plačaaa v gotovini.
ŠTEV. 282.,
V LJUBLJANI, Detele, 18. novembra 1927.
Posamezna šieTilka Din !'-«* LETO n
Maj* vsak dan opoldne, izvasesiši nedelje in praznike.
Hese&ia naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20‘—, inozemstvo Din 80"—.
Nesuvlsan političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ut-RAVNIŠTVO: KONGRESNI TR« STEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vra&tjo. — Oglasi po tarifa
Pismenim vprašanjem naj »e prilofc ssusatka
za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu Ite*.
fcv»vTJ-r-»ai««ieas^r^ v*-.- ■*
Zaigran slovenski ugled.
Kadar prinašajo časopisi poročila o raznih aferah, ki se gode tam doli na jugu, tedaj se dostikrat sliši v Sloveniji zadovoljiv vzklik, da kaj takega v Sloveniji ni mogoče.
Biii so časi, ko je tako mislil tudi Beograd in ko so upali srbski patriotje, da pride iz Slovenije vsa svežost in ona poštenost, ki bo dvignila južne kraje, da -Lilo tudi tam razne nečedne afere nemogoče^ 1 e nade v Slovenijo pa so danes skoraj čisto pokopane. Kajti le prekmalu je izvedel Beograd, da ima tudi Slovenija svoje afere in sicer prav nič bolj lepe, kakoi so bile one, ki so se vršile ^a jugu. Razlika je bila samo v tem, da Še bilo v Sloveniij teh afer manj, ker pač 'f Sloveniji ni bila državna centrala in Je bila zato tudi prilika manjša.
Ali zato pa se je zgodila pri nas se mnogo hujša stvar. Vsak Slovenec je vedel za te afere, vsak Slovenec je po-znal krivce teh afer, toda niti ena afera ni bila razčiščena in prijet ni bil niti en krivec. Nasprotno! Zgodilo se je celo to, da so uživali ti aferisti velik družaben ugled in da so bili sicer pošteni ljudje srečni in ponosni, če so se mogli rokovati s temi ljudmi. Tako zelo je padla slovenska družba na kolena pred denarjem.
Kakor da nikdar ni bil izrečen stavek: Povej mi s kom občuješ in povem ti, kdo si ti! Tako zelo je pozabila naša dnuba na svojo dolžnost, tako zelo se Je gnetla okoli onih, ki so bili bogati, ker so pozabili na obveznosti korektnega človeka. Naša družba se ni zavedala, da ima tudi ona sodno oblast in da je njena pravica in dolžnost, da sodi in obsodi one, ki jim sicer redno sodišče nič ne more, ki pa so v moralno visoko stoječi družbi nemogoči, ker niso bili korektni, ker so bili njih posli sumljivi.
Ker ni družba storila te svoje dolžnosti in se nasprotno priklonila pred milijoni, pa čeprav je znala, da je njih izvor |eman, se seveda pri nas afere niso ne-ia e’ Pa čeprav se danes manj piše o ■'Jih ko včasih. Naturna posledica vsega leKa pa je seveda tudi bila, da je vsa n»sa javna morala padla in da so se ljudje že skoraj smejali tistim, ki so ostali ne samo pošteni, temveč tudi korektni.
Da se pa nas ne bo napačno razumelo moramo takoj povedati, da niso bile afere in nekorektnosti nobena monopolna pravica pristašev SDS, temveč so se take stvari vršile tudi v drugih strankah. In ravno v tem je tudi vzrok, da je družba tako zelo pozabila na svojo dolžnost. Liberalnemu aferistu je izjavljal čednostno izpričevalo klerikalni 111 bilo ni nobene strankarske razlike, *'adar je bila nevarnost, da pride na dan kak temen vir. Složno so vsi tedaj raz-čiščenje odvračali in ustvarjena je bila tako tesna, čeprav čez daljne ovinke speljana vez, da ni nikdar mogla priti resnica na dan.
In tako so ostale vse afere nerazčiščene in še naprej je slovenska družba častila one, ki jim ne bi smela podati uiti roke. Naravno, da potem slovenske pritožbe v Beogradu, ki je za vse to vedel, niso mogle dosti žaleči. In še bolj naravno je, da je vsled tega slovenski ugled padel in da bo padal tako dolgo, dokler se ne bo spomnila slovenska družba na svojo čast, da mora imeti v njej Prostora samo tisti, ki ni zapleten v nobeno afero in ki se mu ni bati očitka, da je njegovo premoženje sumljivega izvora.
Družba, in zlasti visoka družba, je dostikrat pr\a reprezentanca narodnega ugleda. Kajti naziranje družbe, njeno
Ratifikiciia mm pogodbe s Francijo,
j Beograd, 18. septembra. Kakor se v vladnih krogih zatrjuje, je kralj o priilki sinočnje avdience Voje Marinkoviča pregledal in odobril pakt prijateljstva, ki je I il podpisan v Parizu. Istotako je kralj pregledal pakt o arbitraži s Francijo.
Sedaj gre za to, kako se naj uredi vprašanje arbitraže po določilih ustave. Za cisto politične pogodbe daje podpis kralj. Ker je s Francijo .sklenjen pakt cisto politične narave, bo izvršil kralj sam
ratifikacijo. Zasedaj se deiajo priprave za to ratifikacijo.
Ker se tiče vprašanja konvencije o arbitraži, vlada tu dvojno stališče. Nekateri zastopajo mnenje, da izvrši ratifikacijo kralj, ker gre za dodatek k paktu o prijateljstvu, med tern ko drugi smatrajo, da je konvencije o arbitraži treba predložiti narodni skupščini, da ta izvrši ratifikacijo. To vprašanje se bo rešilo le dni, nakar bo izvršena ratifikacija.
Interpelacija o zunanje politike bo obravnavana četrtek.
j Beograd, 18. novembra. Predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič je včeraj posetil predsednika vlade Veljo Vukičeviča v predsedništvu vlade in mu j poročal o nadaljnjem delu narodne skupščine. Zlasti je bilo govora o tem, kdaj naj bi se stavila na dnevni red interpelacija o zunanji politiki.
V	političnih krogih se misli, da bo podal Voja Marinkovič svoje mnenje o splošnem političnem položaju, o čemer
se je govorilo tudi že pi eri Marinkoviče-vim odhodom v Pariz. Marinkovič je, kakor vse kaže, čakal na ugodno priliko, da razloži svoj politični program v narodni skupščini in pa glavne linije svoje zunanje politike, ki se ne vjema povsem s politiko njegovega prednika dr. Nin-čiča. Kakor se zdi, naj bi prišla interpelacija na dnevni red prihodnji četrtek, to ie na dan, ki je že itak določen za interpelacije.
KONFERENCA MARINKOVIČA Z VU-KIČEVIČEM.
Beograd, 18. novembra. Minister zunanjih poslov Voja Marinkovič je včeraj dvakrat posetil Veljo Vukičeviča. Ma-! rinkovie je obvestil Vukičeviča o zunanji situaciji po svojem povratku iz Pariza. Razentega sta razpravljala o internih vprašanjih današnje vladne koalicije. Eno od prvih vprašanj, ki čakajo na svojo rešitev, je vprašanje velikih županov. To vprašanje naj bi se rešilo te dni. Razmerje med demokratskimi in radikalnimi velikimi župani naj bi bilo 12:17. ;>0. veliki župan je župan bregalniške oblasti v Štipu, ki je samo. vršilec dolžnosti velikega župana, ker je aktivni oficir na razpoloženju.
SESTANEK MAiTTnKoTl^T^AvT DOVIČEM.
Beograd, 18. novembra. Dr. Voja Marinkovič je imel daljši sestanek z Ljubo Davidovičem, ki ga je informiral o notranji in zunanji politiki. Obvestil ga je tudi o sklenitvi po-godbe s Francijo in o stanju in o svojem naziranju glede notranje politike.
j PRIBIČEVIČ SE SESTANE Z MARKOM TRIFKOVIČEM.
Beograd, 18. novembra. Pričakovalo se j je, da bo včeraj popoldne prišlo do se-slanka med Svetozarjem Pribičevičem in Markom Trifkovičem. Ko so sinoči novinarji vprašali Pribičeviča, ali se je vrši! ta sestanek, je Prihičevič odgovoril:
■ Do sestanka danes ni došlo, a sva z gospodom Trifkovičem stara prijatelja in se lahko sestaneva vsak čas.
ZAKONODAJNI ODBOR BO KONČAL RAZPRAVO O SODNEM ZAKONU. Beograd, IS. novembra. Včeraj popoldne je sekcija zakonodajnega odbora za
pojmovanje časli je za vsakega tujca . merilo, kako nazira narod, kako pojmuje narod čast. In kaj si naj misli tujec, ki spozna naše razmere, pa vidi, da je celo naša reprezentančna družba tkao pisana, da more trpeti še njegov ugled, če se v njo pomeša.
V	vprašanjih narodnega ugleda ni nobenega kompromisa in pravica do izjemnega položaja visoke družbe je ravno v tem, da pazi rigorozno na čast in da sodi ccio v vprašnju, ko utihne sodnik Niso miiljeni vse in za vstop v družbo je treba še nekaj drugega in t) pozabi samo družba, ki je pozabila na svoj ugled in na ugled nraoda, ki ga reprezentira.
NABORNIKOM v ITALIJI PETJE PREPOVEDANO.
Trst, 18. novembra. Pred nekaj dnevi je bil v Voloskem vojaški nabor. Po naboru so novinci po običaju manifestirali po ulicah, pojoč ob zvokih harmonike svoje pesmi, med drugimi tudi »Napred, napred sokole« in »Malena je Dalmacija . Ta mnaifestacija pa je bila prav kratka, ker so takoj intervenirali karabinjerji, ki so z nekoliko policijskimi ageiiti razgnali manifestante. Pri tem je bilo aretiranih t5 fantov, ki so bili obsojeni na j nekaj dri zapora.
ZA OTONA ŠE NI PRIŠEL ČAS.
Budimpešta, 18. novembra. Včeraj je imel grof Appony v Sobotišču govor, v katerem je poudarjal, da še ni prišel čas, da se pokliče zakoniti kralj Oton na Ma-djarsko, ker je še več zaprek. Ko pa bodo te prestale, bodo lahko legitimisti stopili v akcijo.
pretres zakonskega predloga o ureditvi sodišč završila svoje delo. Dr. Laza Markovič je sporočil Vukičeviču, da bo poročilo gotovo za sejo narodne skupščine do torka.
VUKIČEVIČ ODIDE NA LOV V SUBOTICO.	V
Beograd, 18. novembra. Predsednik Velja Vukičevič odpotuje na poziv subo-tiške občine na lov v Subotico. Poleg njega sta povabljena tudi minister vojske general Hadžič in češkoslovaški poslanik Šeba. V Subotico bodo prispeli 18. t. m. a vrnili se bodo 20. V Subotici so že dovršene priprave za sprejem predsednika vlade in ostalih gostov.
IZDELOVALCI PONAREJENIH POTNIH LISTOV ZA ARGENTINI JO PRIJETI..
Beograd, 18. novembra. Komisar beograjske železniške policije je zajel družbo, ki je trgovala s potvorjenimi potnimi listi za Argentinijo. Na njegovo zahtevo je bilo prijetih v Zagrebunekoliko oseb, ki so v zvezi s to afero in ki so jih odpravili v Beograd. Podoba je, da so v to stvar zapleteni tudi nekateri občinski uradniki. Sedaj se vodi obsežna preiskava.
ZAPLENJENE ITALIJANSKE CIGARETE.
Beograd, 18. novembra. Na železniški postaji v Beogradu je bila zaplenjena velika količina italijanskih cigaret, ki so bile poslane iz Trsta v Beograd.
Tajni voiaška konvencija med Avstrijo In Kemaio!
Pariz, 18. novembra. Včerajšnji Figuro - komentira Briandovo izjavo o po-setu dr. Stresemann na Dunaju in piše, da gleda Briand preveč rožnato na vprašanje priključitve, ker trditev, da na sestanku med Stresemannom in Seiplom ni bilo govora o priključitvi, ne samo da je netočna, ampak je lahko fatalna za situacijo v osrednji Evropi. List se poziva na neki komentar lista »Timesa« m trdi, da je bil med predsednikom avstrijske in nemške vlade dosežen tajni sporazum za vojaško organizacijo in za iz-\ajanje enotne zunanje politike.
PRINC KAROL SE NE VRNE V RUMUNIJO.
Beograd, 18. novembra. Agencija Avala v Beogradu je bila naprošena od ru-munskega poslaništva v Beogradu, Ja objavi tole: Vesti o skorajšnjem povratku bivšega prestolonaslednika Karola v Rumunijo so popolnoma izmišljene. Istotako je netočna vest, da so se vršile manifestacije za bivšega prestolonaslednika ob priliki sodne razprave proti Manoi-lescu-u.
GRČIJA ZGRADI VELIKO VOJNO BORDOVJE.
Atene, 18. novembra. Predsednik republike je predložil načrt o preureditvi in izgradnji grške vojne mornarice. Predvideva se izgradnja velikih vojnih edi-nic, da bi Grška lahko obdržala na morju svoj prestiž in zavarovala obrambo svoje obale. Konduiiotis je odobril la načrt in sedaj se bo z njim bavil veliki državni svet pod predsedstvom Kondu-riotisa. Za izvedbo tega načrta so baje že zajamčeni potrebni krediti.
ITALIJA SKLENE PAKT Z MADJARSKO.
Dunaj, 18. novembra. Kakor se dozna-\a, naj bi se v najkrajšem času začela pogajanja med Italijo in Madjarsko. Svr-lia teh pogajanj naj bi bila ta, da se sklone sporazum o izpopolnitvi obstoječe italijansko - madjarske pogodbe o prijateljstvu kot protiutež jugoslovensko - francoske prijateljske pogodbe.
SAVOJSKI KRIŽ OSTANE NA ITALL JANSKI ZASTAVI.
Rim, 18. novembra. Včerajšnja »Tribuna« demantira vest, ki jo je bila pred nekaj dnevi objavila, da bo po želji predsednika vlade Mussolinija izginil z državne zastave savojski križ in da bo nadomeščen s fašističnim liktorskim znakom.
MOSKVA PRAVI, I)A PRIPRAVI,} V POLJSKA NAPAD NA LITVO.
Moskva, 18. novembra. Tukajšnji listi prinašajo alarmantne vesli, da se pripravlja Poljska na napad proti Lihi. Ta akcija -naj bi se v kratkem pričela. Poljska se nadeja, da ji bo nudila pri tem Anglija svojo pomoč.
300 AEROPLANOV NAD MOSKVO.
Moskva, 18. novembra. Za časa proslave desetletnice revolucije je letalo nad Moskvo 300 aeroplanov.
VELEIZDAJE OBTOŽEN PRAVOSLAVNI ŠKOF.
Minsk, 18. novembra. Pravoslavni vladika Hlostanov je aretiran in postavljen pred obtožbo zaradi veleizdaje.
PELLEGRINETI ODIDE V "VARŠAVO.
Varšava, 18. novembra. Tukaj se pričakuje, da bo sedanji papeški nuncij v Beogradu Pellegrineti imenovan za nuncija v Varšavi.
9H{ZShXttr** /■
Zopet na levo.
Po vojni se je zapadna in srednja Evropa politično razdelila na tri velike tabore, na konservativne desničarje na razdiralno in do skrajnosti revolucionarno komunistično levico in na pomirljivejšo sredino, ki so jo tvorili zmernejši konservativci in zmernejši socialisti. Skrajni konservativci so hoteli vse »prevratno« gibanje, ki se !e pojavilo po celi Evropi kot posledica neštevilnih vojnih nadlog, zatreti s surovo silo, brezobzirni komunisti so grozili celi Evropi z ognjem in mečem in z vislicami, samo umerjena sredina je zahtevala konstruktivno in vstvarjajoče delo kot glavno zdravilo proti ekstremom z leve in desne.
Nekaj časa je res izgledalo, da bo Evropa postala »kozaška«, t. j. boljševiška, zlasti takrat, ko je na Ogrskem slavil svoj triumf bivši avstrijski narednik g. Bela Kun in ko je celo do kosti konservativna Bavarska dobila svojega Eislerja za ministrskega 1 redsednika. Toda strah pred splošno komunistično _poplavo je takoj izginil, čim so podlegle rdeče čete na Poljskem. Tihega rovanja sicer še ni bilo konec in komunistični agitatorji so po vseh deželah še dolgo vlekli nevedne za nos z upanjem na skorajšnjo rusko vojaško pomoč toda dokaz, da rdeče čete izven svojega ozemlja niso nepremagljive, je v celi zapadni in sredni Evropi silno dvignil ! omen demokratičnega principa, ki ni proti ven reformam, če se izkažejo potrebe, a odločno zametava nepotrebno prelivanje krvi in še odločnejše odklanja vsako diktaturo, eno od zgoraj in ono od spodaj.
Pokazalo se je, da izobražena Evropa ni za diktaturo. Diktature so se mogle uveljaviti samo v analfabetskih deželah (Rusija, Italija, Španija, Grčija, Albanija). Toda tre-noten poraz pristašev proletarske diktature je silno dvignil tudi zavest ekstremnih konservativcev, ki so bili prepričani, da prihaja sedaj njihov čas.
V	Angliji in Franciji so prišle na krmilo
konservativne vlade. To je bil odgovor na resničen ali pa na umetno izzvan strah pred boljševiškimi strahotami (Zinovjeno pismo). Preokret v Franciji in še bolj v Angliji tudi na srednjo Evropo ni ostal brez vpliva. V Nemčiji so se znašli zmerni elementi v skupni vladi, na Češkem so se združili češki agrarci z nemškimi, v Avstriji pa se je pojavila pri zadnjih volitvah »buržujska« »Ein-heitsfrcnt«. Nastop angleške vlade proti sovjetski Rusiji je vse konservativne elemente v celi Evropi moralno silno dvignil in največji nestrpneži so že gledali v duhu silne armade, ki se vale iz ujedinjene konservativne Evrope v sovjetski ruski pekel (po mnenju konservativcev).
Najnovejši dogodki pa dokazujejo, da tudi konservativna drevesa ne bodo zrastla do neba. Občinske volitve v Angliji so prinesle s seboj nepričakovan "preobrat v mišljenju angleških volilcev, ki so se zopet začeli bližati Delavski stranki. V Franciji se je začel desničarski blok sumljivo krhati in prihodnje leto utegne Francijo osrečiti zopet z več ali manj levičarsko vlado. Preteklo nedeljo pa se je videlo pri važnih občinskih volitvah v Nemčiji, da tudi tam najstrožji konservativci izgubljajo zuapanje mas, ki se zopet obračajo na levo.
Ni pa to nikak preokret na skrajno levico. Angleška delavska stranka se je na manife-stanten način odpovedala vsaki zveji s komunisti in tudi francoski levičarji so ravno tako malo žejni krvi, požiganj ain uničevanja kakor nemški avstrijski ali češki socialisti. Nihalo se je premaknilo torej na levo in se še pomika, a na skrajno levico se ne bo več pomaknilo. Če vsi navedeni znaki prav kažejo, moramo upati, da se ljudske mase v Evropi vedno bolj odmikajo od krvavega revolucionarstva, pač pa zahtevajo ustvarjajoče delo in poštene in temeljite socialne reforme.
Moskovski jubilej.
V	»Ber. Tageblattu . objavlja njegov stalni moskovski dopisnik Scheffer poročilo o moskovski jubilejni proslavi. Par najbolj značilnih podatkov iz tega poročila.
Vsa proslava je bila skrbno pripravljena. Vse je bilo določeno. Celo vzkliki veselja so bili zapovedani. Še pred petimi leti so bile take proslave polne cgnja in revolucionarnega duha. Sedaj je bila velika discipliniranost glavni znak proslave in revolucionarna misel se je morala popolnoma umakniti disciplini.
Silo proslave so tvorile delavske množice. Delavci nočejo izpustiti iz rok pridobitev revolucije. To drži. Nadaljne manifestante so tvorili sovjetski uslužbenci, ki jih je vedno več, ker je vsa trgovina v rokah sovjetov. Bili pa so manj zadovoljni ko včasih, ker plače so stalno manjše. Toda na njih mesto že stopa mladina, vzgojena od boljševikov, ki za stare čase ne ve, kvečjem še iz danes smešnih ostankov. Stara Rusija je čisto izbrisana.
Discipliniranost se je videla tudi v karikaturah, ki so jih nesli v sprevodu. Bilo jih je silno mnogo, toda bile so umerjene. Največ karikatur je bilo na ubogega Chamberlaina, toda v tonu, da ‘ne bo imel čičerin nobenih sitnosti.
Skoraj vsi napisi in karikature so veljale zunanji politiki. Dokaz, da je interes ljudstva obrnjen na zunaj in da narod misli na svojo obrambo in obenem na osvojevanje v imenu velike misli. Mnogo manj pa je bilo petja. Disciplina je tudi tu pokazala svoj upliv.
Parada vojske je napravila silen utis. Elit* ne čete so nastopile, ki bi delale čast vsaki državi. Zlasti kavalerija je pokazala izredno izvežbanost. Največ pozornosti pa je vzbudila kavkaška konjenica. »Pretordami Stalina . so jo imenovali opozicionalci.
Oiicijelna proslava je bila v Velikem gledališču. Tudi tu je disciplina dominirala. Kot oficijelni govornik je nastopil samo Buha-rin. Stalin je sedel zadaj skrit za bronastim svečnikom. Ko so ga klicali, je izpregovoril
par besedi: Kakor da bi hotel reči, saj je bilo že vse povedano.
Na banketu 1000 povabljenih gostov, med njimi 170 Nemcev. Nemški veleposlanik v Moskvi razume svoj posel.
Značino je tudi to, da se je vršila parada pred predsednikom sovjelske unije Kalini-nom. Misel države je sedaj na prvem mestu, zmaga stranke je že izvojevana.
Iluminacija divna. Dva in pol milijona sveč toka so potrebovale žarnice. Še nikjer ni na svetu gorelo toliko rdečih žarnic, ko ob desetletnici oktoberske revolucije. Režija je delovala .izvrstno.
Ni bilo brez incidentov. Opozicija je skušaUi motiti. Slike Trockega in Zinovjeva so morale izginiti z cken. Trocki je skušal večkrat govoriti, pa je moral umolkniti. Včasih so padali proti njemu tudi kamni. V Leningradu sta hotela govoriti Zinovjev in Radek iz Zim-t skega dvora, iz katerega sta pred 10 leti klicala v boj. Prišli pa so vojni akademiki in to preprečili. Opozicija ni moglo govoriti nikjer. Ponekod se je sicer pojavila nekoliko krepkejše, toda večina jo je vedno sigurno udušila.
IZKLJUČITEV TROCKEGA IS ZINOVJEVA JE BILA DRŽAVNA NUJNOST
Vsled izključitve so prišli voditelji opozicije v najtežje stanje. Vsi izgube vse službe, mnogi izgube tudi stanovanje ker so dosedaj stanovali v Kremlju. Ali v nevarnosti je tudi njih osebna svoboda. Le težko je, da bi ostalo le pri izključitvi. Strastnost boja bo najbrže kmalu privedla do aretacij.
Vladna večina je večkrat poskušala doseči sporazum z opozicijo. Velik del uglednih opozicionalcev je dobil najboljša poslaniška mesta v tujini. Kamenjev v Rimu, Rakovski v Parizu. Mnogi so bili imenovani na vodilna ; mesta v stranki in v vladi, da bi tako opo-: zicija pristala na edin pogoj, da preneha z i javno kritiko stranke.
i Pa opozicija je odklonila vsak kompromis. To je dokaz, da gre tu za veliko načelno razliko. Predvsem je hotela opozicija zlomiti
vedno večji upliv »aparata«, birokracije, hotela je regeneracijo stranke, ki jo je včasih imenovala celo demokratično.
Stalin je postopal nad vse pametno. Pobijal je sicer opozicijo, toda njene predloge, če so bili dobri ali popularni je izvajal. V tem pa je nastala nevarnost opozicije za državo. Da si pridobi simpatije, je licitirala nizko in ustrezala instinktom. Tako je propagiral sedemurnik, čeprav je jasno, da za Rusijo v njeni sedanji gospodarski krizi ni nobena stvar tako napačna, ko sedemurnik. Vseeno ga je moral Stalin izvesti, da si ohrani simpatije delavstva. Opozicija pa je tako postala državna nevarnost in to je bil glavni vzrok, da je mogel Stalin z njo obračunati.
Stalinova zmaga pa ima to’ slabost, da je bila izvojevana le s pomočjo oblasti. Idejne zmage Stalin ni izvojeval in to je slabost njegove zmage. Vendar pa ta slabost ni tako velika, da bi mogla opozicija napredovati.
Da ne bo nobenega nesporazuma, omenjamo še eno stvar. Prepričani smo, da danes ni važnejšega svetovnopolitičnega dogodka, kakor je izključitev Trockega in Zinovjeva iz komunistične stranke. Jakobini, to je bila v jedru opozicija, so v Rusiji odigrali. Ruska revolucija je končana. Sedaj pride nov razvoj Rusije, ki bo odločilnega pomena za vso svetovno politiko. Ko Rusija ne bo več neznanka, ko bo jasno, kam se bo Rusija, oproščena balasta svetovne revolucije obrnila, tedaj se prične nova grupacija velesil, tedaj so na pragu novi dogodki. Danes vse kaže, da upliv iNemčije v Rusiji silno narašča in morda je samo v tem vzrok, da je Nemčija tako zelo rezervirana.
Prav in dobro je zato, da tudi mi še pravočasno pomislimo, kakšne posledice bodo za nas od nove ruske orientacije in v tem je vzrok, da smo posvetiil dege-dkom v Rusiji toliko pozornosti, več ko tudi največji slovenski listi.
Politične vesti.
= Dober posel izvršen. Po svojem povratku v Beograd je izjavil Marinkovič novinarjem. Mislim, da sem izvršil dober posel za obe državi in za vso situacijo. Ustvarjena je čista situacija in sedaj vsakdo zna, kako stoji stvar. To more samo dobro uplivati na konsolidacijo miru. Obširno pa bom o tem govoril v Narodni skupščini. Imel sem že itak o tem govoriti, ali je bilo to odloženo vsled mojega potovanja. Sedaj ni nobenega razlega, da ne odgovorim na interpelacijo, kakor hitro bo postavljena na dnevni red.
—	Nadalje je dejal Marinkovič, da se oficijel-no ni govorilo o naših dolgovih Franciji in da zaenkrat vprašanje balkanskega Locarna še ni aktivno. Pogajanja z Grško zaradi Solunskega pristanišča pa se bodo v kratkem pričela. Marinkovič ne veruje, da bi se kdo v Italiji bal francoskc-jugoslovanskega pakta, ker je jugoslovanska politika miroljubna in brez vsakih napadalnih tendenc.
— Obnovitev čeHoslovuško - jugoslovanske pogodbe. Minister dr. Beneš je izjavil so-trudniku »Petit Parisiena«, da bo leta 1922 na pet let sklenjena pogodba med Čehoslova-ško in Jugoslavijo v kratkem obnovljena. Nato se bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe in sicer na široki podlagi. D. Beneš upa, da bo počasi mogoče urediti gospodarske ednošaje med vsemi državami Podonavja. —■ Kampanja proti obstoječim mirovnim pogodbam je imela to dobroto, da je dokazala, da ni na Čehoslova-škem nobenega iredentizma. Čeprav svari pred pretiranimi, iluzijami, je vendar dr. Beneš mnenja, da je udeležba sovjetske Rusije na razorožitveni konferenci največjega pomena.
— Prenos nekaterih državnih poslov na oblasti. Finančni minister hoče na vsak način znižati državni preračun in bo zato prepustil oblastem tudi del državnih poslov ter del državnih dohodkov. Vsled tega se davki ne bodo niti najmanje znižali temveč verjetno še povečali. Vseeno pa bo za prečanske kraje to dobro, ker bodo nove davke oblasti r:ime upravljale in bo denar tudi ostal v oblastih. Tako se bo polagoma vendarle davčno breme za prečane znižalo, oziroma olajšalo in mislimo, da je to najboljša pot, da se pride že enkrat do davčne pravičnosti. Na
mm;
mm
Podmaršal sejma Rojko, ki je pred kratkim izstopil iz Vitcšove stranke in se pridruži* maršalu Pilsudskemu.
oblastih je, da bodo prav razumele svojo na-logo in da si bodo znale stalno širiti svoj delokrog, s tem da bodo delale boljše, kakor pa je delala centralna uprava v Beogradu. V, zvezi z novim načrtom oblastne samouprave namerava vlada izločiti Zagreb in Beograd iz zagrebške, odnosno beograjske oblasti in bi tvorili obe prestelici dve samostojni oblasti. Ta pa pred vsem vsled tega, da oblasti ne bi povečale davčna bremena v obeh me; stih. Radičeva namera, da bo Zagreb plačeval stroške zagrebške oblasti, je torej žalostno pogorela.
= Gospod Davidovič se zopet približuj? opoziciji in v zvezi s tem je tudi že dej? g. Prlbičeviču, da se »nekaj za hribonj Popravlja.« Vladni krogi pa ne pripisujejo v akciji Davidoviča posebnega pomena in P*.,j vijo, da more sedanja vlada lažje uresnij-1 svoj program, ki je državna in narod®8 P' treba, kakor bi pa to mogla storil* ° T/ žici je predlagana koncentracijska vlada. 1 ^ več nehomogena in preveč notranji n* sprotstev bi imela ta vlada, da bi mogla izvesti pozitiven državni program. Sicer p najnovejša akcija g- Davidoviča tudi drugod ni vzbudila prevelikega zanimanja, ker so še v preveč živem spominu neuspehi vsen prejšnjih akcij.
n Med radikali in radičevci v Subotici še ni prišlo do sporazuma. Pogajanja med radikali in radičevci za ustvaritev delovne večine v Subotici niso Se privedla do uspeha. Radičevci zahtevajo, da dobe podžupana, finančnega svetnika, šefa davčnega urada, glavnega odvetnika, dvo tretjini uradništva i® dve tretjine zastopnikov v raznih odk°r Na svoji seji so radikali sklenili da teh htev ne morejo sprejeti in so ponudili znatno manj. Pogajanja pa še niso prekinjena in je še vedno mogoče, da pride do kompromisa.
= Italija oborožii.je Bolgarsko. Pariški dopisnik »Europa Presse« poroča, da je bil francoski zunanji urad obveščen, da so na bolgarsko - črnomorsko obalo dospele italijanske čete in vojni material iz Italije. Ta vest Je vzbudila v pariških vladnih krogih silno P0.' zornost, zlasti še, ker se že par dni govori; da bo Bolgarska sklenila z Italijo prijatelj*^ pakt, ki bo v kratkem podpisan. Francoski ministrski svet se je baje že parkrat o tein posvetoval, vendar pa še n definitevnih vesti, da se tak pakt v resnici pripravlja.
Irska vlada je bila s parlamentom preglasovana Cosgrave smatra to kot nezaupnico in bo vsled tega najbrže odstopil.
IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE.
V	petek, dne 18. novembra bo seja Mesenega odbora v tajniških prostorih ob 20. uru
Prosimo točne udeležbe.
Narodnoradikalni pozdrav!
Tajništvo NRS.
Prosveta.
»MEDEJA«.
Prvo klasično delo letošnjega dramskega repertoarja je bilo vprizorjeno v sredo, 16. t. m., ko je doživela v Ljubljani premiero Euripidova tragedija Medeja? v prevodu dr. Fr. Bradača.
V	bitvu tragedija razočarane žene, ki se čuti izdano in se v svojem strastnem maščevanju poda do najkrutejših zločinov. Medeja, katero je ugrabil Jazon in jo kot svojo ženo privedel v Korint, jo tu zapusti in se oženi s hčerko kralja Kreonta. Medeja pa umori kralja, njegovo hčer-nevesto in končno še svoja dva otrdka. Jazonovi nagibi za novo ženitev gotovo niso prav značajni, a maščevanje Medejino presega po brezsrčnosti vse naše poj-m o ženskosti; kot v opravičilo, jo njen mož označa z barbarko. Nad vsem dejanjem plava mrka bližina bogov, ki vodijo ljudi pri njihovih dejanjih. Težko je današnjemu človeku, najti čustveno pot do te stare tragedije; kulturno - zgodovinski razlagi se ne more ogniti, a po tem ovinku uživanje dela ni več čisto.
Režijo dela je vodila gospa Avgusta Danilova. Razdelila je svojo pozornost enakomerno na zbor in nosilce dejanja. Zbor je le v glavnih momentih nastopal kot Jeno telo, drugače pa so njegovi posamezni^ člani govorili samostojno. S tem se je režiser gotovo izognil zategnjeni enoličnosti in vnesel realističen moment, ki je sploh karakterističen za njegovo režijsko pojmovanje tragedije, izgovorov posameznih oseb je bilo le včasin čuti tragično besedo, ki se *je vkljub stoletjem in taki režiji, rešila do naših ušes. Go-
spa Danilova je s tem načinom le podčrtala že itak dovolj krvoločno dejanje in nam vprizorila z moritvijo komad, ki je daleč zašel s tira svoje dobe ter zapustil vtis čudnega anahronizma. Kajti, z realističnim pojmovanjem je n. pr. nezdružljivo, da zbor žensk tarna pred hišo, v čije veži smrtno zadeti, kriče Medejini otroci, pa ne brani materi njeneoa ostudnega dejanja. Enak realizem je vladal v dvogovorih, vki so posebno med zakoncema, dosegli kaj netragičen nivo in so skoraj spominjali na sodoben zakonski razdor med slabičem in rnegero. Vzvišeni ton vpri-zoritve je znatno trpel zaradi režiserjevega prjmovanja, ki formi tragedije ni ustrezalo.
Posamezni igralci so se s svojimi vlogami v okvirju režije, potrudili. Gospa Danilova je ustvarila energično Medejo, ki pretirano varuje svoje pravice in izvaja brutalne konsekvence. Kot omenjeno, njen ton v dvogovorih ni zadovoljil. Jazon gospoda Levarja je bil ob taki tovarišici skoraj slaboten, dasi v tonu mnogo plemenitejši. Kreonta je igral «s[ od Cesar, odgojitelja gospod Gregorin, Aigeja gospod Kralj, glasnik gospoda Jana je bil formalno dovršen, prav tako dojilja, katero je igrala ga Medvedova. Zbor je bil sestavljen iz dramskih igralk in desetih gojenk realne gimnaziije ter je svojo vlogo dobro rešil.
K sceni, ki je bila enostavna in zmiselna, bi pripomnil, da je pročelje hiše le preveč mgrške-belo in spominja neugodno na učbenik.
(■ledališče je bilo slabo obiskano, kakor spl:	v letošnji seziji.	M.
Spored francoske proslave v ljubljanski
operi dne 21. t. m. ob 8. zvečer: 1. Govor
pesnika Zupančiča. 2. Francoska državna lumna; poje moški zbor Glasbene Malice ob spremljevanju opernega oikestra. 3. Govor francoskega odposlanca. 4. Bože pravde; poje moški zbor Glasbene Matice oi> spremljevanju orkestra. 5. Bizet: La Paine, overtura za veliki orkester. Izvaja operni orkester. 6. Bizet: Carmen (zadnje dejanje). 7. Rostand: Cyrano de Bergerac CII. dejaj-njel. 8. Gounod: Faust — Valdburgina noč. Proslava se vrši kol slavnostna predstava in zato se želi tudi črna obleka. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Prireditelji: gledališka uprava in ljubljanska kulturna društva izrecno pripominjajo, da se posebna vabila za to proslavo ne razpošiljajo, ker je pač dolžnost vsakega zavednega našega človeka, da poseli to vsekakor velepomembno prireditev.
»Traviata« za abonente reda D. V petek
18.	novembra se poje Verdijeva opera Traviata v sledeči zasedbi: Violeta ga. Davidova, Alfred Germond g. Burja, njegov oče g. Holodkov, ostale vloge ga. Ribičeva, gdč. Španova ter gg. Janko, Mohorič, Šu-belj, Bekš, Perko in Rus Josip. Opero dirigira kapelnik g. Neffal, režira g. Šubelj. Cene navadne operne.
Druga repriza Calmanove opere *Baia-dera« se vrši v ljubljanski operi v dne 19. t. m. kot izven P.red,ftava-naštudirana opereta je pri obeh d vprizorilvah dosegla najvecp usp borno zabava občinstvo.	„nv;i
I Repriza izvirne slovenske drame »Dva bregova« se vprizori za alsonente reda B j danes v petek ob osmi uri zvečer v ljub-I ljanski drami.
G. Jan v »Medeji«. Važno vlogo sla v »Medeji« igra g. Jan. To javljamo, ker ie njegovo ime na lepakih pomotoma izostalo.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
18. novembra,' petek: Dva bregova. Red B.
19. novembra, sobota: Medeja. Red C.
20. novembra, nedelja: ob 15. uri pop. Vecr ni mladenič. Ljudska predstava pri z1"' Žanih cenah. Izven.
ob 20. uri zvečer: Dva bregova. Izven.
21. novembra, pondeljek: zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri z^e*\er'
18. novembra, petek: Tr^vl'?,5„rn D'
19. novembra, sobota:	Baiadera,	opereta.
20. novembra, nedelja:	ob 15. pop. Faust. Ljudska predstava pri zmzanih cenah.
21. novembra, pondeljek: Slavnostna predstava v proslavo prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Izven.
Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru-
Petek, 18. novembra. iZaprto.
Sobota, 19. novembra ob 20. uri: »Eva, deklica iz tovarne«, ab. A. Premijera. opereta.
Nedelja, 20. novembra ob 15. uri: »Pygni;i-lio-n«. Ljudska predstava pri jako znižam 1
Cenal1
Nedelja, 20. novembra ob 20. urd: »Eva, de klica iz tovarne«, opereta.
Dnevne vesli
— Francosko odlikovanje naših diplomatov. Predsednik francoske republike je odlikoval povodom podpisa francosko-jugc- , slovenske prijateljske pogodbe našega zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča z I velikim križcem časine legije, pomočnika j zunanjega ministra Pavloviča z velikim ofi- j cirskim redom častne legije, g. Pelivanoviča . Pa s komandirskim redom.
— Poštni minister na inšpekcijskem po- s tovanju. Minister pošte in brzojava je. od- i šel na inšpekcijsko potovanje po Hrvatski, j Bosni in Hercegovini.
— Naš novi generalni konzul v Rimu. Ukaz, s katerim je imenovan dr. Voja Jo- j vanovič za generalnega konzula v Rimu, | dosedanji generalni konzul Ivkovič pa preučen kot arhivar v ministrstvo, je podpisan.
~ Proslava 50 letnice pesnika Otona Župančiča . Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50-'*inice pesnika Otona Zupančiča. V ta na-’;en se je ustanovil reprezentacijski odbor v L/ubijanj.
. ~ Izseljevanje v Argentmijo. Predvčeraj-®nl|rji je odpotovalo iz čakovske okolice 30 ''seljencev v Argentinijo.
— Zagreb je potreboval 60 policistov, javilo pa se je 600 kompetentov. Pred leti, ko ie bilo še dovolj denarja, zagrebška policija ni mogla izpopolnili svoj policijski zbor. Te dni pa se je javilo za 60 razpisanih policijskih mest 600 oseb. časi se spreminjajo.
4 ~ Gradbena direkcija opozarja vse interesente na 11. ofertno licitacijo za izradnjo -Mn)ega ustroja železnega mostu preko u	!e v čapljini, ki se vrši 2. decem-
ora 1927 ob 10. uri pri Gradbeni direkciji ■ aaiajevu. Proračunska vsota znaša 2 milijona 896.482.95 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni de-J 'i Pri Gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg ]_i_
~ Tečaj za mornariške kapetane. Mini-3’fstvo vojske in mornarice je dovolilo državni morski akademiji v Bakru, da otvori dvomesečni tečaj za mornariške kapetane, iečaj se otvori 1. januarja 1928. leta in gorica koncem februarja. V tečaj bodo sprejeti _oni kandidati, ki se izkažejo, da so končali študije na mornariški akademiji ter so. zadostili vsem pogojem za polaganje Pomočniškega vdnosno kapetanskega izpita. Prošnje za sprejem v tečaj je nasloviti na ravnateljstvo pomorske akademije v Bakru in _sicer najkasnjeje osem dni pred otvoritvijo tecaia.
— Iz vojaške službe. Načelnik štaba IV. armijske oblasti v 7agrebu, brigadni gene-ra! Miljutin Nedič, je pozvan y glavni generalni štab v Beogradu. General Nedič je bil v Zagrebu splošno priljubljen.
— Iz železniške službe. Dosedanji vodja odseka za revizijo blagajn pri ljubljanski ?'rvkSl'l 'os‘P Veljak je premeščen h kon-
dohodkov pri generalni direkciji v Beo-a'ie so premeščeni uradniki III. ka-kurilnice Ljubljana II. v kurilnico Ljubljana L: Ivan Dovgan, Ivan Dekleva- Ljudevit Fatur, Ferdo Jenko,_ Maks Kremžar, josip Kadunec, Ivan Miklič, Ivan Lopar, Matija Roth, Josip Benedik, Ignac Rabič, Karol Kanoni, Karol Krajner, Josip Merhar, Anion Rudnik, Franc Smole, Josip Sešek, Josip Černe in Jakob Kremžar.
— Numerus clausus na Madjarskem. »Ma-flyarsag« objavlja besedilo zakonskega načrta o numerusu claususu. Narodnost in rasa je za sprejem na univerzo irelevantna, pač pa jemerodajen poklic dijakovih stari-šev. Splošni pogoji so nacionalna zvestoba,^ moralna neoporečnost, predštudije in duševne zmožnosti reflektanla. Vojne siro-nk	frontnih bojevnikov in držav-^ Kn°m?ščencev imajo prednost. Otroci v : > 0cli,|n Poklicih zaposlenih oseb se ima-’ 'Postevati v razmerju napram celotnemu številu v dotičnih poklicih zaposlenih oseb.
— Anahronistična in nemoralna zahteva bivšega plemiča. Bivši plemič baron pl Kreusch je tožil prusko državo na odškodnino za odpravljeno tlačanstvo. Deželno sodišče v Wiesbaden-u je tožbo zavrnilo z motivacijo, da je zahteva »anahronistična in nemoralna«. To je prvi slučaj, da ie sodišče zavrnilo tožbo bivšega plemiča. ., ~ »Principessn Mafalda« štrli iz vode.
apitan ameriškega parnika »St. Anthonv«
*	• v °o Prihodu v buenosairiško luko, da
le njegov parnik v zadnjem hipu izognil ^ambolaži s potopljeno italijansko ladjo 'mejpesso Mafaldo«. Ladja leži namreč j 3?? 30 metrov pod morsko gladino. Ker ( bilo morje te dni močno razburkano, so a,°vi ladjo obrnili, tako da štrli poveljniški •ost jz vode. Ker ogroža »Mafalda« vse 'Cinike na progi, jo bo treba razstreliti.
— Snežni zameti in viharji v Hercegovini. Od torka besne nad Hercegovino vsemogoče elementarne neprilike. V goratih krajih razsajajo snežni zameti, drugod zo-Pet razsajajo siloviti vetrovi in neprestano >iie. Telefonski promet je ustavljen.
— Dva pobegla jugoslovanska kaznenca Prijeta v Italiji. V Bellunu so zaprli dva naša državljana in sicer 31 letnega kaznenca Bajram Radiha iz Sodika in 46 letnega Eme-ra Semaila. Aretirana sta bila v bližini smodnišnice Baldinich, ki je nedaleč od Belluna. Obadva sta bila oborožena. Pri zasliševanju* sta izpovedala, da sta pobegnila iz kaznilnice v Lepoglavi. Tam sta tudi ukradla municijo in orožje dveh paznikov. Bajram Radik je povedal, da je bil obsojen na 20 let, njegov tovariš pa na 15 let ječe. 'Spovedala sta tudi, da sta zbežala najpre-le v Lujbljano, od tu v Trst in Reko, iz Reke Pa preko Udine v Belluno. Preiskava se nadaljuje.
7 3(i0 P00 Din zadel v razredni loteriji
železniški delavec, ruski begunec Ilija Iva-
nov, je zadel s srečko št. 74.713 v razredni loteriji lepo vsoto — 300.000 Din.
— Misteriozna otroška bolezen v Leningradu. V zadnjem času beležijo zdravniki v Leningradu več slučajev zlatenice pri otrocih. Obolenje je v zvezi z afekcijami srca in ledvic. Zdravstvene oblasti se boje epidemije, ker ne poznajo sredstva, s katerim bi uspešno pobijali to bolezen.
— Nova nalezljiva bolezen v Londonu. V severnih delih Londona se je pojavila epidemija. Bolezen je zdravnikom popolnoma neznana. Dve bolnici sla napolnjeni z obolelimi bolniki. Zdravniki trdijo, da je okoli 100 takih slučajev.
— Bitka na ulici. Te dni, ob priliki proslave obletnice sklenitve premirja med Zedinjenimi državami in Nemčijo, se je od-igral v Berminghamu (Alabama) na i lici ne- t navaden prizor. Dva policijska stražnika ! sta pozvala nekega 18 letnega mladeniča, j da naj ustavi svoj avtomobil, ker je bilo | odrejnno, da naj počiva v spomin na padle ameriške bojevnike dve minuti vse delo in ves promet. Mladenič se za poziv ^ni zmenil, temveč je brzino celo pospešil. Radi tega sta oddala policijska stražnika za njim nekoliko strelov. Kmalu nato se je mladenič
s svojim očetom vrnil. Brez besedic sta pričela oče in sin na policijska stražnika streljati, zato sta potegnila tudi policijska stražnika revolverje in pričela se je prava bilka, ki se je končala šele, ko so ležali tirje nasprotniki mrtvi na tleh, četrti pa iež-ko ranjen. Slednji je moral pozneje v bolnico. Razven nasprotnikov so pogodili streli tudi neko deklico in nekega šolskega nadzornika, ki sta odnesla težke poškodbe.
— Nenavaden samomor. Te dni se je pripetil v Varšavi nenavaden samomor. Neki starejši mož je zavil v cigareto dinamit. Nato je cigareto prižgal ter jo mirno pušil, dokler ni dinamit eksplodiral ter mu raztrgal glavo na kose.
— Redek prizor na pariški ulici. V nekem pariškem predmestju je ušel te dni bik na ulico. Med pasanti je nastala velika panika: vse je bežalo v veže in javne lokale. Kmalu je prihitel oddelek policije. Policijski stražniki so jeli streljati na pobesnelo žival iz revolverjev. To je bika še bolj razkačilo, obrnil se je ter hotel navaliti na svoje preganjalce. Medtem ga je pogodil policijski oficir s strelom iz puške v glavo in ga ubil.
— Tragedija služkinje. V Reichenbergu je bila pred tedni, na podlagi ovadbe delodajalca, aretirana in pridržana v preiskovalnem zaporu služkinja Ana Hamm. Delodajalec jo je obdolžil umora in požiga. Služkinja je jokaje zatrjevala, da je nedolžna in da je obdolžitev od strani delodajalca čin maščevanja. Gospodar, da jo je vedno zalezoval, a ona da je odklanjala občevanje z nasilnežem. Čeravno sodišče ni imelo nikakih dokazov, je morala obdolžena služkinja ostati v preiskovalnem zaporu. Pred dnevi je čula sojetnica Hammove sumljiv šum. Vstala je ter stopila k ležišču Hammo-ve. Služkinja je ležala v mlaki krvi v zadnjih zdihljajih. Prerezala si je z ostro brušenim nožem vrat, zabodla iznova nož v vrat ter si prerezala žilo dovodnico in grlo na jveč mestih. Sostanovalka Hammove je pričela klicati na pomoč, ki pa jo zdravniki Hammovi niso mogli nuditi, ker je že preminula. Tragično pri celi zadevi pa je še dejstvo, da je državno pravdnišivo ustavilo preiskavo proti osumljenki ter da je rmela nesrečna služkinja naslednji dan zapustiti zapor.
— Forda tožijo za 6 milijonov dolarjev. tlenry-a Ford-a toži 2000 akcijonarjev bivše Lincoln Moniorcar družbe. Akcijonarji trdijo, da je Ford prevzel družbo iz rok oskrbništva konkurzne mase ter da se ie takrat ustno zavezal, da bo kupil akcije fa-litne družbe. Ker svojih obveznosti ni izpolnil, ga bivši akcijonarji tožijo za 6 milijonov dolarjev - naših 330 milijonov dinarjev odškodnine.
~ A?e"f. se b°ii, zveri v pragozdovih pa
ne. Afriški raziskovalec Schomburgk ki je imel v Marburg-u (Nemčija) v nekem’ kinematografu predavati o živalih pragozda, je te dni pred pričetkom predavanja, odpovedal predavanje. Schomburgk je zagtedal namreč med poslušalci svojo ženo, od katere živi ločeno. To ga je napotilo, da je odpovedal svoje predavanje in jo hitro od-kuril. Zena raziskovalca je spoznala situacijo. Opazila je v dvorani priležnico svojega moža ter urnih nog odhitela za bežečima. Dohitela ju je ter svojo konkurentinjo pošteno oklofutala. Kaznovana ljubimka sc je iztrgala iz rok razjarjene ženice ter skočila v avtomobil svojega ljubimca. Odpeljala sta se na kolodvor, ker ju je zopet pričakovala užaljena in varana ženica. In zopet so padale batine v veliko zabavo zbrane množice. Schomburgk je po daljšem boju svojo ljubico osvobodil ter se z največjo bi zino odpeljal v avtomobilu. 2ena ga je scer zasledovala v lastnem avtomobilu, vendar pa se mu je posrečilo pobegniti
— »Domači Prijatelj«. Oktoberska številka »Domačega Prijatelja« je posvečena ne-odrešenim krajem, ki so zasedeni po Italijanih. Prinaša pokojne Zofke Kvedrove »Ro-pallske rože«, Griše »Škrlatni plašč Rapallo«, dalje znamenito Tagorjevo psmo o fašizmu v Italiji, Radivoja Peterlina-Petruške »Izgnancem«, Alfonza Daudeta »Zadnja učna ura«, dalje R. Maistrovo »Našim«, Dušana Simiča »Sporočilo« ter J.-a »Svetovni panoptikum«. Istočasno objavlja govor poslanca Besednjaka in statistiko o škodi po--vzročeni po nasilstvih slovanskemu prebivalstvu v Julijski krajini. Posebno opozarjamo na Tagorjevo pismo, ki bi ga moral poznati vsak izobražen S^venec. »Domači prijatelj« prinaša tudi ilustracije zasedenega ozemlja. Celoletna naročnina znaša malenkostno vsoto 20 Din. Naroča se pri upravi »Domačega prijatelja«, Sv. Petra c. 24.
P. n.
Cast mi je naznaniti, (la sem odprl v svoji še nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski cesti štev. 20, nasproti kavarne >Evropa< in postajališča mestne cestne železnice, posebni
oddelek za damsko friziranje
s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov.
Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite z Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
Engelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska c. 20
frizeur za gospode in dame.
Ljubljana.
1— V sredo zvečer ob šestih je bil v Glasbeni Matici sestanek, katerega sta sklicali uprava Narodnega gledališča in pa odbor Glasbene Matice glede francoske jjroslave in katerega so se udeležili zastopniki raznih najpomembnejših kulturnih organizacij in društev v Ljubljani. Na sestanku se je razpravljalo o francoski proslavi, ki se vrši v pondeljek, dne 21. i. m. v ljubljanski operi ter se je odobril predloženi program, katerega navajamo na drugem mestu. Vse kulturne organizacije poživljajo svoje članstvo in ljubljansko občinstvo,- da se proslave, prijateljske zveze med Francijo in J go-slavijo, ki je predvsem za našo državo, specijelno pa še za Slovenijo, največjega pomena.
I— Društvo »Soca« v Ljubljani vabi člane in prijatelje na prijateljski družabni večer, ki se vrši v soboto dne 19. t. m. v Ljubljanskem dvoru. Na vsporedu petje, deklamacije in kupleti ter slednjič tudi živa goska. K temu res kratkočasnemu večeru prosimo, da pridete polnoštevilno. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop prost. Odbor.
1— Flanela, razne vrste barhanta za Miklavževa darila po solidnih cenah pri Franc P a v 1 i n - u, Gradišče 3.
Maribor.
m— Prevoz zemskih »Malikov Mihaela Vošnjaka. V sredo, dne 16. t. m. je prispela na glavni kolodvor v Maribor, krsta z zem-skimi ostanki pokojnega narodnega voditelja, politika in zadružnika Mihaela Vošnjaka, ki je med vojno umrl v emigraciji v Švici in je bil doslej pokopan v Glionu. Krsta je ostala v Mariboru do Četrtka dopoldan, nakar je bila prepeljana v Celje, kjer se je vršita na kolodvoru slovesna žalna komemoracija. Iz Celja so se prepeljali Vošnjakovi zemski ostanki v Št. Ilj pri Velenju, kjer se polože v rodno slovensko zemljo poleg njegove žene in drugih pokojnih sorodnikov.
m— Legitimiranje novih volilcev. Ker je sodišče vrnilo novi volilni imenik občini ne da bi ga potrdilo ter zahtevalo, da se mu za nekatere vreklamirance predlože avtentienej-ši dokumenti, je poslal te dni mestni magistrat vsem tem poziv, da predlože zahtevane listine. Kdor bi tega ne storil, ne bo vpisan v volilni imenik, zato je v interesu vsakega volilnega upravičenca, ki je dobil tak poziv, da se mu pravočasno odzove. S tem je potrditev imenika in vlaganje kandidatnih list zopet edgodeno.
m— Stanje meščanskega in srednjega šolstva v mariborski oblasti. V mariborski oblasti se nahaja daues 18 meščanskih šol (dve sta privatni). Šole so: 3 deške, 6 dekliških in 9 mešanih. Meščanski šoli v Slov. Bistrici in v Dolnji Lendavi sta dobili letos tretji razred, ona v Mežici pa je dobila drugi razred. Ostale meščnaske šole so razen vojni-Ske vse štirirazredne. Na vseh šolah je 91 razredov, 07 temeljnih in 24 paralelk, obiskuje jih 1310 dečkov in 2C39 deklic, poučuje pa na njih 76 učiteljev in 91 učiteljic. Učiteljišča so tri in sicer vsa v Mariboru: državno žensko, državno moško in samostansko žensko. Realka je v oblasti ena, v Mariboru, gimnazije pa so v Mariboru, Ptuju, '--ejju in v Murski Soboti. Razen one v Murski Soboti so vse popolne, spremeni se v poti0k*-*30	l{el' se je občina obvzala
, j , 1 za višje razrede. Koncem lanskega solskega leta je bilo na teh šolah 1770 učencev in 298 učenk, poučevalo pa je na njih 94 profesorjev in 7 profesoric. Na učiteljiščih je bilo lani 148 gojencev in 309 gojenk s 23 meškimi in 14 ženskimi učnimi močmi. Razen tega sta v Mariboru še trgovska akademija in srednja vinarska in sadjarska šola, v Celju pa je dvorazredna trgovska šola. Šole v Medmurju tu niso vštete.
m~ Razpis mestnih služb. Mestna občina mariborska je razpisala mesto uradnika III. kategorije pri mestnem pogrebnem zavodu; mesto strojnika pri mestni klavnici iu mesto sluge v Študijski knjižnici. Rok za vlaganje prošenj je 1, december.
m— žrtev skušnjave in slučaja. Nek sluga okrajnega glavarstva v Mariboru je imel te dni dvigniti na glavni pošti 4000 Din. Ker je bil promet na pošti velik, pa mu je uradnica pomotoma izplačala mesto štiri 40.000 dinarjev. Sluga je 36.000 Din obdržal in jih sknil v miznici v uradu, toda poneverba je bila hitro odkrita in sluga bo sedaj nesil te^-ke posledice za skušnjavo, ki ga je privedla v greh.
Celje.
c— Danes predava ob 6. uri zvečer v mestnem kinu lektor ljubljanske univerze g. R. Martel o temi »Scene in tipi iz francoske revolucije«. Svoje predavanje bo g. Martel pojasnjeval s številnimi slikami.
c— Sancinov trio v Beogradu. Dne 23. t. m. koncertira trio Sancin - Marsič - Matiz v ve-
liki dvorani univerze v Beogradu. Izvajal bo j skladbe Beethovena (Geistertrio), Viteslav Novaka in B. Smetane. — Iz prijaznosti sodeluje isli trio dne 1. decembra pri reprezentativnem koncertu udruženja jugosloven-skih novinarjev v Ljubljani. — Dne 3. decembra pa koncertira v Zagrebu.
c— V sredo zvečer so koncertirali v mali dvorani »Uniona« Zikovci. Žal, da takrat dvorana ni bila polna, kakor običajno pri vsakem njihovem koncertu. S svojim brezhibnim do potanjkosti izobličenim umetniškim izvajanjem so želi viharen aplavz. Kritiko priobčimo pozneje.
SPREJEM UČITELJSKIH A IH TURU EN TOV
V UČITELJSKO SLUŽBO.
V ljubljanski oblasti:
Breda Tavzes v Črnomelj,
Ljudmila Gabrovšek v Radence,
Lidija Grošelj v Lokovico,
Franjo Gruden v Laško.
V mariborski oblasti:
Jolanda Goma - Belovič v Radmožance, Štefanija Levičar v Staro ceslo,
Katarina Škubel v Mežico,
Marija Martinšek v Mežico,
Amalija Calluati - Jelačin v Sebeborce, Marija Gruden pri Sv. Barbari, srez Ptuj,
PREMEŠČENI Srt SLEDEČI UČITELJI CE.
V ljubljanski oblasti:
Vida Frelih v Zagorje ob Savi,
Darinka Berce v Sv. Rupert, srez Krško, Vilma Peterca v Dole pri Litiji,
Berta Saksida v Cerklje ob Krki, Leopoldina Zupančič v Telče, srez Krško, Janko Alfred v Bohinjsko Srednjo vas,
Ivana Dekleva na Vrhniko,
Rudolf Vrabič v Verdrenk,
Marija Podboj dodeljena v pisarno Vel. župana presv. odd. v Ljubljano.
STALNOST JE PRIZNANA SLEDEČIM UČI-TELJEM-ICAM.
Ani Rubeša v Saršonih,
Ivanu Sinčiču pri Sv. Maljiu,
Slavku Župevcu v Sromljah.
V mariborski oblasti:
.lože Tratnik je imenovan za začasnega šolskega upravitelja v Gornjem gradu.
Anton Breznik je premeščen na osnovno šolo v Murski Soboli, dodeljen na državno realno gimnazijo, da začasno poučuje petje in gimnastiko.
Rojko Bratkovič je stavljena v penzijo.
Ana Sekula je dala ostavko na državno službo.
NAPREDOVANJE UČITELJEV.
Y J/ erJ!P0..H- kategorije so napredovali sle-I dem ncitelji-iee ljubljanske in mariborske oblasti:
Alojzij Malenšek, učitelj v Konjicah,
Marija Šnajder, strokovna učiteljica v šo-j stanju,
j Josipina Cinč, učiteljica v Rogatcu, j Cirila Petrovca, učiteljica v Ljubljani, i Ana Pirc Gavrič, učiteljica v Artičah, Rozalija Goli, učiteljica v Ljubljani,
Frnaja Kosec - Milavec, učiteljica v Mostah, Aleksandra Kordiš, učiteljica v Loškem potoku,
Ljudmila Bizjak - Kovač, učiteljica v Črnomlju.
V 2. grupo II. kategorije:
Franjo Hajnšek, učitelj na moški osnovni šoli v Sv. Jurju ob j. železnici,
Rudolf Predan, učitelj v Rogaški Slatini, Franjo Friedl, učitelj pri Sv. Jerneju, ivarol Jakopec, učitelj v Sladkem Vrhu, Marija Zacherl, strokovna učiteljica v Mariboru,
Franja šnajder, učiteljica v Ivancih.
Antonija Vaupot, učiteljica v Slovenjgradcu, Zmago Bregant, učitelj v Blanci,
Marija Kunaver - Rupar, učiteljica na Viču, Josipina Likozar, učiteljica v Ljubljani, Marija Sroif - Janša, učiteljica v Cerkljah, Ana Zorko - Kersnik, učiteljica v Brdu, Amalija Mandelj - Kenda, učiteljica na licejski osn. šoli v Ljubljani,
Arnela Vranšek, učiteljica v Nevljah.
RAZKRINKANA VOHUNSKA TOLPA.
Policija v Subotici je bila že pred meseci opozorjena, da se nahaja v Subotioi dobro organizirana špijonska tolpa. Kljub intenzivnemu poizvedovanju pa policija ni mogla ugotoviti ničesar konkretnega, dokler ni dobila nekega dne anonimno pismo, v katerem so bila navedena nekatera imena vohunov. Kot kolovodja tolpe je bdi označen bivši madžarski kapetan Hegeduš.
Hegeduš se je naselil v Subotici kot trgovec ter živel zelo razkošno. Pogosto je potoval na Madjarsko, kjer je ostajal po več dni. Vsiljeval se je v oficirske kroge, kar je bilo
vsekakor sumljivo. Na podlagi anonimnega pisma, v katerem je bil označen Hegeduš kot kclodvcdja vohunske družbe, je izvedla policija, medtem, ko je sedel Hegeduš v veseli družbi v varieteju "Saloma , v njegovem stanovanju hišno preiskavo. Kri tem so našli detektivi med Ilegedusovo korespondenco doT pis generalnega štaba neke sosedne države. V dopisu obljublja generalni slab Hegedušu za slučaj, da navede tečni' podatke naše vojske itd., mastno nagrado.
Pismo je dalo povod za liegediisovo aretacijo.
Hegeduš je iz,prva tajil, da bi bil zapleten v kako špijensko afero, ko pa so mu pokazali omenjeni dopis inozemskega generalnega štaba, je priznal ter izdal svoje sokrivce. Na podlagi njegove izpovedbe je bila aretirana v Subotici učiteljica Burijan, pri kateri so se špijcni shajali in več uglednih meščanov. Burijanova je bila pravzaprav duša špi-jenske orgnaizacije. Hegeduš ji je prinašal samo inštrukcije cd omenjenega inozemskega generalnega štaba.
Subotiška vohunska tolpa je imela zveze v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.
V	zvezi s to afero je bil že pred mesecem dni aretiran na ljubljanskem glavnem kolodvoru bivši avstrijski artiljerijski stotnik K. K. je nastopal kot trgovec. Ob prilkii vojaških manevrov v kamniški okolici, pa se je skušal vriniti v oficirsko družbo ter si ogledati-manevre, kot slikar, kar pa je bilo za njega usodepclno. Oficirji so postali na vsiljivca pozorni ter ga prijavili oblasti, ki ga je imela od tedaj pod stalnim nadzorstvom. Končno so ga zalotili pri vohunskem poslu, nakar je bil aretiran.
Preiskava pri ljubljanskem deželnem sodišču je zadevo razčistila. Na i odlagi ugotovitev preiskave je bilo predvčerajšnjim aretiranih v Ljubljani več oseb, katerih imena pa morajo ostati v interesu preiskave še tajna.
Iz korespondence, ki so jo zaplenili v He-gedusovein stanovanju, je razvidno, da so imeli vohuni nalog, poročati o organizaciji in stanju naše vojske ter preskrbeti inozemskemu generalnemu štabu naš vojni načrt.
AFERA BLUMENSTEIN.
V	falzifikatorski aferi Blumenstein jo pričakovati novih senzacij, vendar pa kompetentne oblasti v interesu preiskave za enkrat še ne dajejo nobenih informacij. Vse-kako pa je dejstvo, da je nil v zvezi z afe-
ro zaslišan prejšnji izdajatelj nekega velikega pariškega lista. Za posebno važne smaiia preiskovalni sodnik kupčije, ki so jih delali Tovbini in brala Faliois s sovjetsko vlado. Enega od bratov Faliois smatrajo za agenta sovjetske vlade. Imel je posebno ozke zveze s sovjetskim poslanikom Rakovskim.
Krog oseb, ki so zapletene v afero, postaja od dne do dne večji. Preiskave pri bankah so spravile na dan izredno vehke množine potvorjenih madjarskih papirjev. Preiskavam prisostvuje iudi visok uradnik madjaiske državne policije.
»Muhri« piše: Faliois in njegovi komplici so delali pravzaprav na račun sovjetov. Sovjetska vlada je hotela potom falzjficiranja priti v posest francoskih prihrankov.
V	Parizu je bil aretiran v zvezi z afero bankir Renč Haus. Dolže ga, da je falzifi-ciral madjarske rente.
Z zadevo se intenzivno peča tudi dunajska policija, ki je izvršila v Blumensteino-vem stanovanju hišno preiskavo. Pri tem je zaplenila policija Blumensteinovo korespondenco, med katero Sc nahaja več dopisov, ki se nanašajo na predmet preiskave, mnogo vrednostnih papirjev in kuponov.
KRATKE VESTI.
Briand je izjavil, da ostane zvest svoji tan-gerski politiki in da ne more dovoliti udeležbe Italije na bodoči konferenci med Francijo in Španijo zaradi tangerskega vprašanja.
Poslanik Simič* je odpotoval v Rim. Pogajanja za sklenitev konkordata z Vatikanom pa se ne bodo pričela, dokler ne bo rešeno vprašanje zavoda sv. Hieronima.
Vsi ravnatelji šol v Lisaboni so bili odpuščeni iz službe. Neka ladja je namreč oddala par kanonskih strelov in so vsled tega poslali ravnatelji otroke domov češ da je izbruhnila zopet revolucija. Bili so pa le pozdravni streli neke švedske ladje. Lepe razmere morajo biti na Portugalskem, da ljudje takoj mislijo na izbruh revolucije.
Mednaroden kemičen trust med Anglijo, Nemčijo in Francijo bo v decembru sklenjen.
SPORI.
l.ep napredek nemške lahke atletike. — j
Nemški lahkoatleti so postavili letos sledeče višinske uspehe: 100 m: Houben 10 štiri desetinke — 200 m: Kornig 21 štiri desetinke — 400 m: Biichne 43 sek. — 800 m:
Engelhardt 1:53 šest desetink — 1500 m: Bochcr 3:56 šesi desetink — 5030 m: Kolin 15:03 - 10.000 m: Petri 32.00 osem desetnik
—	maratonski tek: Horger 2:51:00 osem desetink — 110 m lese: Trossbach 15 sek. — 400 m lese: dr. Peltzer 54 štiri desetinke — skok v daljavo: Doberman 7.33 m. — skok v vis: Kopke 1.90 m — skok ob palici: Rceg 3.76 m — kopje: Schlokat 64.60 m — disk: Hoffmeisier 47.01 m — krogla: Brechcn-macher 14.72 m — kladivo: Mang 42.80 m.
»D 1220« pri startu ponesrečil, lieinkelo-vo letalo »D 1220« je siartalo 13. novembra ob 5. uri 30 min. zjutraj (srednjeevropski čas). Po tretjem naletu sc je letalo zadel > ob neko sipino, pri čemur se je stroj težko pokvaril.
Stanje nogometnega prvenstva v mariborskem okrožju je po zaključni tekmj SSK Maribor - Svoboda, ki se je vršila v nedeljo z uspehom 7:0 (4:01, sledeče: Na prvem mestu je Maribor (5 tekem, 10 točki — drugi je Rapid (4, čl — treiji Ptuj (5,5) _— četrta je Svoboda (4, 3) — peti Železničar (4, 2).
BORZE
dne 17. novemb.a i927.
Devize in valute, i Ljubljana. Berlin 13.545 — 13.575 113.56), Curiii 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 8.00 -8.03 (8.015), London 276.45 — 277.25 (276.85), NewYork 0 - 56.75, Praga 168.05 - 168.85 (168.45), Trst 307.75 - 309.75 1308.75).
C urili. Beograd 9.13, Berlin 123.675, New-york 518.55, London 25.27875, Pariz 20.38, Milan 28.24, Proga 15.37, Budimpešta 90.80. Bukarešta 3.21, Dunaj 73.125.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — C, Ljubljanska kreditna 128 - 128 (128), Prašiediona 8W
—	0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 133 - 0, Ruše 280 - 295, Kranjska industrijska 370 — 0, Stavbna 56 — 0, Sešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Zaključenih je bilo 15 vagonov bukovih or , suhih, zdravili, brez klad, fr. vagon meia P 23. Povpraševanje je po taninskem les®-
S
K, *!. L
Kj tajski zid.
Rja Erenburg:	$5
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel 9. L.)
— Razložite mi torej, v čem naj bo vaš novi zagovor boljši cd prejšnjega, da ste pošten la-tiški trgovec. Jaz se vam čudim. Vi niste mala figura in se mi zdi, da ste me vredni kot lovca. Glejte po tako rafinirano izvršenem umoru se poslužujete tako bedastih in otročjih izgovorov, ki bi se ne spodobili niti za novinca. Mi no morete nič drugega povedati?
— Povedal vam bom glavno in sicer, od kod imam denar.
— Dobro. To se bo dalo poslušati. Začnite.
Sodnik je vzel svinčnik in nalahko priklonil glavo v znak, da posluša. Andrej je hip pomolčal: Ali naj imenuje Julesa Lebona? Če ga imenuje, prelomi obljubo. Velikemu pisatelju Andrejeve besede ne bedo škodovale. Nihče se "ga ne bo dotaknil. Jules Lobon le zato nihotel, da bi se zvedelo za njegovo poklonitev, da bi je ne smatrati za pozo esteta. Človeško življenje je pa gotovo več vredno, ko taki pomisleki.
— Ta denar sem dobil cd pisatelja Julesa Lebcna. Dobil sem ga za komunistično propagando.
Gospod Renon je vzel iz ust cigaro, ki je bila že obgrizena in kratka ko obsekani palec, in se je sarkastično zasmejal.
— Čudim se, da velikega pisatelja sploh ne dolžite, da je on ukradel briljant. Spočetka ste se izdajali za poštenega trgovca in ste bili celo ogorčeni, češ da ne veste zakaj so vas aretirali. Nadalje ste bili popolnoma pijani. Nato ste se pa spremenili v skrivnostnega revolucionarja. Nazadnje pa poskušate zvaliti vse skupaj na pokojnike in vas ni sram, dotikati se spomina velikega duha.
— Kako? Ali je umrl? Ni mogoče!
Andrej je bil izmučen od zasliševanja in
je izgubljal prisotnost duha. Nikakor ni bolel verjeti v smrt Julesa Lebona, ki se mu je zdela zvito izmišljena past, nekaj takega, ko površnik, ki mu je bil prav. Ogorčeno je ponavljal:
— Ni mogoče! Vi se z menoj igrate! Jaz sem komunist, ne pa kriminalni zločinec!
Gospod Renon ga ni poslušal. Vedel je, da od zločinca ne bo več zvedel. Sestavljal je zapisnik o zaslišanju. Ko je prišel do nekoga odstavka, se je zakolebal. Celo pero je odložil. Morilec trdi, da je komunist. To je seveda efektno in napravi lahko proces v resnici senzacijonalen. Ni pa še prav jasno, kako bodo na tako senzacijo pogledali politični krogi. Ko je gospod Re-nen govoril s šefom kriminalne policije, mu še daleč ni zaupal svoje misli. Ko je omenil, da politični procesi niso zaželjeni, je s
, lem samo poncvil besede načelnika kabi-j neta ministra pravde. Levica bc začela vpiti o pritisku: kako? K navadni kriminalni stvari se z agitacijskimi cilji pripleta politične momente! Boljše bo, da se postopa bolj skromno! Ko je vse prevdaril se je gospod Renon obrnil k Andreju:
— Ali vztrajate na tem, da se v zapisniku zabeleži oni del, lei se tiče vašega prepričanja? Ali se vam ne zrli mogoče, da taVa stvar lahko umaže blizek in simpatičen vam svetovni nazor? Vse desničarsko časopisje bo to zgrabilo: ;>evo, s čim se pečajo komunisti! Ljudi koljejo in briljante kradejo. To lahko vpliva tudi na delavstvo. Vas to ne olepša, stranko pa silno očrni.
Andrej je napenjal zadnje svoje sile, da bi sledil. Satansko zvit je ta preiskovalec! Andreja hoče ugonobiti in ga bo tudi ugonobil. To mi človek. To je stroj, ki je dobro navit. Ta je silnajši ko Andrej. Andrej tudi ne more nič. Andrej je izmučen. Andrej je napol mrtev.
In je apatično odvrnil:
— Dobro. Izpustite! Tudi glede Julesa Lebona ne omenjajte! Napišite samo to, da sem nedolžen. Napišite to jasno. Naj zvedo vsi, da gre nedcižen človek v smrt.
Tedaj je gespod Renon vrgel izgrizoni, i mokri cbgrizek cigare v malahitni pepelnik. ; Velika mehi kanska cigara je dogorela. An-
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence razpisuje oddajo
mizarskih de I
za stanovanjski hiši na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8/1 V.
Pokojninski zavod za nameščence.
Cartmlio poirttdnllki In ip^dlcljikl
»GROM <
LJUBLJANA, Kolodvorska 11
M—lov bnojavkami »OROM«.	Tota
PodruZitlce* Maribor, Jesenice,
Otevlla vso v to stroko spodojolo poi m pod kulontalml poSo|L
Sostopolki druibo spolnih^« 10.1,
Galanterija
TrbtoteZe za dame in gospode. — Volna m pletenje ▼ meh barvah. — Velika izbira nogavic, kravat v raznih oonah. — Kompletne potrebiiine u krojače, Šivilje in fcrrij&rj*- — Razne toaletne in kozmetične potrebščine pri
Josip Petelinc-U Uubliana
Sv. Petra nasip 7 ob vodi. t*o««roZko toCno.	Cono	nUfco.	PostroSbo točna.
SVETEK
Ljabijsas
Radi pomanjkanja prostora se prodat še nova moderna
črno politirana jedilnica
iz trdega lesa. — Naslov v upravi lista.
Koks - Čebin
\Volfova 1/IL-Telet. 206»
Kupi se
Planinski Vestnik št. 1.
XV fll. letnik 1912. — ponuditi v upravi lista
Širite »Narodni Dnevnik"
Oglašujte v Narodnem Dnevnik«-
drej pa je še živel, še je pregibal prste u* podpisal zapisnik. Preiskovalni sodnik Pa je nanj glodal, kakor na mrtvo truplo. Gospod Renon je pozvonil in rekel:
— Odvedite ga!
Predno pa je izrekel to besedo, je še malce pomislil, ker se mu je v misel vrinil* druga beseda: »Pospravite ga.«
* 34-
IIALIBJEV IMA MANIJO, KAKOR JOSE-Znano je, da se ljudje potijo od vročine ali pa cd strasti. Manj je pa znan sledeči, popolnoma ugotovljeni pojav: pogled na denar, na mrzle, okrogle ploščice, ali na pisane, tenke papirje, pripravi večino predstavnikov človeškega rodu, da izločajo o bi!en’ gost pot. To seveda ne velja za uslužbence bauk in državne tiskarne, marveč za Ijod1 drugačnih poslov in poklicev.
Upoštevajoč vse to si lahko predstavite duh, ki vlada v veliki dvorani kazine, kje1’ se na zelenih mizah neumorno premikajo in zibljejo kupčki zlatih ploščic in tenkega šumečega papirja. Nobeni električni ventilatorji ne morejo izesati iz dvorane tega duha. Pod ckni šumi morje, diši grenkasta zelenina cliv in mandarik in veje veier z niorja-Niti vsi ti motilni duhovi, niti veter z niot-1 ja ne morejo pregnati duha svile in pot®-
(Dalje prih.)
JUHI
MALI OGLASI.
Za vsako besedo so plač* 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
Gospodična
vešča vseh pisarniških U*! išče siuibe. Gre tudi edeo do dva meseca brezplefa'1 Cenjene ponudbe prosi n* upravo lista pod >M»r Ijiva«.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrei Sever. Vsi v Ljubljani.