem papirju stane 20 lir. — Dobite jo v vsaki knjigarni in trafiki — Najlepše darilo za božič in novo leto je knjiga »Trop brez zvoncev« in »Pokojni župnik Kampens«. — Postanite naročniki naše knjižnice)
Ljubitelje našega glasbenega naraščaja opozarjamo na prvo javno produkcijo Glasbene akademije ter Srednje glasbene šole, na kateri bodo nastopili pevci, pianisti in violinisti iz šol rektorja Trosta, ravnatelja Betetta in profesorjev: Trostove, Ant. Ravnika, Wistingliausnove, Šlaisa ter Dariana Izvajali bodo IIaydnovo »Fantazijo v C-duru«, Ravnikovega »Vasovalca«, Ponchielli-jevo romanco iz »Gioconde«, Mozartovo »Fantazijo v d-molu«, sceno in arijo iz Leoncavallovih »Glumačev«, »La Folia«, Corelli-Leonardija. Beethovnove »Variacije op. 34 v F-duru«, Gregorčeva »Vrata«, Saint-Saensovo arijo Dalile, Chopinov »Preludij, op, 45«, Rahmaninovljev »Preludij op. 32, 10«, Lisztov »Valse impromptu«, arijo Gilde iz Verdijevega »Rigoletta« in Bruchov »Koncert v g-molu«. Produkcija bo v ponedeljek, 22. t. m. ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, so v predprodaji v Matični knjigami.
kupijo le nekaj novih reči za jaslice, nekateri pa posežejo še malo bolj globoko v žep in kupijo kar cele nove jaslice, da bodo doma razveselili domače, posebno pa svoje otroke. Božični večer se hitro bliža, drevesca so tudi že kupljena, deska za nove jaslice postavljena... To bo otroškega veselja!
Valjar pa valja
Ljubljana, 20. decembra.
Z deli na podaljšani Šubičevi ulici še zdaj niso prenehali. Vreme je prikladno in zakaj ne bi delali, če lahko. Potem, ko so naredili visoko zidano pregrajo, ki loči cesto od samostanskega vrta, so nadaljevali z izravnalnimi deli na široki cesti, ki bo vodila neposredno iz mesta v zeleni Tivoli. Pred kakšnimi desetimi dnevi so vozniki dovažali nekaj dni kar naprej polne »truge* gramoza in ga nasipali po celi cesti. Ko so ga izravnali, pa je privozil še mestni valjar in je začel s svojim delom, Na dolgi cesti je v obratu samo en valjar in prav zaradi tega gre valjanje bolj počasi od rok. Med stlačeno kamenje pa delavci mečejo tudi zemljo, tako da se bo cestišče še bolj utrdilo. Torej zdaj opravljajo tista cestna dela, ki bi jih eicer morali v zgodnji spomladi. Nekaj dni so s tem pridobili in cesta bo prav zaradi tega tudi nekaj dni prej odprta za promet, kakor pa bi bila sicer.
Tudi na cestah okrog nove velike stanovanjske niše Pokojninskega zavoda je v obratu en valjar, ki pridno melje zemljo in kamenje pod seboj. Ob hiši v Nunski ulici so tudi zvišano cestišče lepo izravnali in povaljali, pa tudi ob robniku nasproti ležečega vrta pustili poševno plast zemlje tako, da se ne bo mogel asfaltirani hodnik povesiti. Spomladi bodo vso cestno okolico stanovanjske hiše asfaltirali, tako da bo mesto precej pridobilo na zunanjosti in lepoti.
Novice z jugovzhoda
11,167.913 dinarjev znaša vsota, ki so j'o do zdaj poslali iz Nemčije tam zaposleni srbski delavci. Ta vsota vsak dan raste.
Užice so obiskali te dni predstavniki posameznih resorov iz ministrstev srbske vlade, da so proučili dejansko stanje mesta in trenutne potrebe. Ob povratku so svojim nadležnim oblastem podali obširna poročila Vse narodne sile so na neprestanem delu za obnovo Užic.
Ranjene dobrovoljee je obiskala * helgraj-skimi damami soproga ministra Oljčana in jim razdelila lepe darove v imenu pokreta »Zbor«,
Lepo branje za božične večere Vam nudi knj ga
Delajmo jaslice
Odstira globoki pomen jaslic za naš čas, daje pa tudi praktična navodila za postavljanje Cena 8 lir Prodaja se v Ljudski knjigarni, podružnici »S.ovenca«, Novi založbi. Mladinski založbi in v trgovinah V. Remec in A. Sfiligoj
La possibilita di sottoserivere ai Buoni del Tesoro 5% 1950 e alla portata di
fllttl
L’lsfituto Naztonale delie Assicuraztonl
ha studiato una originalisstma lorma di assicurazione che consente di pa-gare i titoti in otto o in venti annua-lita e che permette
con una speso sopportoblle
di crearsi un opera di previdenza ed allo stesso tempo di concorrere
ai VISTOSI PREMI semestroll
che verranno estratti.
Assieme ad altn numerosi premiati, anche quest‘anno un assicurato, tito-lare di una Polizza di L. 10.000*— abbinata ai Buoni del Tesoro. ha vinto
l raiLSONE di Lire
La fortuna e toccata ad un industriale milanese che per la sua Polizza aveva speso circa L. 1,220’—
E' da notare che la sua polizza rimane in pieno vigore e mantiene il diritto di concorrere agli altri premi che ogni set mesi saranno sorteg-giati dallo Stato.
I.N.A.
ISTIIDTO NAZtONALE DELII ASSICURAZIONI
Agente Generale dl Lubiana
Gius. Zotti
Via 3 Maggio No. 11 - Tel. 25-71
Lasc;atevi consigliare e rivolgetevi fiduciosi a questo grande Istituto!
Možnost podpisa Zakladnih Bonov 5% 1950 je dana
vsahomur
Narodni Zavarovalni Zavod
ie zamislil originalno obliko police, ki dovoljuje plačilo vrednostnih papirjev v osmih ali dvajsetih letih in ki dopušča
z minimalnim! stroški
ustvariti si razen preskrbe tudi udeležbo na
pomembnih polletnih dobitkih,
ki bodo izžrebani.
Skupno z ostalimi številnimi dobitniki ie tudi letos neki zavarovanec, lastnik 10.000'— lirske police zvezane z Boni del Tesoro, zadel
1 MILIJON LIR
Sreča se je nasmehnila nekemu milanskemu industrialcu, ki ie s svojo polico plačal samo L. 1.220'—. Pripomniti ie treba, da ostane njegova polica še dalje v popolni veljavi in obdrži pravico do nadalinih dobitkov, ki jih bo žrebala država vsakih 6 mesecev.
LN.A.
NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD
Generalni zastopnik za Llubllano
Gius. Zotti
Cesta 3, maja št. 11 - Tel. 25-71
Zaupajte temu velikemu Zavodu in uvažujte njegove nasvete)
Tahtevajte povsod naš list!
Zdravstveni dom v Ribnici - odprt
Ribnica, 20. decembra. Potreba po zdravstveni 6oeialni ustanovi v lepi ribniški dolini je bila že zdavnaj pereče vprašanje te pokrajine. Po uspešnih pripravljalnih delih je končno Visoki Komisariat, ki 'kaže izredno zanimanje za zdravstveno zaščito prebivalstva, na predlog g. dr. Pirca, direktorja Higienskega zavoda v Ljubljani, odobril ustanovitev nadvse potrebnega zavoda. Ustanovitev zdravstvenega doma so podprli tudi vsi krajevni činitelji Komisar občine Ribnici g. Rudež je z velikim razumevanjem zagotovil potrebne občinske kredite, občina v Dolenji vasi je ustanovo istotako toplo pozdravila in uprava »Posojilnice« v Ribnici je z globokim razumevanjem ustanovitev podprla s tem, da je dala na razpolago lepe pro6tore v svoji novozidani hiši.
Ustanova je začela s svojim javnim poslovanjem dne 10. t. m. Zaenkrat z ozirom na vojne čase brez oficielne otvoritve. Novoustanovljeni Zdra6tveni dom je pod vodstvom zdravnika Ivana Brumna, ki zaenkraj opravlja tudi vsa zdravniška dela, nastavljena pa je tudi stalna zaščitna sestra. Ustanova ima zaenkrat sledeče oddelke:
1.	Šolsko polikliniko, ki začasno posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 9 do 10 za ambulant-
no zdravljenje bolnih učencev. Po tej uri 60 sistematski in kontrolni zdravniški pregledi. Šolska poliklinika nudi vsem učencem brezplačno ambulatno zdravniško pomoč, kakor tudi zdravila, neglede na premoženjske ražmere 6taršev oziroma skrbnikov.
2.	Dispanzer za otroke, ki še ne hodijo v šolo. Posluje V6aik ponedeljek in petek od 15 do 16. Ta oddelek nudi brezplačni zdravniški pregled V6em bolnim otrokom do izpolnjenega šestega leta starosti, ki so ubožnega etanu.
3.	Posvetovalnica za matere in dojenčke posluje vsako 6redo od 15 do 16, v tem oddelku so deležne brezplačnih zdravniških in strokovnih nasvetov vse noseče žene kakor tudi matere za svoje dojenčke glede splošne nege in prehrane.
Kmalu bo v okvirju šolske poliklinike odprt potreben oddelek zobnega armbulatorija, ki ga bo vodil poseben zdravnik. V tem oddelku bo brezplačno zdravljenje zob vsem všolanim učencem in učenkam, ki 60 revnih staršev, proti malenkostni odškodnini režijskih stroškov pa premožnejšim.
Iz navedenga poslovanja je razvidna velika potreba in opravičilo obstoja te ustanove. Ribniška dolina zato zavod toplo pozdravlja in želi obilo uspeha.
Sadno drevje je treba očistiti in škropiti,
če hočemo, da bomo imeli veliko zdravega sadja
Kakor človeku dobro d<5 čistoča in koža lažje diha, prav tako je tudi z drevjem. Tudi drevje diha, pa ne 6amo 6 koreninami in listi, ampak tudi e celo drevesno skorjo. In prav zaradi tega morajo vsi tisti, ki hočejo imeti pri sadjereji uspeh, skrbeti za to, da je drevje kar moči dobro očiščeno predvsem raznih lišajev in trhlega lubja. Drevesa čistimo 6 6trguljo ali žično ščetko. Rumeni in sivi lišaj 6ta najbolj nevarna in tudi najbolj pogosta. Lišaji sicer ne razjedajo 6amega drevesa, a mu škodujejo e tem, ker ovirajo, kakor že rečeno, drevesno dihanje, povzročajo gnitje vej in služijo kot skrivališče sadnim škodljivcem.
Istočasno ko odstranjujemo lišaj z drevja, ostrgamo tudi z njega 6taro 6korio, ki nudi škodljivcem neprikladnejše zavetišče. Pred tem opravilom pa pogrnemo pod drevo plahto ter vse odpadke, ki so se na njej nabrali, sežgemo. To je najučinkovitejše pokončavanje sadnih škodljivcev.
Ko 6mo tako očistili 6adno drevje, smo ga s tem pripravili za zelo važno zimsko škropljenje. Mnogo smo že brali in tudi napisali o sadnem škropljenju, 6aj se je posebno v zadnjih letih vse povsod po 6vetu priporočalo to škropljenje in res 60 bili uspehi vidno boljši. Tudi naši strokovnjaki niso stali pri tej propagandi ob 6trani tako, da je že vsak naš sadjar dobro poučen o važnosti škropljenja. Vsakdo, ki mu je mar 6adno drevje, se je tudi 6am lahko prepričal o tem, da re6 ni moči
pridelati zdravega 6adia brez pravočasnega in pravilnega škropljenja. I
Pozimi, oziroma v času, ko je sadno drevje brez listja, 6 škropljenjem uničujemo predvem živalske zajedalce, ki prezimujejo na drevju. Tedaj lahko škropimo z močnimi škropivi, ki drevju brez listja ne škodujejo, a odporne zajedalce zanesljivo pokončajo. Sredstva za zimsko škropljenje z drugim imenom imenujemo drevesne karbolineje. Med temi pa 6pet razlikujemo navadne drevesne karbo-nileje, h katerim spadajo arborin, dendrin, tosol, koncentrirano drevesne karbolineje n. pr. neoden-drin, in pa posebne drevesne karbolineje ali drevesna škropiva, n. pr. mixdrin, ki pa imajo pred drugimi to prednost, da se dajo mešati z bordoško ali kalifornijsko brozgo. Uporabljamo jih dobro pomešane in razredčene z vodo v 10%-ni raztopini za pečkato sadje, za koščičarje, ki so občutljivejši za škropivo, pa jih uporabljamo v 6 do 8%-<ni raztopini. Koncentrirane ali goste karbolineje, ki so navadno dvakrat močnejši od navadnih karboline-jev, uporabljamo v polovico manjši koncentraciji. Vendar ee gostota ravna predvsem po tem, kakšnega škodljivca nam je namen uničiti. Namesto kar-bolinejev moremo uporabljati tudi 20-% žveple-no-apneno brozgo, ki 6e imenuje tudi kalifornijska. Ta brozga je mnogo cenejša, a je tudi mnogo manj učinkovita kal«>r drevesni karbolineji. Škropimo že lahko v pozni jeseni, v novembru, a naj-
PACCHI POSTALI URGENTI NUJNI POŠTNI PAKETI
&
giungono a destinazione contemporaneamente alle corri-spondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. - Sodo accettati da e per tutte le localita del Regnoedelle Colonie italiane. - Hanno corso coi treni diretti e direttisimi. - Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo l arrivo a destinazione.
dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pi ._.a oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenemi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo.
rajši škropimo proti koncu zime, ko ee škodljivci začnejo prebujati iz zimskega ena in postanejo bolj občutljivi za škropiva. Škropiti moramo zelo temeljito, tako da je V6ak del debla in vej povsem premočen 6 škropivom in da škropivo prodre v vsako razpoko v drevesu, ker mora škropivo zadeti neposredno vsakega drevesnega zajedalca, da ima učinek, škropivo namreč deluje na površino teleea škodljivcev tako, da ga razje. Škropimo pa le v mirnih dneh brez vetra in ko ne zmrzuje, najrajši, ko 60 drevesa malo vlažna zaradi rose ali dežja, kajti ob takem času škropivo najlažje prodre v vse razpoke.
Z zimskim škropljenjem uničimo mnoge zajedalce, kakor jajčeca listnih in krvavih uši, jablanove in hruškove bolšice, jajčka zimskega pedica, pr-6tenčarja. Z njim uničimo cvetožerja, če škropimo dovolj pozno, ko je že zapustil 6voje prezimovališče.
V pričujočem je lahko vsakemu jasno, kako velike važnosti je v sedanjem zimskem času škropljenje sadnih dreves. Zdaj je treba poseči malo v žep, da si nakupimo škropiv, paleti pa bomo veseli. ko bomo imeli veliko dobrih in zdravih sadov. Sadjarji torej: ne pozabite na škropljenje!
Hrana po gostilnah na sveti dan
Po pooblastilu Ek6c. Visokega Komisarja 6p>o-
ročamo:
Na božični dan (25. t. m.) smejo restavracije, gostilne, krčme in drugi podobni gostinski obrati, javne kuhinje in slično jx«streči z jedili, pripravljenimi s katero koli vrsto me6a.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Iz Ducejevega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Sivcu Mihaelu in Frančiški iz Iške va6i 38 nagrado v znesku 600.-— lir ob rojstvu dvojčkov.
Gena letošnje koruze
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil s posebno odredbo cene koruze letine 1941, katero je treba oddati Prehranjevalnemu zavodu Ljubljanske pokrajine. Po čl. 1. znaša cena koruze, ki se mora oddati, na 120 lir za stot za ruženo blago v zrnju, postavljeno v razsutem stanju na zbirališča, ki jih določi Prevod. Ta cena se razume za zdravo, pravšno tržno blago, posušeno. z vlago 16%.
Za vsebino vlage, drugačno od temeljne, se morejo računati pribitki ali odbitki takole:
Prva številka pomeni odstotek vlage, druga pa pomeni pribitek in odbitek (pri stopnjah vlage po 16% pribitek, pri stopnjah vlage nad 16% pa odbitek) za vsako stopnjo vlage na težo 100 kg. 12% 4.1 kg, 13% 3.10 kg, 14% 2.15 kg. 15% 1.15 kg pribitka, 16% je temeljna vlaga, nato slede: 17% 1.5 kg odbitka, 18% 2.15 kg, 19% 3.2 kg, 20% 4.25 kg, 21% 5.25 kg, 22% 6.3 kg, 23% 7.3 kg, 24% 8.3 kg, 25% 9.35 kg. 26% 10.35 kg, 27% 11.37 kg, 28% 12.39 kg, 29% 13.41 kg in 30% 14.43 kg.
Za priznano semensko koruzo se po 51. 3. odločbe plačuje dodatek 30% k ceni iz čl. 1.
Kršitelji te določbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca 1941. Naredba ie stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, to je 17. decembra.
Prepoved dostavljanja živil na dom
Visoki komisar za Ljublajnsko pokrajino Je izdal odredbo, po katere čl. 1. je prepovedano dostavljati na dom vsa racionirana živila in meso, bodisi sveže ali tlačenke in klobase vobče ali prekajeno ali kakor koli predelano. Po čl. 2. se kršitelji teh določb, tako prodajalci kot kupci, kaznujejo v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vselej pa se blago zapleni in se prodajalcu lahko začasno ali dokončno odvzame obrtna pravica. Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 17. decembra.
Ljubljanska kolodvorska restavracija
Direkcija železnic v Ljubljani odda 6 1. februarjem 1942 jx> predpisih pravilnika 135 v zakup za nedoločen čas kolodv. restavracijo in stanovanjske prostore na pcetaji Ljubljana.
Za obratovanje potrebna glavnica znaša 91.200 lir, če reflektant nima nobenega inventarja in opreme; v nasprotnem primeru pa 27.360 lir, mora pa predložiti,-dokaz o posesti inventarja in opreme.
Letna zakupnina za obratne prostore . znaša 9.120 lir, a letna najemnina za stanovanjske prostore znaša 3.853.20 ltr.
Prošnje 6e vlagajo na naslov direkcije železnic / Ljubljani do vključno 10. januarja 1942. Do i6te-ga dne ob 11 6e mora položili pri dejx>zitni blagajni direkcije v Ljubljani predpisana varščina v znesku 2.268 lir v gotovini.
Natančnejša jx>ja6nila glede pogojev 6e dobe pri Direkciji železnic v Ljubljani, soba štev. 60 in pri šefu piostaje Ljubljana.
Direkcija železnic v Ljubljani, it. 630-3-1-41.
Ukinjanje vlakov v potniškem prometu
Pričenši i nedeljo dne 21. decembra 6e ukine j« nekateri potniški vlaki s sledečimi odhodi odnosno prihodi:
1. na progi Ljubljana—Postojna vlaka štev. 607-608. Vlak 607 odhod Ljubljana 19.50, prihod Postojna 21.10. Vlak 608 odhod Postojna 8.35, prihod Ljubljana 9.50.
2. Na progi Ljubljana—Vrhnika trg vlak 8033 in 8034. Vlak 8034 Vrhnika trg odhod 9.26, Ljubljana prihod 10.01. Vlak 8033 Ljubljana, odhod 11.15 Vrhnika trg prihod 11.50.
3. Na progi Ljubljana—Zalog, vlaki štev. 624, 625, 626, 627, 630 in 613. Vlak 624 Ljubljana odhod 7.02, Zalog prihod 7.17. Vlak 625 Zalog odhod 7.25, Ljubljana prihod 7.38. Vlak 626 Ljubljana odhod 10.30, Zalog prihod 10.45. Vlak 627 Zalog odhod 10.55, Ljubljana prihod 11.20. Vlak 630 Ljubljana odhod 14.20, Zalog prihod 14.35. Vlak 613 Zalog odhod 14.41, Ljubljana prihod 14.53.
4. Na progi Ljubljana-Trebnje ob nedeljah in praznikih vlaki 92.13 drugi del in 92.18 drugi del. Vlak 92.15 drugi del Ljubljana odhod 8.10, Trebnje prihod 10.20. Vlak 92.18 drugi del Trebnje odhod 18.00 Ljubljana prihod 19.40.
5. Na progi Ljubljana-Grosuplje-Kočevje vlaki 93.21-93.22 in 93.15-93.16. Vlak 93.21: (93.22 Ljubljana odhod 10.02 prihod Kočevje 12.35. Vlak 93.15) 93.16 Kočevje odhod 14.15 Ljubljana prihod 16.38.
6. Na progi Novo mesto-Karlovae vlaka 92.11' in 92.22. Vlak 92.11 odhod Novo mesto 4.02 Karlova« -prihod 7.15. Vlak 92.22 Karlovac odhod 20.10 Novo mesto prihod 23.18.
7. Na progi Novo mesto—Straia-Toplice, vlaka 95.36 in 95.37. Vlak 95.36 Novo mesto odhod 14.40, Straža-Toplice prihod 14.58. Vlak 95.37 Straža-To-plice odhod 15.27, Novo mesto prihod 15.45.
Koledar
Danes, sobota, 20. decembra: Kv., Rvg.
Nedelja, 21. decembra: 4. adv., Tom.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Ob božičnih praznikih vsi v frančiškansko dvorano, kjer bo Frančiškanska prosveta uprizorila Gregorinovo božično dramo »Kralj z neba«. Prva predstava na sveti dan (25. decembra) bo ob pol 5, na praznik sv. Stefana in na nedeljo, 28. decembra, pa že ob 3 popoldne. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62. Telefon 27-29.
»Take igre bi morali velikokrat igrati,< je rekel *nani župnik, ko je ves nuvdušen zapuščal Frančiškansko dvorano, kjer so mladinci z Rakovnika uprizorili prisrčno opereto »Pevčka s planine. Istih misli 60 bili tudi vsi drugi številni gledalci. Saj je vse, stare in mlade, prevzela mehka, prijetna pesem malih nedolžnih pevčkov in jih znova potrdila v veliki resnici, da kdor spoštuje svoje starše, mu bo dobro na zemlji. Jutri ob pol 11 boste v Frančiškanski dvorani lahko še enkrat doživeli isto veselje. Gotovo pa privoščite to veselje svojim otrokom, saj je predvsem njim namenjena jutrišnja prireditev. Vstopnice po 5, za dijake in šolarje po 3 in 1 liro, lahko dobite že danes v trgovini Sfiligoj.
V
Pit
PRAKTIČNO BOZ ONO DARiLO JE LEP
m
V ki ga Vam nudi	'
v veliki izbiri UU9SX4 KNJIGARNA In trgovina NICMAN
Kino Moste. V soboto 20. priredi pester teater večer humorja »Za vsakogar nekaj«. Na sporedu so melodiozne op>erne arije, ljudske pesmi, humoristične pripovedke, komični prizori s petjem in zabavna igrica : »Žalujoči potnik«. Sodelujejo: pa-pači Danilo, kot konferencier in postrešček št. 1 iz stare Ljubljane, naš priznani komik Jo6. Povhč in soprani6ttka gdč. Majda. Pri glasovirju ga. Na-šetova. Začetek točno ob 18. Konec ob 20. Vstopnina 7, 6, 5, 3 in 2 liri. Predprodaja vstopnic v Kinu- Moste.
Ljubljansko gledališče
DRAMA:
Sobofa, 20. decembra ob 14.30: Zaključena predstava za Dopolavoro. —
Ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red A. Nedelja, 21. decem. ob 17.30: »Rokovnjači«. Izven.
OPERA:
Sobota, 20. decembra ob J7: »Prodana nevesta«. Red B.
Nedelja,, 21. decembra ob 15:	»Netopir«.	Izven.
Zelo znižane cene.
Igor Zagrenjen:
91
Zavetje v pečevju
»Napadi« zavpije Lukec že 6podaj in se jx>žene s evojimi najboljšimi Francozom v hrbet.
»Pa naprej, možje, v božjem imenu!« ukaže Tone Vresk.
Streli ee raztegnejo.
Orozain6ka zmeda zajame Francoze. Tu pade eden, tam eden, konj plane pokonci in podre dva, tri ljudi pred seboj. Spet zagrme puške. V6a tokava se najio1!-ni z glasovi, ki po njej še nikoli niso odmevali.
Z obeh plati ceste se vsuje na Francoze živi plaz.
Zdaj 60 možje že toliko blizu, da potegnejo nože in začno vihteti 6ekire.
Z razčesnjeno glavo omahne ta in oni vojak, ki se je znal tako dobro biti za cesarja v neštetih bojih.
Grenadirji pa 6e nazadnje le znajdejo. Niso bili zaman v tolikih bitkah.
Lukec 6e tolče 6redi Blanchardove čete. Njegov dolgi nož ne zgreši nikoli. Mož za možem pada, pa tudi njegovim ni prizaneseno. Ž najboljšimi ee bijejo. To ti je drugi vod, ki je bil že pokazal vsemu 6vetu, kaj zna. Zdaj pa ee mora boriti za golo življenje! Kako neumno in svinjsko, da 60 bili te dobre vojake poslali eem! S tolpo se morajo tolci!
Drugi vod se bije krasno.
Tako 60 delali v vsakem boju, kadar jih je prej prišel obi6kat cesar.
Okrog Lukca padajo plahutarji in kmetje kakor snop j e.
Lukec kar na lepem sprevidi, da 6i je bil upal predaleč.
Nekajkrat sune in 6i tako napravi pot do brega. Urno se za]xxli jx> praproti in robidovju navzgor. Plašč se mu sname in obvi6i v trnju.
Tone dela poča6i.
Kdor mu pride blizu, pade.
Najdalj 6e bije z visokim, močnim grenadirjem. Zdi 6e mu, da 6e mu je bil oni vmes pohlevno na6mehriil, ali kaj, Francoz je! Ce jaz ne bom njega, bo on mene prav gotovo!
Francoz mu je izvil sekiro, zdaj 6e 6]x>padeta od blizu. Ta človek je pa zares živinsko močan! Dolgo 6e valjata v prahu. Tone se kar ne more skopati na vrh. Tača6 pa pri6koči Fickov Francelj, urno mahne z nožem Francoza v hrbet. .Kar pri priči popuste roke. Tone je 6pet 1 pokonci. Z novo vnemo ee požene v me-■ tež. Spet ima v rokah 6ekiro. Mož za
možem pada, kamor udari. Tesno ob njem pa delata Škerjančev Matevž in Grogo-vec. Glej ga! Neki Francoz je od zadaj zabodel Fickovega Franceljna! Revež! Pade in obleži. Toliko je prostora, da 6e vidi, kako 6e v prah potoči teman, krvav curek.
Tisti, ki eo videli, kako je padel Fickov Francelj, se z novo jezo po/e no naprej v boj.
Pred Tonetom se odpira gaz.
Glava mu gori, sam sebe ne jvozna več. Kakor bi hodila sama 6mrt, tako 6e mu v vijoličasti bliskavici, polni megle in 6vetlobe, nastavljajo pred 6ekiro grenadirji. Smrt 6ama hodi žnjim, ona mu naravnava udarce.
Kaj pa je to? Koga pa imajo tam gori! Cela raj6a grenadirjev 6e je natepla okrog borovca!
Saj to je pa Lukec! Pa še eden je z njim!
»Za menoj, možje!« zavpije Tone in se zap>odi v breg.
Grogovčev Miha in Škerjančev Matevž sta mu tesno za petami. Neusmiljeno udarja Tonetova 6ekira.
Bil je že zares zadnji čas.
Lukec in zraven njega kakšnih petdeset let star možak, Vodnik je bil, najmočnejši gruntar v Stihem lazu, sta se komaj, komaj še branila. Vodnik je bil že ranjen v roko.
Kako 60 se temu možu zasvetile oči, ko je zagledal rešitev! Pa tudi Lukec je Toneta ošinil z ganjenim pogledom, 6 ta-
kim, da bi mu ga ne bil noben živ človek nikoli mogel prisoditi!«
Tone je podiral ljudi kakor drvari mlada drevesca. Enkrat je udaril pa je zmanjkalo tistega, ki 6e mu je bil postavil po robu.
Zdelo se je, da ga ni mogoče raniti.
Z vso silo so se proti njemu zapodili grenadirji, ki eo že mislili, da bodo lahko pokončali onadva. Saj pa bi jih tudi, prav zagotovo,, če ne bi znal Lukec tako dobro mahati z nožem.
Nazadnje pa bi ju bili vendarle zdelali. Tudi Lukec 6e jim je že zdel trudem. In truden je tudi zares že bil.
Zdaj jih pa zmoti kmet!
Z vso jezo 60 6e zadrevili nadenj.
Slabo so naleteli.
Mož za možem je padal, Lukec in Vodnik sta dobila prostora, za Tonetom so pritiskali drugi kmetje.
Brž je bil ta ravs v kraju.
Do zadnjega moža so padli grenadirji.
Lukec in Vodnik pa eta bila rešna.
S kakšnim veseljem 6taoba podala Tonetu desnico!
Potem pa so se vei 6pet zapodili v bojni metež na cesti.
Umik je bil Francozom odrezan.
Ali kaj! Zdaj je pa še odspredaj udaril 6am mogočni glavar Kertuc e svojimi izbranimi.
Ko so začutili Francozi, da jim v hrbtu prede trda, so 6e zadrevili po Blan-chardovem povelju naprej. Komaj pa so po ozki cesti prispeli do ovinka, jih je 6 čela napadel Kertuc e svojim izbranimi možmi.
Konj se je spotaknil in padel. Kertuc pa se je naglo pobral. Njegovo zakrivljeno rezilo je začelo 6voje grozotno delo. Kdor mu je prišel blizu, je omahnil, da ee ne bo nikoli več vzdignil.
Kertuc, zares niei zastonj jx>glavar!
Sopel je in godel in šantal, obračal pa se je le urno kakor blisk m pripravno kakor frtavka.
V črnih plaščih so plahutarji zraven njega molče opravljali evojo reč. Brez glaeu so zabadali nože, dokler se jim je kaj postavljalo po robu. Globel je odmevala od ječanja.
Boj je bil v kraju.
Blanchard, mladi Poincarč, vsi oficirji, vei podoficirji in moštvo, e starimi vojaki vred, vse to je ležalo f>okošeno pod ljudsko jezo. Pa tudi domačih je precej padlo. Grenadirji eo bili vojaki, da je vsak nerad prodal poceni življenje.
Bitka v Pustem jarku je bila dobljena. Z njo je bilo dobljeno prav za prav že vse. Francozi nimajo več dosti eu — to 6e je vedelo — da bi še koga utegnili poslati v hribe. Ceear mora wnet.i zdaj vojake drugje!
Lukec je bil br? pri Kftrtucv -
nn
Andrejčkov J o ž e:
Žalost in veselje
Roman v slikah
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
I
i
I
i
»Odkod prihajava,« je pogumno odgovoril Lav-rencij, »veš sam prav dobro. Pomisli, s kom imaš opravka! Francoza sva, ki sva po nesreči padla v roke razbojnikov, ko sva iskala gostoljubja. Varuj se, da nama ne storiš kaj žalega! Brat mojega tovariša je poveljnik Francozov v Alžiru. Saj veš, da s temi ni dobro zganjati burk.«
Bej, ki so ga Lavrencijeve besede nagnale v strah, ju je vprašal, kaj zahtevata. »Da naju takoj izpustiš in nama daš spremstvo do morja,« je bil odgovor. Bej je bil pripravljen storiti tako, če mu bi zagotovila pet sto piastrov odkupnine. Ujetnika sta zahtevo odbila, češ da je sramotna. Naj dobi odkupnino od goljufa, ki ju je prodal!
264.
Bej ju je dal odvesti v zapor. Padla je hladna noč, pa nista mogla zatisniti očesa. Ležala sta na golih tleh. Zdaj sta bila sužnja v daljni Afriki in sijalo jima je le malo upanja na rešitev. Kovala sta različne načrte, kako bi ušla, a premalo sta poznala svoje novo bivališče in pa straž sta se bala, ki so bile nagosto razpostavljene krog in krog.
Izredne vojaške vrline japonskega naroda
50 let je bilo dovolj, da se je neznatni vzhodnjak preobrazil v trdega
sodobnega vojaka
Še v začetku druge polovice preteklega stoletja je bila juponska vojska čisto nepoznana. Nemški častniki pa so bili, ki so v neverjetno kratki dobi napravili iz zanikrne v/.liodnjaške dežele močno, docela sodobno vojaško silo. Samuraji, razred japonskih odličnikov, so dali sposobne častnike, zdravo in trezno kmetsko ljudstvo pa trdne vojake.
Mlade Japonce že v zgodnji mladosti navajajo k ljubezni do domovine in jih duhovno vzgajajo v osebnih žrtvah in premagovanju, v drznosti, v trdotah in pokorščini vojaškega življenja. Še preden vstopi v vojaško šolo, se mladi Japonec nauči ceniti blagor domovine, ki mu je višji od osebne blaginje. Pripravljen mora biti na sleherno žrtev, celo na takojšnjo žrtev svojega življenja, če bi tako zahtevala očetnjava ali bodočnost cesarstva.
Najsodobnejša vojaška vzgoja
Pouk v vojaških sposobnostih je kar se da sodoben: ni ga modernega orožia niti vojaške spretnosti, ki bi Japoncem delala preglavice in ki bi je ne gojili do popolnega mojstrstva. Kaj različno je vojaško lice Združenih držav, ki z izjemo manjše ekspedicije v svetovni vojni bojišča prav za prav dosti ne poznajo. Medtem pa je mlada japonska vojska že dostikrat imela priliko pokazati vojaške vrline, ki si jih je s trdim delom in izredno strogo vzgojo pridobila.
Mlada, a že trdo preizkušena vojska
V prvi kitajsko-japonski vojni leta 1894— 1895 je dala dosti dokaza o svojih odličnih sposobnostih, saj je mlada vojska onstran morja potolkla številčno zdalcka močnejšega nasprotnika. Zato pa je kajpak lahko razumeti, kako žalostno, a hkrati besnd je moralo biti japonsko ljudstvo, ker se je na pritisk zahodnih velesil moralo odpovedati velikim koristim. Ki mu jih je dala velika zmaga.
Deset let kasneje je Japonska imela ponovno priliko, da je dokazala svojo vojaško sposobnost. Veliki ruski orjak je moral kloniti pred malim japonskim vojakom, ki ga je na kopnem kakor na morju, v obrambi ali napadu zdaleka prekašal. Japonska' hrabrost in spretnost sta odločili zmage pri Jaloju, Liav-jangu, pri Šaoju in Mukdenu, japonske pomorske zmage pri Cušimi in Port Arturju pa
so prešle v slavno zgodovino japonske mornarice.
Zdaj se že štiri leta borijo proti neštevil-nim kitajskim armadam, ki jih je nagomilil Čangkajšek, znova imajo pred seboj številčno daleč močnejšega nasprotnika in neskončne
razdalje ter orjaško razsežnost kitajskega bo-
..	^	to ~	-----
JA
tajske obale, zavzel je vse važnejše severne
jišča. Navzlic vsem ogromnim težkočam pa se je mali japonski vojak usidral vzdolž cele ki-
in južne kitajske pokrajine, a tudi tiste, ki se raztezajo ob glavnih rečnih žilah Rumene reke in Jangcekianga. S tem so zgradili novo politično enoto v nacionalni Kitajski,
Z zaupanjem gredo v novo vojno
Sinovi vzhajajočega sonca poznajo trdote tega življenja, posebno vojaškegu. V novo' vojno so se odpravili z velikim pogumom. Zavedajo sc, da jim vojakov ne bo zmanjkalo, saj je japonski narod številčno eden najmočnejših. Izreden razvoj vojne industrije v poslednjih letih pa jim lajša skrb za vojna sredstva. Res je sicer, da Japonski primanjkuje marsikatera sirovina, a to je vedela tudi japonska vlada, ki se je preskrbela z vsem za ' dolga leta. Velike zaloge ima na Koreji, v Mandžuriji in na Kitajskem.
Mornarica, ki bo sprejela vsak boj
Poleg velike kopenske sile pa ima Japonska zelo močno brodovje, ki ima na Daljnem vzhodu toliko lažje delo, ker je vsem postojankam mnogo bolj blizu ko anglosaksonsko brodovje. Bodoča borba na Tihem morju bo brez dvoma tudi posvetila v tajno glede številčne moči obeh nasprotnikov. Gotovo je, da bo prej ko slej na neizmerni vodni gladini prišlo do orjaških spopadov, kakršnih svet doslej še ni videl. Naj bo s številčnim razmerjem kakor že koli, japonski vojaški duh je ae-dvomno silnejši. To je tisti duh, ki je Japonko pripravil do tega, da si je vzela življenje, ko je njen mož odhajal v vojno, da bi se ta ne čutil več vezanega nanjo in da bi se boril z večjim pogumom. Isti duh je preveval skupino 'japonskih letalcev, ki so morali zasilno pristati za sovražnikovim hrbtom na nekem kitajskem odseku, pa'so hladnokrvno _ čakali, dokler se ni okrog njih nabralo dosti sovražnih let, nakar so prižgali vse letalske bombe, ki so V6e skupaj raztrgale.
Mihelič France: »Pust«
Umetnostno delo Fr. Miheliča je ob tej podobi dozorelo do vrednosti, kakršno najdemo le redko med ustvarjanjem našega mlajšega umetniškega rodu. »Pust« je zadnji uspeh v razvoju slikarjevih prizadevanj v poslednjih letih in šteje med svoje razvojne prednike »Mrtvega Kurenta«; ter »Roma-
nje
okr
na Cini gori«, podobi, ki 6ta vsaka zase za-►žili umetnostne uspehe določene dobe v Miheličevem razvoju. Problem o postavitvi figuralne kompozicije v prostor in povezanost določenega krajinskega okolja s človekom, vprašanji, ki sta ju nekako ločeno obravnavali prejšnji sliki, ti vprašanji sta našli kvalitetno sintezo v »Pustu« Hiše 60 nanizane ob vaški poti, ki se vije nekam daleč v ozadje. Vlažen, zimski dan ustvarja s 6vojo motno svetlobo zamolkle barvne odnose med nizkimi oblaki, blatno cesto, hišami in ljudmi. Iz gostilne na desni 60 6e V6ule pustne seme v čudaških kožuhih in krinkah; v slikovitih skupinah odhajajo po poti v ozadje. Na hišnih vratih in ob poti 6toje gledalci.
Snov je torej preprosta, pu6tno »prešerna«, vendar je pod rokami resničnega umetnika postala tudi vsebinsko pomembna. Slikarju ni šlo le za zvesto ujxxlobitev določene snovi, marveč zlasti zato, da položi v prizor 6voje čustvo in svoje gledanje na ta košček brezbrižne narave. Kakor vrše danes nad našimi glavami temni usodni oblaki, ta-
ko se je tudi med pustno veselje prikradla 6krita groza. Pošastne postave našemljencev, njihovi ekstatični gibi, ki postajajo pod krinko grozotni, valovito gibanje teh ne-ljudi v prostoru, 6trme pome postave gledalcev, vse pa ovito od mrzle, vlažne 6ivine zimskega dne, vzbuja trpek občutek usodnosti tega početja. In vendar je to človeško dejanje in nehanje, ki se vreti leto za letom v daljna 6iva tisočletja in čez. Kakor vodi vaška pot nekam daleč v nevidni 6vet, tja, kamor se je napotila tudi množica veselih pustov, v 6vet, ki je brezmejna narava, tako je tudi življenje teh ljudi, od pamtiveka privezanih na to zemljo, stalno in neiz-premenljivo; že zdavnaj so postali z zemljo eno. In to je druga misel, ki jo je upodobil umetnik.
Tudi kar 6e tiče tehničnega, slikarskega nastanka 6like ter poteka njenega oblikovanja, je »Pust« izredno umetnostno delo. V6e kaže, da 60 časi, ko je slika polna genialnosti nastala v »pol ure«, minili. Posebno pa, da je bilo le tisto delo »slikarsko«, ki je bilo ustvarjeno »po hipnem navdihu«, 6amo iz barve — bilo pa je zato brez risbe in ogrodja. Gotovo je, da ne zanikam tudi teh možnosti za rojstvo kvalitete, še bolj gotovo pa je, da 6e je za tem pojmovanjem skrivalo mnogo šarla-tanstva — o takem delu pa, kakor je oblikovan »Pust«, 60 si umetniki in kritiki in občinstvo, mislim, kaj kmalu na jasnem.	Dr. S. Mikuž.
Bog, k? je zadovoljen, da ima z.a služabnike kakor on za prijatelje poštenjake po srcu, pa četudi v življenju radi dobro jedo in pijejo, igrajo tarok, delajo vse, kar jo izraz veselja, ki je v vsakem človeku. Različni njegovi šaljivi razgovoril nekateri izreki, ki jih je izustil brez pomisleka o pomenu poštenega življenja, so jo zadeli še kot otroka. Tudi njena mati se je zaradi tega zelo vznemirjala in prosila brata, naj ne govori tako neumno. Zbudil se ji jo sum, da hodi stric v cerkev samo iz navade. Pa to ni bilo res. Nisi smel pripisovati važnosti izrekom človeka, ki se je postaral v žrtvah in odpovedih, in ki je imel navado, da je rekel: »caritas incipit ab ego! Ljubezen se začenja pri samem sob!.« In četudi stric ni mnogo dal na izpolnjevanje verskih vaj, je vendar od tod do zanikanja posmrtnega življonja še precejšen korak. In res, komaj je izustila Luiza svojo sodbo in slišala svoje besede, je čutila, da se je zmotila. Bolj jasno je pogledala vase in razumela, da je nevede iskala v stričevem zgledu opore in tolažbe zase.
Profesor je zelo ganjen po tem tako nepričakovan, m odkritju
»Ta edina duša,« je rekel, »ki živi, kakor da misli samo na posmrtno življenje, v katero ne veruje, je v zmoti. Pa vendar jo mora občudovati človek kot najplemenitejšo, največjo. To je vzvišenn stvar!«
»Ali ste prepričani, da jo ta duša v zmoti?«
»O da, da!«
»In vi, v katero vrsto spadate?«
Profesor je bil prepričan, da spada v tisto vrsto, kjer jih
je zelo malo, in ki se ozirajo po svojem notranjem čutu samo imeti, niti si predstavljati bolj vzvišenih svetnikov, kakor bi bili
taki! Zelo lepo je to, zelo lepo jo!«
»Lahko tudi trdite,« je nadaljevala Luiza po kratkem molku, »da to posmrtno življenje ne bi bilo povsom srečno. Ali je v tem sreča, če ne poznamo smisla vseh stvari, če ne moremo razjasniti vseh skrivnosti? Ali bo hrepenenje po vsovednosti utešeno v posmrtnem življenju? Ali ne bo še ostala kakšna nepredirljiva skrivnost? Ali ne pravijo, da Boga ne bomo nikdar docela po-Medtem pa je Franco, ki je zalival vrt, ugotovil, da je vzcve- ^ali? Našega hrepenenja po vsevednosti ne bo konec in trpeli nnvfl vJLn« Odložil i* škrnnilnirn. stnniil nn nrn.« verande 1)0mo kakor zdaj, morda se bolj, zakaj v bolj vzv.šenem Življenju
na posmrtno življenje. Vendar pa je bil v zadregi, če bi bil moral dokazati, da njegova vnema pri pripravljanju »pomirjevalne vode« in kaferne cigaret"' njegov strah pred vlažnostjo in prepihom, pričajo, da ima malo smisla za sedanje življenje. Zato ni hotel odgovoriti. Rekel je, da ne pripada nobeni cerkvi, vendar pa trdno veruje v Boga in posmrtno življenje in da ne more soditi o lastnem načinu življenja.
tela nova verbena. Odložil je škropilnico, stopil na prag verande in poklical Marijo, da bi ji jo pokazal. Marija je pustila, da je klical, hotela je še pesmic. Stric pa jo je položil na tla in jo peljal k očetu.
»Vendar, gospod profesor,« je rekla Luiza, in izrazila z živo besedo skrite misli, »kaj ne, saj se lahko veruje v Boga in hkrati dvomi v posmrtno življenje?«
Ko je to govorila, je odložila razvozlano pripravo za ribarjenje in pogledala Gilardoniju v obraz z živim zanimanjem, z odločno željo, da bi ji pritrdil. Ker je Gilardoni molčal, je nadaljevala:	t
»Zdi se mi, da bi kdo lahko rekel: kakšno dolžnost ima Bog, da nam daje neumrljivost? Neumrljivost duše je izum človeške sebičnosti. Hočemo plačila za dobro, ki ga delamo drugim, in kazni za zlo, ki ga drugi store nam. Zadovoljili bi se lahko s tem, da umrjemo popolnoma tudi mi kakor vsako drugo živo bitje. Delajmo, dokler smo živi, kakor je pravično za nas in za druge, brez upanja na posmrtno plačilo, samo zato, ker hoče Bog od nas to, kakor hoč"', da vsaka zvezda sveti in da ima vsaka rastlina senco. Kako se vam zdi?«
»Kaj naj vam rečem,« je odgovoril Gilardoni. »Zelo lepo se mi zdi to! Ne morem reči: zelo resnično. Ne vem, nikdar nisem mislil na to. A lepo je to zelo! Pravim pa, da krščanstvo ni moglo |
bi	moralo	biti to hrepenenje še bolj močno! Samo eno pot	poznam, ki vodi k vsevednosti in	ta je, da bi postali Bog...«
»O, vi	ste panteistinja!« je	vzkliknil profesor in jo prekinil.
»Pst!«	je rekla Luiza. »Ne,	ne, ne! Jaz sem katoličanka.	Jaz
pravim samo, da bi kdo lahko tako rekel.«
»Toda oprostite, to j? panteizem...«
»še vedno modrovanje?« je vzkliknil Franco, ko je vstopil z dekletcem na rokah.
»Ojoj!« je zamrmral stric za njegovim hrbtom.
Marija je držala v roki lepo belo vrtnico.
»Poglej to vrtnico, Luiza,« je rekel Franco. »Marija, daj mamici rožo. Poglej oblike te rože, poglej to stebelce, poglej oblike teh listkov, poglej te rdečkaste proge: poduhaj jo! In pusti modrijAnstvo.«
»Vi ste sovražnik modroslovja?« je pripomnil profesor smehljaje se.
»Prijatelj sem,« je rekel Franco, »lahkega in jasnega modroslovja, ki me ga uče tudi rože.«
»Vse modroslovje, dragi gospod profesor,« se je slovesno vmešal stric, »je v Aristotelu: vzemi, kar mor^š doseči.«
»Šalite se,« je odvrnil profesor, »pa vendar ste tudi vi modrijan.«
Inženir mu je položil roko na ramo:
Za Ljudsko tiskamo * Ljubljani« Jože Kramarič - Izdajatelj inž. Sodja - Urednik. Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« »zhaja »sak delavnik ob U Mesečna naročnini J« k Ur, ta inozemstvo 10 lir — Urednjjttoj Kopitarjeva ulica krt D - Uprav«, Kopitarjem ulica b, LJubljan« — I el e Ion tte». 40-01 do 40 os
rodrušnlcu, Noro mesto, /—