42 Knjievna poroila.
je povzroila Erjaveva pripomnja pod pesmijo: Tu je prvotno stalo: zemlje lane, kar se mi bolje dopada, ker ve pove nego eljen. Pesem Soi" teje v vseh izdajah 70 verzov, v rokopisu jih je 72, a poslednja dva sta v oklepajih prertana; glasita se: Na zemlji tvoji tujcev tropi Naj ne dobodo ni grobov!1 ' .^^7
38. Slovo in naroilo: 7. kit. 2. v. goji (goji) 9. kit. 1. v. trenotkih (trenutkih).
39. Moj rni pla: 6. kit. 4. v. bridkosti prvotno: brit-
kosti; Erjavec je postavil s svinnikom nad t rko d; enako v
_.,,.-
8. kit. 3. v.
40. Samostanski vratar: 1. kit. 3. v. Tam zunaj vrvenje, drvenje ljudi, pesnik jo je zaradi jasnosti e enkrat zapisal zdolaj pod rto; prvotno: Tam zunaj ljudje se bee in drue, potem: Tam zunaj ljudje se sebe in drue. Ob robu stoji le deloma itna pripomnja Erjaveva: . . . tako. Ali ni to sich fliehen? Ljudje se sebe" (sebiti se). 4. kit. 3. v. tisoikrat prvotno: jezero-krat; ob robu je svetoval Erjavec premnogokrat, jezero" pravijo, da je madjarsko 5. kit. 4. v. moko prvotno: moko; Erjavec je prenaredil v 9. kit. 4. v. sovratvo prvotno: so-vratvo; popravil Erjavec.
(Konec prihodnji.) i Prim. Lj. zvon 1914, 334.
Dr. Karol Capuder, Zgodovina c. in kr. pepolka t. 17. Izdala in zaloila Druba sv. Mohorja v Celovcu. 1915. V. 8. 176 str.
V nobenem drugem asu bi ne nala Capudrova knjiga toliko itateljev kot sedaj, ko so vse nae misli osredotoene na vojno in vojaino, in je le malo slovenskih druin, ki bi ne imele lana pri vojakih, morda ravno pri tem pepolku. Kar je v zvezi z vojaino, nas sedaj zanima in z zanimanjem preberemo tudi uvod Capudrove knjige, ki opisuje razvoj vojskovanja od staroegiptskega vojaka preko vazalske in'najemnike vojake slube do vpeljave splone vojake dolnosti, do --ljudske vojske. Posebno zanimivo razpravlja pisatelj o razvoju oroja, ki je korak za korakom sledil razvoju tehnike. V dobi strojne puke se smeno slii, da je bilo treba za en strel iz mukete 143 povelj. Za uvodom popisuje pisatelj ustanovitev in zgodovino pepolka, in sicer govori najprej o polkovi organizaciji in polkovcm delovanju v mirnem asu in nato o polkovih vojnih delih.
Zgodovina pepolka t. 17 se deli v dve dobi. V prvi se je sestavljal polk iz razlinih krajev Nemije in Avstrije, nazadnje predvsem iz eke in bival po
Knjievna poroila.
43
najrazlinejih garnizijah avstrijskih deel. Polk je bil ustanovljen 13. februarja 1674, v drugi napadalni vojni Ludovika XIV. Ustanovitelj mu je bil grof Henrik Reuss-Plauen. Obstajal naj bi iz 2040 mo in polkovega taba. Ognjeni krst je prejel polk leta 1675 v bitki pri Altenheimu in seje udeleeval odslej vseh vojji, v katere je bila zapletena Avstrija: druge napadalne vojne Ludovika XIV., panske nasled-stvene vojne ob Renu in Zgornji Italiji, obeh Karlovih vom proti Turkom, poljske nasledstvene vojne, leskih, avstrijske nasledstvene in vseh vojn proti Napoleonu. Hrabro se je bojeval v znamenitih bitkah pri Aspernu, Wagramu, posegel zadnji dan v veliko bitko pri Lipskem in zakljuil bojevanje proti Napoleonu v bitki pri Belfortu leta 1815.
Pod Marijo Terezijo so dobili polki stalna naborna okroja. Kranjska je pripadla pepolku t. 43 (sedaj t. 41). Leta 1817 je dobil Kranjsko kot naborno okroje pepolk t. 17. e istega leta se je preselil s ekega na Kranjsko in dospel 21. novembra v Ljubljano. Od tedaj je zgodovina 17. pepolk a vojna zgodovina Kranjske. S tem se zaenja zanj druga doba. Polk ni bival stalno v Ljubljani. V prvem asu je bil porazdeljen na razne kraje Kranjske, posebno na Dolenjsko kot straa proti roparskim tolpam, ki so prihajale iz Bosne in nadlegovale deelo. Dolgo vrsto let (18481853, in 1857-1860) je bival v Italiji, dve leti v Bosni, dalj asa v Trstu in v letih 1879 do J882, kot nagrada za hrabro obnaanje v Bosni, na Dunaju. Leta 1893 so bili premeeni 1. 3. in 4. bataljon v Celovec, kjer so ostali do zaetka svetovne vojne.
Polkovo glavno bojno polje je bilo v tem asu Zgornja Italija. Tu se je polk udeleeval bojev leta 1820, 1848, 1849, 1859 in 1866. Poleg tega je sodeloval leta 1848 pri uduitvi vstaje na Ogrskem in leta 1878 pri okupaciji Bosne.
Capuder je spisal zgodovino naega pepolka na podlagi del stotnika Berg-kessla in Ferd. Strobla in jo je prepletel z narodnimi pesmimi, nastalimi v raznih vojnih dobah. Popis zadnjih vojn bi si eleli bolj plastien, posebno z ozirom na junake ine posameznih odlikovancev. Spisu je dodanih tudi precej slik, zlasti portretov raznih polkovnih imejiteljev in zapovednikov.
O sedanji svetovni vojni izhaja in bo izlo po sklenjenem miru neteto del. v Tudi od Mohorjeve drube priakujemo enako delo, ki pa naj ne popisuje samo bojnih dogodkov in junakih inov Slovencev, temve naj nam tudi pripoveduje, kako je vplivala svetovna vojna na socijalno, gospodarsko in kulturno ivljenje t Slovencev. Naj si druba pridobi e sedaj spretnih pisateljev in ilustratorjev, ki * -zberejo potrebno gradivo; zakaj spomini hitro obledijo. Edino ona je pri nas sposobna in v prvi vrsti poklicana zasnovati tako vano narodno delo.^/" z^/_ tCo* m^i>"^ T -^vAjstv^ Ksla >c-wuy* ^^^f^j/s^ BreznikQ
Slovenske veernice za pouk in kratek as. Izdala in zaloila Druba sv. Mohorja v Celovcu. 69. zvezek. 1915. 8. 160 str.
Veernicam stoji na elu Zgodba o povianju", ki jo spisal neki Stanko Bor. Hudoklinovega Janeza z Dolenjskega, infanterista 17. pepolka v Celovcu fanta od fare, kjer s tirimi zvoni", pohvali njegov stotnik, da zna defilirati bolje ko nekateri, ki sluijo tretje leto". Janez je namre ele prvoletnik. Stotnik mu poleg pohvale tudi naznani, da dobi dopust o Boiu. Pa Janezu vse te milosti niso dovolj: e se hoe postaviti pred domaimi, mora biti vsaj frajtar", e e ne kaj drugega. Ta misel se je Janeza trdno oklenila in ga ni izpustila prej, dokler ni dozorela v sklep, da si prisijc ono zvezdo na ovratnik sam. In ta sklep je Janez izvril v boini noi, v strupenem zimskem mrazu, ko se je vraal po ozki gazi
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si