\ * ^^^ ^^^ _ " * "" S®"?-"' I < * Zedhvemh driMTmh > M ^^T j/L VflSH* * l^kjT L^ ^^ I \ ^ l Cfl Velja za to leto... $3.50 M Vi JLi-I J^k-/ JL JL Jl\, ffl Uiwde^^^^Sandayi ffi I Za pol leta......$2.00 W l|f <- «wl Legal Hobdays. -:-) jjj m h i r-J List slovenskih delavcev v Ameriki. H ^ 50,0^) Readers ^ m TELJBFON: 4687 COETLANDT._Entered ai Second Ola- Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Congrea. of March S. 187». TOLEF0nT2OT6 CORTLAOTT, _W£l29& ~~ ŠTEV' 295 KEW MONDAY, DECEMBER 17, 1917. - PONEDELJEK, 17. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washington. -ooo- VOJNI TAJNIK BAKER JE ORGANIZIRAL VOJAŠKI SVET. — j NOVI SVET OBSTAJA IZ PETIH GENERALOV TER BO NJE-GA DELOVANJE POSVEČENO PROBLEMOM VOJA&KIH DOBAV. — POLKOVNIK HOUSE SE JE VRNIL TER IZJAVIL, DA DELUJEJO SEDAJ V8I ZAVEZNIKI V POLNEM SOGLASJU. -ooo--1 Tnw translation filed with The p»Mt ma*t»-r at New York. N. Y. on I>e<\ ! 17, 11*17. a*. required by UUe Act of Jctober G, 1917. Washington, D. <\, lf>. dee. — Vojni tajnik Baker je danes objavil in »»ii'«*r po ilolg^m posveto-vanju h predsednikom Wilsonom da X je ustanovilo vojni svet, ki bo s« stavljen h vojnega tajnika, po nu»/n. {r» vojnega tajnika ter petih v i sok t it ('titoikov renin«4 &rui«*de. To j«* bilo objavljeno v generalnem povelju, i/danem dan«*. Ta »vel bo posvečal problemom dobave za nieriik« aile na bo-jiiču ter služil kot spojni člen med temi eilami ter vojnim departmen-Umi. 1»eb je imela miaija kot sredstvo v do *ega dobrega, jo je pripisovati tem članom. Tekom cele svoje izkušenosti i ljudmi nisem Še nikdar naletel na tako dobro ali bolj inteligentno delo t skupini. Nikake zmelanoiti m bilo glede ciljev, gle de namera in fdede predmetov, katere smo hoteli doseči. Bilo ni nobenih osebnih diferenc, ki bi lahko zavlačevale delo. Z obeh strani se je predlagalo ki stavljalo pogoje in t s ko v Angliji kot v Franciji sem naletel aa ljudi velike zmožnosti, obenem na enaki način velike ponižnosti. Polkovnik House je izjavil, da n« more napravijati o vojaških sli mornariških zadevah. objaviti, kar ae mu zdi primerno. } Rekel je tudi. tla je pred desetimi dnevi obiskal generala Per *>hinga na fronti ter ja da je videl 'ameriške čet, ki se nahajajo v naj-| b./ljšem razpoloženju. Za generala j 1 VrNh in ga ni imel nič drugega kot I hvalo ter rekel, da se je lotil general težavne naloge na najbolj .uspešen način. — Nasa misija je bila uspeh. — Velik uspeh — je izjavil. — K« smo zapustili Pariz, se je osredotočilo vse napore zaveznikov. Do časa pa. ko so se vršile te konference, niso bili ti napori osredotočeni. — Niso delali namreč skupaj. Sedaj pa delujejo skupno ter vse kaii*. da bodo deli; 1 i to tudi v bodoče. Ko so vprašali polkovnika House. kaj misli o izgledih glede miru ter vojnih eiljih, je rekel na odlo čeu na<* in: — Glede miru nisem govoril niti z eno živo dušo v Evropi. Nisem razpravljal o vojnih ciljih. Glede vojnih ciljih bi tudi ne razpravljal, kolikor je prizade-tu naša dt žela. Nisem govoril glede naših mirovnih želja ali naših vojnih ciljev. Glede miru pa izjavljam, da je bilo to, kar se je doseglo, velik korak k miru, kajti bil je to korak le izvojevanju zmage v tej vojni. Umrlo je 800 tisoč Armencev. True translation Hied with the post matter st New York, N. Y. on Dec. 17. 1U17, as required by the Act of October 6, 1917. Hag, Nizozemsko, 16. decembra. Polovico ali 800 tisoč armenskega naroda, ki je bil od začetka vojne pod turško vlado, so Turki pobjli. ali pa izstradati do smrti, kakor 'pravi naznanilo več vplivnih Nizozemcev, med katerimi sta tudi nizozemski minister A. F. de Sa-voriu iu prejšnji nizozemsiki finančni minister dr. Anton Van Gyn. Pravita, da so Turki v vsem od-1 peljali eu miljon 200 tisoč armenskih mož, žen in otrok; oropali so jih VKega, kar so imeli, masakri-raJi so moške, odpeljali so žene in deklice v turške hareme in v kurdske vasi, prodali otroke na sužni-škem semnju, ostale pa ^o pustili, da so počasno pomrli vsled pomanjkanja. "Ta ostanek armenskea naroda v Mali Aziji", pravi ta izjava teh ne.vtraleev, "je umirajoč, beraški narod, ki povečini obstoji iz starih mož, žen iu otrok. Število o-trok, ki so bili ločeni od svojcev in ki .so nastanjeni ob karavanski poti, ali pa se potepajo po mestih kot psi, znaša več deset tisoč. Težko je vr jet i, da je v dvajsetem stoletju mogoče iztrebljenje skoro celega naroda pod tako strešnimi okolščinami. Toda na rokah imamo popolnoma verodostojna sporo* eila nevtralnih konzularnih uradnikov. nemških in švedskih misjo-narjev in učiteljev ter je zadeva pod vsako dvojbo." Dve raotrelbi v Nemčiji —- Trne translation filed with the post master at New York, M. Y. on Dee. IT, 1017, aa required by the Act of October 6, 1®17. London, Anglija, 16. decembra. i>ve nesreči, po kraju zelo razda-Ijeni, naznanjate v poročilih iz Curilia, ki so bila prejeta danes. Ena raz»trelba se je pripetila v Zeppelinovih napravah v Frie-driehshafenu in j© imela za posledi eo mnogo mrtvih in ranjenih. Druga razstrelba se je dogodila v Kie-'u in razdejala tovarno, kjer so se [ izdelovale bombe za Zeppeline in aeroplane. Mnogo u&lnibencev ▼ Vojna moč Nemčije ir Avstrije. i — t True translation filed with the j>ost master at New York. N*. Y. on Dec. 17, mi7. as required hy the Act ol October tf, 1917. « Pa-iz, Francija. 16. decembra Skupna sila av>trijsko-ogrskih ar mad je dosegla 1170 bataljonov pehote (1,404.000 mož). :i4U ška dronov konjenice, 29o0 poljskih topov. 1,"»00 lahkih havbic in težkih topov. Gorenji podatki so približno pra vilni in jih jo dobil danes poročevalce Ass. Press, ki se nahaja pi" francoski armadi na Francoskem informacije, katere so prejeli ta teden '»d nemških ujetnikov, pravijo. da ima zdaj Nemčija na za-padni fronti okoli 2,100,000 mož in na vzhodni fronti 1,100.000 mož. Vse vojake med 19. in 35. letom so poiegmili z ruske fronte, ker tam ni več bojev, ter so jih postavili na zapadno bojišče, kjer Nemčija zbira večjo armado kot kdaj poprej. Vporabila ho, kar se tiče števila, dve tretini svoje sile, in morebiti štiri petine svoje vojne sposobnosti. Na ruski fronti so pustili stare rn<»že in dečke razreda leta 1819. Kdaj in kje bo Nemčija vdarila, nikdo ne ve; toda njeu največji sunek, katerega bo vprizorila s svojo največjo *ilo, se bo pričel, pred no bodo Združene države držale kak večji del bojne črte. Vojna poročila. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 17, 1917, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 16. decembra. Tetkom nočnih patrolnih spopadov južno od Cambrai smo vjeii nekaj ujetnikov in eno strojno puško. Nočno poročilo: Tekom noči je sovražni oddelek napadel eno našo postojanko zapadno od Villers Guisiain, toda z našim ognjem je bil odbit. Danes je bil en sovražni bombni napad severozapadno od La Vacquerie po hudem boju odbit. Sinoči smo nekoliko izboljšali svoja postojanke vzhodno od O-vion. S.vražni napad danes zjutraj južno od Armentieres je bil uspešno odbit. Danes je bila artilerija zelo živahna na več krajih južno od Ar-mentieres je bil uspešno odbit. Danes je bila artilerija zelo ži-t vana na več krajih južno od Sear-pe. »Severno od Langemanck so so> vražnosti narastle. Pariz, Francija, 16. decembra. Med Aisno in Oise je bilo zelo živahno artilerijsko streljanje. Odbili smo sovražni napad severno oj. Chemin-des-Dame.s. Sinoči so Nemci v Champagni poskusili napasti naše postojanke vzhodno od Cornilleit, toda bil je odbit. Bili so živahni artilerijski boji' na desnem brejru Mozele, posebno v oltraju Chambrettes. Avjatika. — Naši letalni lovilci so 13. decembra razvili veliko delavnost in so spravili na tla pet s«* vražnih letal. Bilo je tudi potrjeno, da so treščila na tla tri druga letala, fcot posledica spopada 12. in 14. decembra. Novi avstrijski topovi True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 17, 1917, as required by the Act of October 6, 1»17. London, Anglija, 16. decembra. Poročevalec "Daily News", ki br-zojavlja z laške fronte, pravi, da ima avstrijska artilerija večje število topov z zelo veliko hitrico, ki je akrajno neprijetna, ker izstrelki pridejo in razpočijo> ne da bi dati kako svarilo. Naglica novega pro jektUa je več j« kot pa odmeva, BELGIJSKI KRALJ, Najnovejša slika k.-alja Alberta. 2 laške fronte. 000- ITALUA JE FOKLICALA POD OROŽJE DVA MILJ0NA VOJAKOV. — ITALJANSKA ARMADA BO ŠTELA POTEMTAKEM SKORAJ SEDEM MILJONOV MOŽ. — BOJI MED REKAMA PIA VO IN BRENTO. — AVSTRIJCEM SE JE POSREČILO ZAVZETI VRH GORE CARILLE. — POROČILO POROČEVALCA ASSa CIATED PRESS. True translation filed with the post 17, 1917, as required by London, Anglija, 16. decembra. Danes naznanja neko ofieielno po ročilo iz Rima, da je Italija vpoklicala nadalina 2,000,000 mož pod zastave. To število vsebuje vojaške razrede med letom 1674 in letom 1S69, torej može od 36. do 51. leta, in 800,000 onih, ki so bili prej zavrženi zasiran telesne nesposobnosti. Sedanja italjanska armada šteje 4,200,000 mož. Z zadnjimi ojaeenji bo torej štela vsega skupaj 6 mi-1 j on o v 200,000 mož. Oni, ki so telesno nesposobni, bodo vršili svojo dolžnost na prostorih, kjer so sedaj zaposljeni aktualni vojaki. Na ta način bo torej prišlo v prvo vrsto 800,000 mož. Edino uradno razjašnjenje. tieo-če se vpoklican ja teh starejših mož, je da se je Italija odločila " pripraviti na vse, karkoli se zgodi." Domneva se, da je ta alccija edi-nole priprava za dolgo kampanjo ne pa kak boj z Nemci, ki bi se imel v kratkem začeti. Vojaški izvedenci so popolnoma prepričani, da potrebuje Italija za to še nadaljnih mož, da ji bo mogoče vzdržati zelo ogroženo fronto. — Dopisnik Ass. Press, ki se nahaja v glavnem stanu italjanske armade v Severni Italiji, je opisa, takole sobotno borbo v ozemlju med Piavo in Brento. Po več dni trajajočem boju je sovražnik z velikimi izgubami nekoliko napredoval ter zasedel hrib Caprille, vzhodno od reke Brentc. To torej pomeni, da so napredovali Avstrijci za trieetrt milje. Caprille je ena izmed onih višin, ki kontrolirajo konec doline San Lorenzo, katera vodi proti ju gu in kjer sovražnik izvaja svoj največji odpor. Največji sovražniški uspeh v prejšnih tednih je bilo zavzetje prelazov zapad. od reke Brente in vsled tega je obrnil v preteklem tedbnu vso svojo pozornost na pre lace vzhodno od tegm kraja. master at New York, N. Y. on Dec. the Act of October 8, 1917. In so bili odbiti. Toda pozno z\e-čer so Avstrijci s pomočjo svežih čet zavzeli vrhunec gore Caprille. dočim »o sc italjanske čete umaknile. i Dasiravno je Caprille na skrajnem koncu doline Šan Lox*enzo, ni po tej dolini mogoče prodirati, ker so višine na obeh straneh v italjan-iškili rokah. Dopisnik Ass. Press, ki je r : francosko armado na laškem bojišču, poroča: | Sovražnik ni Še nikoli tako kot |včeraj obstreljeval nekatere dek-franeoskih črt. To je bilo najhujše obstreljevanje izza onega časa, ko so dospele francoske čete na ita-ljansko bojišče. To dejstvo je znamenje, da se je Avstrijce min Nemcem najbrže pv* srečilo spraviti v svoje pozicije težko artilerijo. V mesto Crocetto je padlo štiristo težkih izstrelkov. Sovražnik z vso silo obstreljuj^ tudi druge točke v bližini. - _ Kralj Peter si želi ameriških čet. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 17, 1917. as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C., 16. dee. — Srbski kralj Peter je izrazil željo, da bi prišle ameriške čete na Balkan. Rekel je: Moja edina želja kot srbikega kralja je. da bi videl ve« moj narod, — Srbe, Hrvate in Slovence — josvobodene svojih zatiralcev in [združene v eni državi. Radoveden »em, ako bo naša prošnia prišla v Ameriko in ako nam bo poslala čete na Balkan t" Kralj je izjavil, da je prebivalstvo Srbije pred vojno štelo nad 4 miljone med tem ko zdaj iivi le še 2 in ped milj ona ijudij, od katerih jih je bilo odpel jenih kot an- Premirje je podpisano. -ooo- < RUSUA IN NEMČIJA PODPISALI PREMIRJE — PREMIRJE NE PREPOVEDUJE PREVOZA ČET — ! PREVAŽANJE SE JE ŽE PRIČELO. — MIROVNA POGAJANJA SE BODO TAKOJ PRIČELA. — TKO ;CKI PRAVI, DA BO BOLJŠEVIŠKA VIABA PRIČELA RABITI GUILLOTINO. -ooo-- True translation filed with the postmaster at New York. N Y. , nl> 17. 1917, as required by the Act of October 6. 1917. ; Petrograd, Rusija, 16. decembra. — Bolj-eviška oii-i eijebia časnikarska ageutura je danes obiarila, da s: a I? tisi j a in Nemčija zedinili v pogojih za premirje. ftuski delegati, ki tvorijo odbor za premirje v Bivst Lo:-.>v0. decembra 1917 (12. januarja 1918.), da se ne poslu-| žujeta dejanskega vojaškega prevažanja na fronti od j Baltika do Ornega morja, razun takega prevoza, ki se j že piK-el do trenutka, ko je bila ta pogodha podpisana. Vrhovni armadni poveljnik praporščak Kr\ knko n yua:-;ia v proklamaciji, katero je naslovi- ua vsa armadi]a i poveljstva na vseh frontah in na vojaški revoluejonarni j odbor, da, ker je podpisana pogodba premirja, "predia-jUain. dokler ne sprejmem popolne vsebine pogodbe. ni faktor , v vojni. J Pravi, da ima Busija okoli enega miljona teh ujetnikov, ponaj-več Avstrijcev, ki so v zadnji zmedi ua ruski fronti vsi besial -kupno z Rusi, namesto da bi bili poskusili priti do svojih vrat. V Petrogradu hodijo avstrijski ■ujetniki po ulicah brez straže in nosijo pod pazduho hlebec uruha. Po deželi so se ujetniki strnili z ruskim prebivalstvom in nimajo namena vrniti se domov tekom vojne. NikdfO jih ni mogel pripraviti do tega, da bi to storili in ruski narod je pri volji jim pomagati, tla se izognejo povelju vrniti se domov, ako bi premirje ali pa mir zateral, da se vrnejo v domovino. t Rojaki naročajte se na *GLas Naroda'*, največji slovenski dnevnik \ 7<*™-ženih državah. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. OOO * • m Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji« na Angle* tkem, v Rusiji in Italiji. Kadar nana pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvi> Siti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. FRANK »AITMI^ OLAS NARODA. ^mii 17. DEC. 1917. "OLAS NARODA" XSlovenian Daily.) Owjjfd and published by the iLOVBHIO PUBLISHING COMPANY * (a ccrpor*tioo.> ' _ VKAJSK BAKSEH. Pwlflttt. LOCI3 BEXEDIK. Trttwrtf. War Trade Board 1435 K 9TKEST NW. WASHINGTON December 13, 1917 Place of BtulneM at the corporation and addresses of tbove 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, J*. T. Mi celo leto relja Uit aa Ameriko I Za celo leto ca mesto New lock $3.00 la Ca mulo....................fS 90 Za pol leta ca me«to New York.. 8-00 Za pot leta.................. 2.00 Za fetrt leta ca mesto New YotS UO Za četrt leta.................. L00 Za inocematro ca celo teto...... €00 "OUS NARODA" ichaja v sat dan lrvzemti nedelj ln pracnlkov. "GLAS NARODA" ("Voice of tka People") every daj except Sundays and Holldaya Snbactiptioa yearly $3.50. Ad vfrtlncnient on agieeuifut. Dopisi brez podpisa lg osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj se blagor oil r^lUatl po — Money Order, m spremembi kraja naročnikov prosimo, da Be nam tudi prejSaj« naznani, da hitreje najdemo canlornlka. Dopisov ln pontjatram naredite ta naslov: -O L A S NARODA" 8? Cortland t HL. New Tort CUy. T^cftwi? 2SW frtrtljinfft. roni vi I l*rv\ križ i«' }ia< ( ZVl'ZO lUlK'V kaiti m O pošiljanju denarja. -OOO- I Yujuoli'govski Hvet je bil vstanovljen v namenu, da e kontrolira trgovino Združenili držav z inozemstvom v ^ojjM-ni «"asu. Kut taka oblast ima ta vojuotrgovski svet roki zadeve, tikajoče se trgovine ter ima edini pra-»ieo oilio«"iti glede vseh spornih vprašanj v trgovskih srvaifiL VojnotrgovHki svet j«' bil vsled tega in je edina in--t;tiM a. ki ima v sporazumu s kongresom in predsednikom /►« koneno odločitev glede denarnih posiljatev v Evro-po v splošnem* posebno pa v kraje, zasedene od eentral-nih zaveznikov in v centralne zavezniške dežele. Pred nedavnim časom so poročali iz WashLngtona, • a nameravajo s posredovanjem Ameriškega Rdečega križa hi potom glavn«* centrale mednarodnega Kdečega križa ^tvoriti nekako pismeno zvezo med zavezniškimi in H-cntrulnozavezniŠkimi drža va mi. Tozadevna objava se je tikala edinole privatnih po-. o družinskih razmerah ter drugih privatnih zade-}'ri tem pa ni bilo nobenega govorenja o kakem po-ijn denarnih svot v eentralnozavezniške države ali tnlja, zasedene od slednjih. To je. jasno vsakemu, ki zanimal za tedanja tozadevna irororila* Tudi naš »• po objavljen ju vesti v Washingtonu prinesel toza-v ia }x»ro«'ila ter izjavil, da bo v primernem času obja-r podrobnosti tikajoče se te stvari. Bil je celo voljan i ti posredovanje med rojaki ter ameriškim Rdečim v Washingtonu. a kakor je razvidna stvar sedaj, lla cela zadeva v vodo. • ' že torej ni bilo nič z navadno privatno pismeno potom nevtralnega posredovanja, je popolnoma io, da lic more biti nič z denarnimi posiljatvaini, v centralno zavezniških državah in zasedenih ozemljih so |»od izključno vojaško kontrolo dotičnih dr-i. ki »o znane po svoji brezobzirnosti in neuspošteva-v ari ju pravil mednarodnega prava in poštenja. l>a s<* vspričo tega ameriška vlada ni mogla odločiti, • i.i l»i dovolila pošiljanje denarnih zneskov v te kraje, je i "jkinoma umevno na prvi pogled vsakemu razumnemu Človeku. Končno bi prišel ta dt nar v roke vlade ali pa ljudi, liot« ali nehote, primorani aH prostovoljno podpirajo iitrnhre vlade ter s tem tudi njih stremljenje po zavoje-vanjn celega sveta. Povsem priprost človeški razum ali ameriški common-sense nas uči, da je kaj takega nedopustno in da na-rotuje bistvu ciljev, ki so si jih stavile zavezniške države predvsem pa Združene države Severne Amerike. Kljub temu pa je bilo še vedno najti dosti lahkoverni. v>ak< ^a širšega razum o vanja nesposobnih ali pa i'-parskih ljudi, ki so oznanjali in tudi vrjeli v to,, da bo jiM)«;oev v svojeiu času vstanoviti denarno poštno zvezo med Združenimi državami in centraluimi zavezniki ter o/em! ji, za> *denih ofl slednjih. Med ta ozemlja spada tudi rt ln Srhi ja, od Save pa do grške meje. Cela Srbija spada ton*] med to ziisedeno ozemlje. Denarne po^iljatve v kra-i J**vino Srbijo v>led tega popolnoma izključene, ravno t-t ko kot na Slovensko, Hrvaško, Dalmacijo, Bosno in I lereegovino. < ud no se nam je zdelo, nad vse čudno, ko smo sprejo !i tozwlevni j>oziv .Jugoslovanske Kancelarije v Washingtonu. ki je nekaka neoficijelna a baje id zvezne vlade \|K>števana samozvana jugoslovanska oblast v zveznem glavnem mesti L Tudi nam so poslali tozadevni oklic, v katerem se je da se je posrečilo tej Kancelariji potom posredovanja Srbskega Rdečega križa v Ženevi vstanoviti denar-h i )M»štno zvezo z Srbijo ter drugimi jugoslovanskimi deželami, torej Slovenijo. Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. ' Ker smo poznali dejanski položaj, smo bili presene-ev.ni. v spričo velike nevrjetuosti vsega, kar je bilo objavljeno > tem pozivu ter se radi tega obrnili na vse pristojne obla sti s prošnjo, naj se nas informira glede dejanskega položaja v tej zadevi. Prvo infonnarijo nam je poslal glavni stan Ameriškega Rdečega Kriza v Washingtonu, D. C. in tosadevno originalno pisme s prestavo vred smo Objavili v petkovi številki našega lista obenem s primernim komentarjem. V tej ixdoameiv se je glasilo, da se doeedaj ni izdal i jiiut^ovald i uikakih licenc " iHMtjvUf tirr , jyiS" SIovenic Publishing Company, 82 OortXazidt Str eft. New York, N. Y. Gentlemen: We are in receipt of your letter of December 10, enclosing a copy of an article which the Jugosloven-ska Kancelariga of Washington, D. C- desired to publish. You are quite correct in that you refuse to publish the articles until you had ascertained whether such a license had been granted to thenu No such license has been granted and we are taking the matter up. Thanking you very much for your careful consideration of this matter we are Very truly yours, BUREAU OF ENEMY TRADE ,1 By- (C. W. Short, Jr Sico«4. CWS XEBW Učeni proletariat. -ooo- Sloven^ki učitelj j<» učitelj aa-| roda. ki sestoji po veliki večini iz mali posestnikov, obrtnikov in delavcev. Proletarski narod! Živi se 7. delom svojik rok in njegova agTikulturna domovina nima niti dovolj sredstev, da bi živila itak maloštevilne svoje otroke. Leto za letoiu zapuščajo mnozic-e slovenskega ljudstvo svojo domovino in gredo iskat novih domov v širni svet- '•Kje domovina si? "Še pod Triglavom, okros Karavank V' Slovenski narod je bil ogolju fan za svojo zgodovino, svojo kulturo in je goljufan za vso j denar. S svojim denarjem pomaga plače-vati visoko organizirano ljudsko J pravilo svojo kulturno misijo, če meščanske, obrtne, strokovne, sred naUt'i v svojih društvih par po-nje in visoke šole za druge. Skla- pevk. če prevzame voditeljstvo soda za avstrijsko mornarico, ki nefkolskega naraščaja, če kriči ob tako učiteljstvo je absolutno nespodobno. da bi vplivalo v pravi, res narodni smeri na ljudstvo, ki je zmedeno in korumpirano po breznačclaih in osebnih politiških bojih današnjih dni. Učiteljstvo — ki ini>li, da je začetek in konec vse narodne gospodarske politike iztrgali slovensko ljudstvo iz klerikalnih kreditnih in kosumnih zadrug ter «>a izročiti liberalnim mojstrom v stroj it ev — ki ne pozna silnega vpliva dežele in še silnejšega državnega vpliva na ve^. gospodarski ustioj in razvoj državljanov, tako učiteljstvo ni poklicano in tudi ne >me biti voditelj narodov. 1'čiteljstvo, — ki misli, da je o- V slovenskem prevodu: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Kew York, N. Y. 1 Gospodje: Sprejeli smo vaše pismo z dne 10. decembra, ki vsebuje tudi kopijo članka, katerega želi imeti Jugosolvan-ska Kancelarija iz Washington, D. C., priobeenega. Vi imate popolnoma prav, da ste odklonili objave teh člankov dokler se niste prepričali, ee ima (namreč Jug. Kane. Op. ured.) tako dovoljenje. Nikake take licence ali dovoljenja nismo dali in smo se že zaceli pečati s to zadevo. Zahvaljujemo se vam zelo za vaso skrbno premisije-nost v tej zadevi, vdani * C. W. Short, Jr. jC^asii v sovražniške dežele in da se takih dovoljenj sploh ne bo nikdar izdalo tudi ne glede Srbije, ker je slednja zasedena od sovražnika in ker vstraja zvezna vlada na stališču, da ne sme priti niti en vinar v sovražniške dežele. ^ To je bilo dosti jasno povedano, a previdnost je glavna čednost časnikarja. Vsled tega smo se obrnili naravnost na najvišjo instanco, to je na vojno trgovski svet, ki nam je na vprašanje za pojasnilo poslal odgovor, ki smo ga natisnili v originalu in prevodu zgoraj. Kot se glasi v pismu, svet sploh ne izdaja nikakih dovoljenj ter jih ne bo nikdar izdal. Vojno trgovski urad izjavlja, da bo pričel s preiskavo glede delovanja Jugoslovanske Kancelarije v tej zadevi. — Obenem pa se najvišja instanca zahvaljuje našemu listu za veliko previdnost in skrbnost, s katero se je lotil le zadeve, kar tvori gotovo priznanje od strani take oblasti kot ga ni bil deležen še noben drugi slovanski list v Ameriki. \ + Mi se seveda s tem nočemo šopiriti, temveč nam je ie v zadostilo, da smo pripomogli resnici do zmage, izbi-strili položaj ter preprečili razburjanje naših ljudi z obljubami, katerih ni bilo mogoče izpolniti. Glede denarnih izgub, ki bi eventualno lahko nastale uočemo govoriti, kajti stvar se je razjasnila še prilično zgodaj in to je za nas edino in končno zadostilo. ' »bi m i h Dopisi. ma je bila tu še farma. Letos jc p*a kompanija napravila nekako nekako 200 novih hiš in še vedno postavlja nove. Ali vseeno jih ne morejo zadostno število napraviti, ker se vedno vsaki dan narod (naseljuje, tako da je vse prenapolnjeno. Ne vera, kaj da misli komptanija, da cerkve ne postavi. Morda se boji Billy Sunday-a, da bi ne imel preveč p0®!4* ker bo \ kratkem odpotoval na Francosko, kakor je rekel. Od tukaj je tudi slo par Slovencev k vojakom in kakor se sliši, jih bo se nekaj Slo. Skoraj tudi lahko rečem, da bo tudi mene tista zadela, kar tudi pričakuje m. Pa saj sem tako samo reven peč-!ar in nc bo nikdo za menoj jokal, ker sem tako tiste cunje zamazal kar sem jih imel, da nisem za nikamor. Bom pa nove dobil, mi jih bo Uncle Sam kupil, da bora še enkratt za pred ljudi. VoBČem vesele božične praznike in veselo Novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po Ameriki. Nekdanji pečlar. brani njegove trgovine, niti njegovih sinov v prek morskih kolonijah; prispeva k ogromnim stroškom za militarizem, ki ne varuje njegovih interesov, niti njegove domovine; po svojih poslancih dovoljuje zapirati meje tujezciu. skim produktom, katere mora drago plačevati ne da bi zato drago prodajal svoje, ker jih nima ^njegovi poslanci se prepirajo za oslovo .senco, glasujejo' za nova bremena in izrekajo zaupnice tudi o-nim narodom, ki so največji Škodljivci naroda, katerega zastopajo. Slovenska inteligenca in ŽJijo slovensko učiteljstvo ne vidita tu vsaki priliki "živio narod", pojt» ob časi vinea rujnega "lepo našo" in "hej Slovenei" — ki ^e kresa s šolskim katohetom, — Če hvali v šoli po današnjem podrobnem učnem načrtu danes trga Ln tega, jutri, jutri pa poje slavo Suženjski pokorščini in ponižnosti, >ploh vsem kardinalnim čednostim, — tako učiteljstvo ni kulturen delavec; ampak prodajalec reakeije. eoklju na kulturnem gibanju svojega naroda. Tako učiteljstvo ne pozna svoje kultura« misije, ne po/na onega visokega mesta, katerega bi moralo zavzemati v narodovem soleialnem živ- -000- Para&ssns, Pa. Že seui precej dolgo časa tukaj v tej nori naselbini, pa nisem «e nikoli nič poročal. Ker mi p« sedaj eas dopušča, hočem malo na kratko opisati. Tukaj smo oddaljeni 18 milj od Pittaborgfaa ter akke dve mUji od Ceoter, «1* tako imenovanega Plomb Creek. Bred dvema letoma je bila ie velika slovenska nvelbina, sedaj je p* capuieena, kev- voiina trti 8Uwne- vsaki dan. So last Union Collie ries Go. Pa ne, da bi mislili, da pripadamo k uniji, katere se bolj bojyo kot hudič križa. Kar se dela tiče, je nekako dobro in se se nekoliko zasitili. In kraj je tudi prijazen. THik^j so prav lepe farme vse naokrog, ker je tudi prav rodovitna zemlja. fcskor ae diii. bo naselbina v icnukem postala meti«. TU bodp Pittsbttrg. Kansas. Kakor sem že ob prejšnji priliki sporočil, me je. 27. septembra t. L zadela nesreča. Padel sem z voza, naloženega z mrvo, pri črni sem si polomil obe roki. Pošli mi je vse, kar sem imel in začelo me je skrbeti, kako bom preživel svojo družino in samega sebe Prisiljen sem bil potrkati na usmiljena srca mojih rojakov, ki so uslisali mojo prošnjo in mi milosrčno priskočili na pom««:. Zahvaljujem se najiskrenej£e osem dobriza darovalcem za vsak dar, katerega so mi naklonili. Posebna hvala pa gre nabiralcem, ki »a nabrali $113.35. enkrat prav iskrena hvaU vsem- Joa Kima E * ^ J^^^tifT I -m-K _____ . ^ ■ abnormalnosti: sama nisia orijen- tirana v soeialnih vedah, zato ne1 Ali je pa v.^e to le izUv duše moreta nesti spoznanja v svoj na. nialkontenta in megalomanista t rod. Slovenski učitelj je sam izko- temu žalibog ni tako. je naj-rižčan, proletarec je najhujše vr- boljši dokaz to, da smatra sloven-ate, toda zdi se mu potrebno, da sko učiteljstvo še vedno za svojo podpira slovenskemu ljudstvu in dolžnost molčati na vse grehe, ki sebi škodljiv režim, da pomaga v J1!' zakrivlja vlada danzadnevom sedlo ljudem, ki niso tega proble- na račun slovenskega ljudstva, raa nikdar študirali; ki se opijajo Ali ve slovensko učiteljstvo, da na nemških in italijanskih bur- ki dale preskrbeti z izdatkom žoaznih političnih šlagarjih, iz\i- **nega samega strelnega naboja ve-rajočih iz one ideologije, ki je da- likih dreadnotovih topov n. pr. la vsebino meščanskim revoluei- VSf' kraške šole s krasnimi učili, jam 19. stoletja. da bi se s tem denarjem luksur- Za slovenski narod in njegove- jozno plačeval separaten šolski ga učitelja ni povoda, da bi za- zdravnik, pri tem ko nimamo sedaj upala svoje interese zgolj nekr*- P° mogih naših šolah niti iiajpri-tičnemi^ ponavljanju historičnih pravnejše ventilacije, kakor jo fraz, ki niso imele za slovenstvo imajo moderni svinjakj? nikdar pomena, najmanj pa sedaj Ali ve slovensk oučiteljstvo, da ko jih izbirajo posamezne politic- zapira država svoje meje eenemu ne kapacitete brez načel in pro- in(Asii, /itn. sladkorju, kavi itd., in grama, vsak po svojem osebnem o- l'a je vsa ta carinska politika slo-kusu in po svoji privatni potrebi, venskemu proletarskemu narotlu v Velika kulturna misija, ki pripa- neizmerno škodo ? da slovenskemu učitelju-proletar- Ali ve slovensko učiteljstvo, da cu je, opozoriti ljudstvo na njego- so mogoče avstrijske berehtoklija-ve proletarske interese, izrevoluei- ki stanejo narode stotine mi-jonirati njegovo suženjsko nara- Ijonov, le v takih danili razmerah, vo, dati znanstveno podlago vse- so nujna posledica današnjega mu njegovemu nezadovoljstvu, po- gospodarskega ustroja? kazati mu vzrok njegove nesreče.' Ali ve slovensko učiteljstvo, da njegovega beraštva, nemira in bo- j?l*sujejo tudi njegovi benjamin-jazni, pokazati mu cilj njegovega ^"^i za nove miljarde, nimajo pa hrepenenja in upanja, dati obliko drobtninice za njegovo kulturno reforme, ki mu jo kaže v daljnih delo? nejasnih obrisih njegov instinkt, se najdeta narod-proletarec porojen iz zavesti njegovega Člo- i» j''gov neitelj-proletarec, tedaj veeanstva. (napoči za narolno sodelovanje med zavezniškimi mornaricami. Namen sveta bo paziti na splošno vodstvo pomorske vojne in da se zagotovi soglasje morskih naporov in dogodkov vseh znanstvenih operacij, ki so v zvezi z vodstvom vojne. Svet bo dal vsa potrebna priporočila, da bo vlada v stanu izdati odloke. Vedno bo informiran o izidu načrtov, ki so se napravili. Olani sveta bodo poročali svojim vladam, kadar bo potrebno. Individuelna odgovornost štabnih šefov in vrhovnih poveljnikov na morju napram vladam, kar se tiče operacij. ali pa glede strategične in taktične razvrstitve Čet, ki so stavljene pod njegovo poveljstvo, ostane nespremenjeno. — Sklenilo se je, da bo svet sestoja! iz mornariških ministrov narodov, ki so zastopani ter iz šefov mornariških štabov. Ker je potrebno, da se seje sveta vrše v Evropi, bodo šefi generalnega štaba Združenih držav in Japonske zastopani po častnikih pod zastavo, katere imenuje njih vlada. Zavezniški mornariški svet bo imel stalnega tajnika, katerega naloga bo zbirati in izdajati informacije itd. Svet bo imel svoje seje, kolikokrat se bo zdelo, da je potrebno, pod predsedništvom mornariškega ministra dežele, v kateri se vrši seja. Različni admirali bodo dajali svetu informacije, ki so potrebne za delo, katero se ima izvršiti. Vstanovitev novega zavezniškega sveta se smatra za najvažnejši korak, katerega so sploh naredili, združenje in sklopitev delovanja združenega brodovja petih zavezniških narodov, kar ima namen, da se premagajo nemške sile na visokih morjih in da se dobi zmaga. NAZNANILO. Žalostnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem m znancem žalostno vest. da mi je diie 6 decembra za vedno zaspala moja. ljubljena soproga NEŽA SIMONČIČ, rojena Jane&e v letu 1866 v Tu-cštajmi pri Brezo vivi. Tu zapu&'a mene in V-st otrok <,t.ri sinove iu tri hčere}. v si a rem kraju pa tri brate in dve sestri. Ranjka je trpela na težki bolezni, ker je imela raka v želodcu. Midva »va živela v zadovoljstvo obeh, <«ikar sva se vzela, in sicer ml 2. oktobra 1892. Bodi ji lahka črna zemlja! Žalujoči soprog: Math. Simončich. Za,mo pa prosim, če kdo ve zj naslov FRANKA JANEŽ 11 \ da mi poroča, ali naj se pa sam osel tisi. Moj naslov je: ilath. Simon&ch, R. F. L>. N. No. 1, liox 21 I'. •Junction City, Oregon Rojaki naročaj tr se na "Glas Ni da", naj vetji slovenski dnevnik v Zdrn-ienih driavah. Čedad. Prve pismonošice v Chicagu. I&ČEM .služkinjo Slovenko. Majhna družina. 2 leti staro dete za varstvo. Nrt starost se ne obiram. Plača p»> dogovoru. Vsrtik povrnem vožne stroške, ako pri meni v ahiibo stopi. Frank Romba«*: Rok 122. Mei^urtaic. Okln (,17-18—12) Mesto Čedad, ki šteje okoli 10 Poštar Wiliam B. Carlile je do-tisoe prebivalcev, je živahno sre- bil od vrhovnega poštarja iz Wash-dišče šenpeterskih Slovencev ne le iugtona dovoljenje, da nastavi de-v trgovinskem, nego tudi v poli- set pismonošie. POZOR, SLOVENKE! tienem oziru, 'ker tukaj se nahajajo vsi uradi, tudi okrožno sodišče. do?im je &enpeter le po imenu glavni kraj beneških Slovencev. Katero veseli priučiti slani-Posebno ob sobotah", tako piše nikarski obrti, naj se oglasi pri profesor Trinko v 'Dom in Svetu'.I Young Hat Company, 46 W. 23 bi rekel, da je v Čedatu vse sloven- St., New York City, ali pa pri sko. Vse kar hribi rodijo za prodaj, vse pride na čedadski trg. Ob takih dneh prevladuje slovenščina in se preeej glasno razlega po starih, ozkih čedadskih ulicah; isto-tako po prodajalnicah in gostilni-cah, česar še omenjati ni treba. Naši Slovenei sploh ne marajo go- 31 rs Pribrl, 360 Dill Pl. wood, Brooklyn, N. Y. ' <17-19—12) Uidtte- IŠCE SE 300 MOŽ za delati drva pri Cleveland. Cliff Iron Co. Plača po čl.75 od klaf- tra (cord). Cozd je v ravnini ter voriti preokorne furlanščine, zato ni bil še sekan, in sieer v okolici pa mora vsak čedadski trgovec skrbeti, da ljudstvu ustreže le slo venski. Gotovo je zanimivo poslušati, kako se preproste gorske Slovenke brezobzirno in gostobesedno pričkajo z nespretnimi kramarji v svojem karakterističnem narečju in še povrhu rogajo spakedrani iu samo za skrajno silo dobri furlano-slovenŠČini." Največje čedadske zanimivosti so: glavna cerkev s patrijarsko palačo, langobarska cerkvica, 4 4 vražji most Trenary ter tudi na Midway. Za l>odrobnosti in pojasnila vprašajte pri: Louis Mikulich, (17-26—12) Forest Lake, .Mich ŽENITNA PONUDBA. Želim se seznaniti v s vrh o žo-nitve z gospico v starosti od 18 do 28 let. Katera želi inimo in lepo življenje deliti z menoj, naj piše na upravništvo tega lista pod Čez Nadižo, ter mestni imenom 41 Ženi n". Če je mogoče. muzej poln rimskih in langobar- ških starin. Columbia Grafonolas and Columbia Records Hodi in ozri se nanje -- poglej in poslušaj. To je pravi način, kako poznati in preceniti kakovogt Columbia grafonole in Columbia rekorde. Ničesar ni. kar Vam je mogoče kupiti in kar bi Vas tako razveseljevalo kot Columbia gratonola. Nobena stvar ne bo prinesla v Vašo hišo toliko veselja kot Columbia graf ono la. Stanejo od *18 dalje in so orne primerne za vsako denarnico. Columbia rekorde delajo največji svetovni pevci in g<»dbeniki. Ne mores dobiti samo angleških Columbia rekordov, temveč tudi v drugih jezikih in tudi v Vašem jeziku. Napravili sn jih največji umetniki Yaše-2rtskejfa advokata F. A. Boga-deka, vrhovnega odvetnika Nar. IIr--at.ske Zajednice. Opravljal bom vsakovrstna dela. ki spadajo v notarski posel. Izdeloval bom zaprisežene i/.javo (affidavits), pooblastila, razne pogodbe in dogovore, prošnje in odw6ih, niiroATiih sodnikih ter povsod drugod, bodisi v Pitts-burghu ali izven Allegheny county ja. Moja pisarna v mestu je odprta od 9. ure zjutraj do 5. ure po«pol-dne. V slučaju, da kateri izmed rojakov ne more priti ioi dan v mojo mestno pisarno, se pa lahko oglasi pri meni na domu med 6. in 8. uro zvečer na štev. 20 — iS-in Butler St. Jamčim vsakemu dobro in po Št*mo delo. Rojakom se priporočam. ANTON ZBAŠNIK, JAVNI NOT.VK IN TOLMAČ, soba 103 Bakewfell Bldg^ Corner Diamond & Front Streets, Pittsburgh, Pa. Telephone: Court 3459. , 17,19.21,24,26,28—12) KAKO som 800JAU8TI IZDALI SOOJALIZKM. — Spini dr. Jodp Ckričv. — bivši avstrijski konzul ▼ Združenih državah. Knjiga je iziU v angleškem jezika Naročajte pri: ALBERT MAMATEY, 524—4th Ave. Pittebarg, Pe. V zalogi imam 6 novih slovensnih Columbia plo&č. Ako Želite slišati o Božičnih praznikih krasno slovensko petje in fino godbo za ples, pošljite nam takoj naročnino dokler zaloga ne poide. E 3003 (Barčica po morju plava. Petje (Lniaio naprej. Polka. E 3594 (Visoka je gora. Petje (Ljubi Janez. Polka. E 3606 (Bratci veseli vsL Petje (Naprej v Ljubljano. Kranjski ples E 3506 (Ko sem k njej peršov. Petje. (Ti si mila. Valcer na harmoniko E 3473 (Dečka kriv. Valcer (Na lepem plavem Donavu. Valcer E 3474 (Lepa Rumunka. Valcer (Hedvig. Polka Vseh šest plošč Vas stane le $4.50 in jih pošljemo takoj, kakor hitro dobimo naročilo. Brez denarja ne pofcljemo blaga. Ne pozabite nam dati točno ime od Vaše Exprc-ssne postaje, da ne bo kakšne zmešnjave pri pošiljatvi. Se toplo priporoča Vaš rojak IVAN PAJK . OO&UVBXA DEPT. ft JEWELRY, ETC. 403 Chestnut St, Oonemaugfc, Pa. 75c 75e 75c 75c 75c 75c j ■!! : j I i| I ! Doma. Spisala Zofka Kveder.Jelovfc*. Nekega dne se ran je »tožil* p » dorrnt. Že par let je bil v tem velikem lutein meatu, kjer je bi^o po b tu tako /adušljivo in leano, da skoro niti prav dihati iri rno- ge^. In tukaj v tem predmestju, kjer je %rntJO\al, je vedno »mrde-lo po pn mogu. in če je odprl 78 k* ko uro "Voje okno, letak) je polno- *»aj po fcnjigan Ln po opravi Tiatih prtmnih dreves doli na n'.b'i ni mo*.«-! ni<" več gledati, in •V j A *» l v pirk, ne mu je iidelo Kakor da ne \idi pravih dreves in prave trave, Tn je bilo vse tako \ infH, ob*-it o iu p*»lkxa»o, kakor kak tri/rrski o»*wr»-e. Rukrat bi bil prit rail v pravem go^du, vi»p*tt bi rad letal na mtem diif^m %<>nu v laJiii ali pa na t rutini pod domačo lipo. In takoj tisto dopoldne je začel < pospravljati svoje stvari v oni mali dija&ki kovveg. ki mu je bil , /.«• toliko let zvest tovarii. Vs<* knjtge in gskonike j« pustil na j utiiuii. naj se prase, dokler*»opet tie pride. Propal je pri zadnji izkušnji; ali kaj, tUlih par dni, ka- i t ere bo preživel doma, si no l>o ♦mniJ z tu-enjem! No da, če človek toliko b t študira, mu ni to-l iiko za par semestrov več ali manj. Nasmehnil se je pikro, itli takoj nate za/.vižgal neko fantovsko in zmetal še tistih par drobnarij v kovčejr, kar jih je i mol. j ! »opoldne pa je rekel svojemu advokatu, pri kater»*ui je bil nastavljen kakor sten ogrni in pisar: — Gospod advokat, jutri mislim iti domov. — T' • ' — To ne *rre, to ne gr**! ivje naj dobim drugega? — — Ah, dane* vam ga pripeljem, ako hočete. — |i in ker ni bilo dela m ker je bil advokat dober mož, ki se je hotel zadovoljiti ?a kak teden tudi z namestnikom, je naš j\inak t ikoj zopet odšel in to snahni! v neko temno, ozko ulieo, kjer je nj- govj znan«*' in prijatelj visoko pod streho gospodaril ter gladoval in čakal, kdaj dobi mesto kakega in-vtiuktoija ali repetltnrja ali pisarja. Povedal je prijatelju, za kaj m gre. in ta je bil takoj zadovoljen. da prevzame vse obveznosti naš*ga junaka. — .Jaz erent domov, — je rekel t ft, Tone Korošec, da ga predstavil*. Sram ga jt bilo, da je tako ponosno in samozavestno dejal "do-n ov". Zakaj njegov znanec ni imel doma. Hodil se je liog ve \ ka1< ri Itiši tega veiiKega mesta, njegovi sta»*iši in sorodniki so po mri i in ostal je *am. Ni imel doma. Tone Korošec se ni mogel predstavljati, da bi bil kdo doma v m«*tu, m« 1 temi stotisoči neznanih ljudi, med to legijo ul;<* in hiš. Dom, to je vas na deželi, posebna vas med poljem in pašniki 1«>r zel eni in gozdom naokrog. To je dom. Hiša, i:i stoji nekaj člo-v« -ikih vekov, in va*, ki »o nr>rda cHo stoletje nič ne izpreriieni. ln ljudje, ki ras poznajo in katere poznamo nii. 1'jei in strinje, tete, botre in strici, možje in žene, p« fantje in dekleta. — Itazlagui je vse to svojemu prijatelju, ali ta ga ni razumel. No, si je mislil, če bi imel denar, pa bi ga vzel s seboj, da vidi. Ali ni imel denarja, žalibog. Niti za sebe ne mnogo. Toliko, da pride doli domov, in *c pai kron. d« kopi materi in aestri kako rut<* o"e*u nož s tremi rez-mi, bratu pa mošnjieek za denar. I>a ne pon»koa da je prišel s praznimi rokami. Za naaaj pa oče kaj da. Saj ni brez drobiža. In morda bo se vse dobro potem. Ton* Kortiše« je bil namreč skregan z očetom iu z vsemi doma Že par let. Od tedaj, ko je tebi nii meni nič pobegnil iz semenišča. — Ko se je že pol leta pripravljal za gospoda, — kakor je dejala mati. Ko mu je takrat oče pokazal vrata: — Ali nazaj v le-menat, ali pa nikdar več čez prag naše hiše, — se 111 oglasil nihče, da bi mu bil dal prijazno besedo, ko je užaljen z nekako grenko, trpko svojeglavostjo odhajal > svet. Niti mati no. Pes je lajal za ujiui, ooi drugi so pa stali v h® ter te križali nad nepokoraiui sinom. Otrese! je prah domače de-žele s svojih nog in se odpeljal wtudirat. Težko je bilo vse to. Delati, goniti ter pehati se za par krajcarjev, da ostane »iv, a »vc čer mučiti se za cilju Neumen ni bil nikoli, ali za take suho naakf tudi ni imel oifcdar posebnega talenta. izpiti »tali pred vrati boljšega juvljeorja kakor angel prod rajem. Pa j« tlačil tista dol jo *Hrt>. a kaj pojde v utrujenoj 11 /:nik-rao pamet! Kolikokrat jej Utvpal nad knjisrsmi — pal je p«' icm Jar. hil je že eden izmed sta-rc*jaili med tovariši, in kadar je ■»riSel med nje, ie resno i.n zami-»Ijeno sedel pri mizi. Nekakn rv-►igna«*"ija se ga je začela polasč-ati 'adnji i-as. Jeza tn trma sta 1/igi-kili \2 njegove duše in zdaj ni btl > ii" ta m, kar bi ga pehalo dalje. cilji iu ideali fco se odmaknili menkrat tako nedosežno daleč,! 1;'. bi bilo smHmo tonili se /Ji> ijttni. V tem mučnem duš«ivnem sta-j lin se itui naenkrat s'.ožilo {mojdeni - fanti vasovat in ukat.! lil w nic bodo veseli, mati in sestra iu »sat in oče tudi. Saj sem njihov. Koro&e<' sem. I11 vsakega »osebe j ob jam eni. — Pogledal se> je v ogledalo in zde- 0 se mu je, da se je zelo postaral a štiri leta. kar je od doma. Oči i 10 cloboko v jamicah in po obra-m se delajo tine zareze 111 brazde rstniee so nekako uvele in stis-ljene, v oci pa je prišlo nekaj e/.kega in zamišljenega. Samemu »cbi >e je zasmilil in skoro bi .se >il razjokal. — Milo se jim bo storilo docim. to inc tako ugledajo, — je premi-iljeval, in domači kraji, domači, lragi obrazi so vstajali jasni tc-r pred njegovo dušo. Triletna Mi.v>tnost, mrzla tujina neko Uadko domotožje jih je očistilo r.st*h peg in njegove oči so jih gle-;la!e preplašene v idealni luči nje-j go\< ljuiir-zni. c * * . .. .i To je bila vožnja, prijetna 111 sladka, polna sanj in pričakova-j 11 ja. Gledal je skozi okno železniškega vottfi, ali ničesar ni videl.J Domači spomini so mu igrali pred, i>enii in misli so hitele naprej —| lomov. — Se nikdar ni bilo toliko Iju i'czni v mojih pršili. Polno srce jitu prinesem. Kako me bodo vc-' seli! In jaz se boni grel v njiho-j vili liobi-ih pogleilih, polnih naklonjenosti m ljubezni. Moja mati! Zajokala bo sreče in vse in i bo storila, kar bom hotel. — Truden si in lačen, sinko; odpoeij si! Kaj saj ti prinesem, s čim naj ti postrežem: — Iu z rosnimi očmi pojde v kuhinjo, da se na joka tam do sita. I11 brat. Peljal me bo v hlev, pokazal mi junce ki vso živino, potioson in samozavesten: Srečo smo imeli ta leta. fllcj, in oba v rane a imamo še. Veš, v nedeljo popoldne se kam peljeva, če liočei! — Sestra bo sramežljive vpraševala po tujem mestu in nazadnje me morda vpraša: — Poznaš tega in tega iz naše vasi? Snubil mc je! Vse je že dogovor-ji no in pripravljeno in jeseni bo poroka. Ra^no prav si prišel! — Oče pa si bo resno basni svoj stari. zakajeni vivček: — Bolje bi bMo, da si mene poslušal, Tone. ali kar je, je! Tvoja glava* tvoj svet! Jaz ti ne bom očital. In ee boš hotel biti pameten, kak krajcar se še vedno najde pri meni, da ne boš s* rad id v cesarskem mestu ! — Počasi poreče to. Tehtno bodo padale besede iz očetovih ust in on jih bo poslušal, pokorno iu hvaležno. Vse to je premišljeval v neštetih varijacijah. Krivico so mu delali, res je, ali morda jc bilo i/, ljubezni. Pove jim vse in jim razloži. da ne more in ni mogel delati proti svoji vesti. In razumeli ga bodo. Tn naj je karkoli v njegovih očeh. hinavec ni bil in no1ip »4 ■ v . * ___.. ■,..-.. GENERAL DUKHONIN (v sredi) PRI NADZOROVANJU ŽIČ- NATE OGRAJE. l*a mir. ta tišina in samota jc ču- 1 rlovito delovala nanj. Srce mu je > liušdo, oči bliskale iu zdelo se mu 1 je, da se nikdar ne bo mogel na- : siliti tega mirnega brezglasja. 1 Krenil jc v -gozd in še nikdar ni i tako globoko čutil veličastne kra- j šote vstajajočega dne kakor to j jutro. Kaico sveže je bilo vse, kako-čisto, trpko, nedotaknjeno! 1 Kako mehko je bilo hoditi po oz- ] ki h. gozdnih potih, kako opojen j lnh je vstajal iz te silne, črne z* Milje! Skrivnostno so šumele smreke nad njim, veselo je pokalo subo vejevje pod nogo. In kakor se j.- solmece dvigalo, tako j? naraščala ta omamljiva, čarobna : svetloba pod zelenimi vrhovi. Tiha in sanjava, polna r rlc-dij daljnega ptičjega speva in rahlega šumenja dreves. Sedel je na po-v*kano it o j o in se aamisiil. Zakaj ga niso ]»nstili doma, da preži je v> * -voje življenje \ ti mirni, deviški priredi! Ali poslati so ga v svet, med bobro in vihar: kgnbi! j«- tam zunaj to brezsmiselno za-dovoljnost, katera edina bi ga bila morda osrečila. Prihajal je domov, ali kakor tujec je prihajal, kateri pride na en dan, dva in zopet odide, kateri toži po tej zemlji. po tej sveži, opajajoči sili proste narave, ali kateri no more ži-ve;i tu. Ne more živeti tu, to je čn d globoko. Ne prenesel bi dolgo tega mini. te samote, te tišine. Zabrepeti'^1 bi po življenju, polnem. gibajočem, četudi grenkem žhijenju med svetom, ki napenja vse sile mozga, vse živce, vso dušo. vse srce. .Sladko je odpočivati, ali oai bi ne znal biti zadovoljen. Naj razsipa zunaj v svetu svoj-' mlade dneve, svoje mlade sile za morda prazne fantome, .za goljufive tata morgane, vsaj čuti. da živi, ima pravico se razburjati, re-belirati, vstajati, vojevati za svoje pravo, za svoje misli, za svoje cilje. Kaj bi tu v tem velikem, samotnem miru s svojim vročim, ne-poLojnim srcem ! Vstal jc in šel dalje. — Idem domov, da se od^jočijem, — rekel je jimeiiljaje in v mislili pristavil: j— In potem se vrnem nov in pre-1 rojen, srečen in močan ter lahko I bo iti dalje v bodočnost z^ novi-| mi cilji, ld se bodo vsak dan jasnejši in svetlejši bležčali j»red im-inoj. — ' Samce je že pi*ecej i»oskoči3o iu I rosa sc je že sušila, ko je stal na vrhi', od koder se mu je .nakrpt odprl daljni razgled preko doma čih krajev. Omamilo ga je m za hip jc 'zamižal. A hilro se je sklonil kvišku, široko odprl oči ter njegov pogled se je razprostrl tja čez doline in čez vrhove, zeleno i:i sveže, kakor inirten venec na ne-vestinem čelu. fVt be»lih vasi se je bleščalo pred njim, ravne ceste so peljale med pisanim poljem t j j nekam daleč iu tam na kraju se je srebril na ovinkih ozek potok. Nebo je bilo modro in jasno kakor zaljubljene oci zlatolase !jc-.biee ter solne« se je svetilo, meh-| ko in bleščeče, kakor da se ima ta trenutek razliti njegovo zlato pO nebesnem svodu. Zatrepetalo je srce in prsi so se razširile, j Kje £0 so take bele vasi, kje ie teka aefeae trate, kje še- na t • i I! nil umiri......................... sem sii Hoju svetu so tako temni mrekovi gozdi?! In tc doline h: i vrtovi! Kakor da se je morje avalovalo in otrdelo, tako glad-:e m lepe so te doline, udobne a k or dian. in ta sapa! Nikjer ne aha tako hladna, ostra, trnka sa-a! Ah! la globoko je vdihnil ta zdravi, nočni in trpki zrak. Kakor da bi »ii staro, plemenito vino. tako vož je ta zrak in opojen! Pohitel je doli k cesti ter pri sakem koraku se je odgrnila noji krasota domačega kraja pred ijcgovimi očmi. Nekaj vročega iiu je zavrelo v srcu 111 skoro bi e bil razplakal neke nepojmljive icž losli. Kje št. so tako beie vasi? Kje še ako zeleni kraji? Oh! In zopet je dihal globoko in .eijno, da se napije domačih vo-ijav, smrekovega dulia. trpke j ■\eiosti te zemlje in tega polja. ?to misli, sto spominov, ^to doi-nov se mu je vrstilo v duši. Na. vseh oknih raste rožmarin 11 e jim belijo /.obje med •dečimi ustnicami, rdečimi in ?olnčnimi kakor zrele jagi>de. In fantje! Krepki, gibki in žila\i kakor jelka v i^ozdu. Njihova za go ['•hi li"a 111 oči bistre, kakor bru- ni diamanti! Oh, enkrat ž njimi peti ponoči na rasi! Ponoči, katar vsi ti nešteti gozdovi naokrog Šume kakor ogromni slapovi na rekah! ln kadar luna sije in oblaki jadrajo, beli, leteči, kakor lahne sanje malih otrok. Odrodil se je od te zemlje. In zdaj bi bil pal na trato, pritisnil Dbraz k zemlji ter saplakal: Oh. ti moj kraj, ti moj kraj! * * * — Ti si?! — je dejala mati prestrašeno in se odmaknila, ko je naglo pristopil k njej hi jo hotel »ujeti. — Kako si me prestrašil, — je jecljala in brisala desnico v predpasniku. Njemu je lice zardelo in roke so se mu povesile. Pozabil jo bil, da ni navade objemati se v pozdrav pil njih doma. V zadregi j<- prijel desnico svoje matere, a jo lakoj zopet izpustil. Zdelo se mu je, da ne stoji njegova mati pred njim, ampak kaka druga, tuja ženska. Njej so se šibila kolena in vsa je trepetala prestra-šenosti. Njen »in je bil, da, in rada ga je imela, ali kai je pome-njal njegov prihod? Gotovo nič dobrega. Naučila se je misliti nanj kakor na slabega, nehvaležnega sina. od katerega ni nič kaj prida pričakovati. Vsak dan jc molila zanj, ali čisto prav ji je bilo, da je bil tam v svetu, da se ne oglaša in da ne moti miru domače družine, ln zdaj je stal pred njo. — Ne pojdeš v hišo? — ga jA. ,17. DEg.^917^ ira je videl Se kdo drugi razen natere. Vedel je dobro, fta no lajde ljubezni katere je pričakoval. Materin pozdrav ga je hipo-11a streznil. Nemilo se je zbudil iz svoje neumne, idealne pijanosti. S'asmehnil se je bridko in že se je obrnil k vratom. — Pa pojdem, >d koder sem prišel! — Toda ne! V tistem hipu se je zbudila neka :rma v njem. — Saj je to moj i am! Ifiša mojega očeta, kjer sem trii rojen, kjer «eni se igral, ka-aior sem hodil na počitnice, ko jem bil še v gimnaziji. Če imam ivojo glavo, če delam po svoji volji, se ni še nič tzpremeuilo. Še j redno sem tukaj donna! — Odio-j 'il je klobuk iu sedel za mizo.; »odprl brado v dlani ter čakal, j Tako ga je našel oče, silen mož t orjaškimi udi in trdim, strogimi ►brazom. Vsaka črta. vsaka {iote- j ra kakor vklesana v kamen. S J težkimi koraki je pristopil k sinu. j — Dolgo .smo se ne videli. — j — Dolgo. — Po dolgi, mučni .pav/.i: — Pa Bog daj zdravje! — in [»očasrio je pomolil sinu roko. — Bog, oče! — I11 zopet molk. Petem sc oče od-Icašlja važno in počasno, jm ,'praša: — Po kaj si pa prišel? — — Po nič! Tako domov! — J — Hm. Kaj si pa delal ? — — Služil sem vsakdanji kruh, j pa učil sem sc. — — Tako. No, saj to je lepo. Pal ii kaj prida. — — Nič nisem. Pisar. — Molk. — Pa praviš, da si se učil. Zupanov iz trga je postal po štirih letih profesor in doktor mu pravijo. — Molk. — Pa ti si tudi nekaka štiri leta proč, ali koliko? — — Natanko štiri. — — No, pa nisi nič. Kdaj pa bo.Š kaj? — — Ne vem. — Zanieijiv posmeh. — No. saj sem dejal. Iz tebe ne bo nikdar nič prida. Županov trga... — — Županov iz trda ni stradal, ni moral vsake skorje kruha krvavo zaslužiti kakor jaz. — - — Saj si sam hotel stradati. Jaz sem dejal; da ne dam niti beliča. Svojo doto si doštudiral, sedaj pa sam glej! Tudi novčiča ne dam več. — — Saj ne prosim. — — In če bi prosil! — In zopet molk. Težko in jezno je stopal stari mož po hiši, sin pa je sedel pri mizi z brado v dlaneh. Njegove oči so bile trde in mrzle ter svetile so se kakor brušena kovina. — No, in kaj misliš? Doma -ne moreš biti. — -- Samo se ne bojte! Prišel sem še enkrat pogledat te kraje, poteni ne pridem nikoli več! — Vzpel se je pokoncu, stisnil pesti ter se udaril ob prsi. — Nikoli več! In če bom umiral pred tujimi pragovi, pred to bišo ne pridem. Kolnem se! Težko se je spustil nazaj na klop in topo pristavil: — Zdaj me nikar*ne podite! Ne bom dolgo! — — Ostani, kakor dolgo so ti zdi. saj si vendar le doma. — In mož se je obrnil, da odide, ali št enkrat se je zastavil pred sinom: — Če imaš v kaj, se preobleči. Nočem, da bi sosedje kazali s prstom za teboj. Nočem imeti sramote! —- Sin je pogledal doli po sebi ter videl da je res jako zapuščen. Hodil je najprej po rosi, potem po prahu, da je brl vid^i kakor kak boljši potepuh. Ali očetov klici — Nočem sramote! — je dotaknil njegovega srca in njego vega ponosa obenem ter enako I globoko. Zdelo se mn je, da ga šc nihče na svetu ni tako razžalil. Udaril je s pestjo po mizi: — Zaradi mene ni treba biti nobenega sram, tudi vas ne! — je zakričal in solza mu je prišla v oko; iz jeze ali žalosti, tega ni vedeL j Oče je odšel in kmalu nato j« prišla mati. — Kaj sta imela,-moj Bog? — 'je zaječala in si brisala s pred pašnikom oei. — Nič nisva imela. — je reke' svojeglavo o. — Oil, da bi bil mene ubogal ir 'očeta, vse bi bilo dobro. Tako s< ti pa slabo godi in mi nimamo nii drugega od tebe kakor skrbi ii žalost. In še sramoto. — — Samo še vi začnite! Pa s« obrnem m pojdem. Še beraču s< ; dovoli, da se spočije, jaz pa ni mam mesta m m hm v domač hiK. — j — I, saj molčim. Ali res je. Po< nesrečno zvezdo si rojen, Tone. — Jugoslovanska Katol. Jsdnota Ustanovljena leta — bkorporlrana leta 199& Glavni urad v ELY, MINN*» GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK. Bx 251. Coneman»rh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALtANT, Box 1C6 Pearl A v*., Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik GEO. U BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtniu: LOUIS COSTEI LO. Sallda Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh. Pa POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Wi Kramar Bridgeport, O.: Michael KoOerar. Collinwood, O.: Math KUpsu CWvetaad, O.: Frana tSakset. Jaku« Detooc. 41m* Kar linger. Frank Meh In Jakob Besnlk Lorain, O. In okolica: Louis Balam In J. KumSe. Ntleo. U.: Frank Kogorflek. Youngito^n, O.: Anton Klkelj. Orogoa City,Or eg.: M. Justin is ) Mlsftsy. ABogoeny, Pa.: M. Klarich. 4abridge. Pa.: Frank JakAs. Bi—tf, Pa.: Louis Hrtbar. Itionjl !■ Pa im skaUeai Ante Iparao. Biiiii, Pa. to ekeUcai Job OoDonaborK. Pa.: John KokUcb f mi i wast t Pa.: Iraa Pajk. /V Oortdge. Pa.: Antas Jerlna la JLato> ! rlfMi' bornim (tspanBI 'Lsbb^ KakiH* si, , i . FareiL Pa.- Anton VaientlndA Greensburg, Pa. la okolica: Fra«i torak. Bostettor. Pa. la okollcai FraaS luruau imperial. Pa.: Vai. 1'etcrneL Box 172. Johnstown, Pa.: "r«na viabrenja la fohr: l'olano. Luzerne, Pa. ta ofeotleat Aatoa Jeoinlk. Manor. Pa. la okolica: Fr. Demšar Moon Bon. Pa.: f rank Maček la Ft fudinllAek. Pittsburgh, Pa. 1» okolic«: O. A lakoblch, Z. Jakshe. ft! a rich MaU I Magister. Beading, Pa. in okolica: Fr. §pen*i South Bethlehem Pensa.: Jera^ Koprlrdek. Steel ton. Pa,: Aiitoo Hren. Turtle Creek, Pa in okotica: Frass Sc-hlTrer. : i West Nevrton, Pa.: Joslp Jovaa Wlilock, Pa.: J. TeCerueL Murray, t'tah in okolica: J Ki«» m, Black Diamond. W ask.: Porenta. Oavla. W. Va. im okolica t JoUi ro9lch ln John Tsr2elj Thomas, W. Va. fcs okoUcat L Koren rban Milwaukee, Wis.: Andrew Fob ta Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, Johfl S tam pfei m H Svetlin. West ABia, Wis.: Aston Demlar ^ Frank Skok. Kock Spring«, Wye.: Frank Fortune 4 Justin, tn ValraGn Marrlna Iz zakladniškega urada. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT HRANI IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE STRICU SAMU. On jih potrebuje sedaj! Vi jih boste potrebovali po vojni. KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta. Lahko pričnete S PETINDVAJSETIMI CENTI, če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vač poštar, vai bankir, vaš časopis in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse glede teh znamk. Oglejte si Jih! TO JE VAŠA DOLŽNOST. TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE. TO BO IZV0JEVAUX VOJNO. ČLANI POSEBNE JAPONSKE FINANČNE KOMISIJE* KI JE DOSPELA PRED KRATKIM V ZDRUŽENE DRŽAVE V SREDI JE ŽEP TENETARO MEGATA. Jan Marija Plojhar. Češki spisal Julij Zeyer. (Nadaljeranj«). Cc je bila »atna, je nui»Ula ue-prfHtano o *mrti. o »rnrti, kater* j* bUat popi t-j bala, ki jo je vra-iila. Poxn*j# pa ji j« začela mirno kI« .lati v obraz. Sedaj je vzela v »alt ve«Vr |»*'»iiitve uion»ijfnura A*tufija in razbirala o t*-h br*e-» je verzf naAla prav tisti «ian, ko j«* Jan Marija prvikrat prii«! v njen tlom! In ti-ati dan je naiia tudi ono nakitje in li*t moiiftimort Aatueeija. kjer je eitala o r.ajtbi etrurskefra jrrol>Hf < v katerem je poeival kralj junak in ilekliea, ki je o njej domnevni monsitfiiore. pet v ztvalu in «*utila ni nobene pra/nov 'rske gro-Sr.la, V .i • >p«iinniia ui.li tejra. ■ lu je bi!a rekla, uaj bi se bil N&ri-ketaa povrnil na zemljo, ko i«u je «mrt to dovolila in mu ponujala darove. Koliko ljudi je mo^el o-sreeili, ni je bila takrat mi.slila. Temu pa «*e je sedaj lo posmejala "Takrat ni*em ljubila", si je rekla, "torej nisem vedela, da kraj ljub'jen»'tra predmeta svet ne biva ampak izirublja. To je ee prav je morda" prepreano." » Odložila je nakitje. i "O eein mislim?M je zatrepe tala. "O samomoru? Bog me obvaruj!" In hitela je iz sobe. Bala ae je »►vojih misli. — Toda oni njegov vzkrik: 'Katarina, umri z menoj!* *e ji je bil zaril v dužo, in več se pa ni mopla iznebiti. — Luigi Galli je sedaj zopet pogosteje prihajal, a Katarina je zapazila in *e začudila, da se je Jan Marija zauiraril, kadarkoli ga je vidtl, dočim pa je poprej pozdravljal s toliko radostjo. Nekoč, ko je mladi doktor živo pravil, kako deluje naporno, koliko ima bolnikov in s kakšnim navdušenjem se žrtvuje svojemu po klit-u, *o sovražno zablisnile bolnikove oči. Luipi tepa ni zapazil, zrl je tedaj na Katarino, za katero je pojil pravo bratovsko ljubezen in ji izkazoval skoraj žensko nežnost. Deklica j«' ujela oni bli>k sovraštva. ki je švignil iz ljubljen«'evib oči, in je začutila ob t«n pekočo bol iu veliko presenečenje. | Ko je doktor odA d, je vprašala .Tana Marijo, s čim «ra je razžalil Oiptn in kaj vzrok tako naglega sovraitva do njega. Bolnik se je še bolj nanira.'il I prebledel ter rekel kratko: * * Ne govori mi o njem!" In m-j»» odvrnil. Katarina je žalostno pot resa vala glavo, ni si mogla misliti, kaj vre v njem: ali je to umirajočega zavist do moža, ki kipi zdravja, zavist človeka, ki si očita, da je zapravil svoje življenje, brezkorist-no 'preeanjaril, v primeri s člove-' kom, ki je krasni poklic vršil z vsemi duševnimi in telesnimi silami. A tičalo ie v tem še nekaj več: — Jan Marija je postal ljubosumen. Vsega tega dekliea ni mogla slutiti, toda prišel je dan, ko se je i tu posvetilo in se je Jan Marija sam priznal. Nekega jutra ae je razlivala taka svetloba in gorkota po Širni kampanji, da se Jan Marija ni hotel zadovoljiti z vrtom niti ne z najbližjo okolico, ker se je čutil silnejsega in zdravejšega nego davno prej. Predlagal je kratek iz-prehod in Katarina je rada privolila. N Vzela je solnčnik 111 svoje delo Francesco jima jc ne,sel ogrtača Sli so pol ure zelo počasi ter našli prijetno mesto na nizkem hribu, obraslem z divjo smokvo. Tam je Francesco razprostrl ogrtača pc travi, in oba sta sedla. Gledala sta molče okrog, oba nenavadno mirna, oba je zazibal močni, sanjavi mik prirode v tiho srečo in ifedo-ločno nado. Visoka trava je valovala kakor ki peti je morja po neizmerni, molčeči kampanji tja do gor. ki ažurno nuHlro kipe v nebo in vzbujajo pesniško željo, poleteti k njim in preiskati, kakšna neodoljiva čaro dejstva skrivajo v sebi, da se vi dijo tako bajne in tako zagonetne vabijo k sebi. Zeleno, valovajoče morje trav je kazalo povsod velike otoke, namreč temne in neizmerne kolonije nebrojnih vijolic, ki so z oblaki vonjave, dvigajoče se k nebu, pre-menile vso pokrajino v ogromno }K> najslajši poeiziji dehtečo ka dilnico. Tudi skale v bližini, podobne podrtemu svetišču, sive in sprhnele, so bile okičene z vijolicami. Kampanja se je zdela visoka pesem življenja, ki večno zma-jruje nad smrtjo. Nedaleč pod njima je počasno korakala čreda belih volov, in gonjač na konju, z dolgo sulico v ro ki, je veselo pozdravil in začel prepevati. Iz njegove pesmi sta razumela edino besedo: "ljubezen", ki jima jo je veter prinašal v polnem zvoku. Nasmihavala sta se in molčala. Tako blažena sta bila in besed jima ni trebalo. No, za njima se je ozvala zopet-druy;a pesem: star pastir je sedel na sosednjem griču med sivimi kladami, njegove ovce so se pasle pod pasjim nadzorom in starec je pletel z lesenimi iglami veliko, modro nogavico ter prepeval z nosnim, ječečim, smešnim glasom odlomke zastarelega m odri gala. I& zopet je prinašal veter samo en ja* sen zvok, besedo: "ljubezen." — Gotovo so pastirju ob pojavu mlade dvojice oživeli stari spomini. T&ko sta uganila in več se jima ni zdel smešen. Sanjavo elegično je vplivala njegova pesem. Jan Marija jo odtrgal cvet, se zazrl vanj in rekel: " Čudno, da še nihče ni temeljito proučil, kaj je pravzaprav ljubezen, dasi vsak o tem sanjari, go vori in marsikdo tudi premišljuje. Ta cvet jo čuti na svoj način, kakor midva, ona čreda, ki se pase pod gričem, jo pozna, in mislim, da jo neznano Uuti tudi ta-le kamen, ker kaj naj pomeni kristalo-vanje, to življenje, gibanje in cvetenje takozvane mrtve tvarine, a-ko na nekakšne dobe ljubesnit niš, Katarina, da folnpe in zvezde ne ljubijo t Vodi jjh teža in pri. krasna ponudba. Doctor Bloao slami Specialist X-Zarkov ondl svojo 6lulbo vsem bolnikom In • tem da priliko vs*?m onim. ki bo bili oeuspešao zdravljeni od » tukajšna mladeniča, Ferdinand La Page in Pred Murphy, nahajala v zakopih v Franciji. Prvi sicer ni dolgo vžival tega veselja, ker so ga radi mladosti (star je šele 18 let) pridelili drugemu oddelku, dočim je Murphy pri artileriji in poroča, da jako ljubi 'excitement7 ki mu ga nudi njegova služba. Bowey. Šest kosov dinamita, ki se je nahajal v kotlu vrele vode, da bi se raztalil, je sksplodiralo ravno ko je William Wheeler, star 68 let, jemal kotel od ognja. Wheelej je bil na mestu ubit, dočim je bil Wilfred Lemati, star 27 let, ki je bil kakih 30 noj; oddaljen od ognja. I precej hudo poškodovan po glavi in v spodnjem delu telesa. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer ga zdravniki upajo ohraniti pri živ-'jenju. Nesreča se je pripetila pri Majora rudniku. Hibbin#. V tukajšnjem okrajnem sodišču dobila je dovoljenje za razporoko od svojega soproga Mrs. Mary Payelich. Njen soprog se nahaja v dosmrtni ječi v Jackson, Mich, ra« di umora. ILLINOIS Joliet. Rojak -Tohn Horwat, 23 let star, .oženjen je umrl v sobo dopoldne v i bolnišnici sv. .Tožefa 2a vročinsko j boleznijo, kateri je podlegel v i enem tednu. Bil je junaške posta-ve in vedno zdrav, zato je njegova smrt tembolj pretresla vse nje-Igove prijatelje in zuanee. Dnina je bil nekje od Žužemoerka na 1><>-i lenjskem. Oženjen je bil nekaj nad j leto dni. Bil je sorodnik znanega J trgovca Antona Horwat a iz Chi-jeago. Socjalistična zmaga v Lipskem. True translation filed with the post master at New York. N\ Y. on 1 >oe. ,17. 1017, as required by the Act of October 0, 1917. Stockholm, Švedsko, 13. dec. -V zadnjih mestnih volitvah v Lipvskem so socjalisti dobili 78 odstotkov glasov, kakor poroča berlinski '4 Vonvaerts To pomeni naraščaj za 5 odstotkov od leta 1912, ko so se vršile zadnje volitve. NE ŠUMI, KLASJE! Xe šnini. klasje, ne sumi, in. aolnce zlato, ne sij. oj, polje jasno, ne vriskaj veselih nii melodij' Na moji njivi je trnje, gomile tam se vrste — ^em ne zaide škrjanee. ne žarki jasnega dne. Pomanjkanje kuriva. Kuriva zelo primanjkuje v Švici. Premog se prodaja po do $40 za. tono. besede, ki pravzaprav ne pojasnijo ničesar. Kaj značijo one sile drugega nego hrepenenje in kaj je ljubezen, če ne hrepenenje? — Hrepenenje! — i to je za nas več-jna zastavica!" Katarina se je zamislila, potem |je odgovorila: '"Zakaj meniš, da je to večna 'zastavica? Mislim, da nam nič ne ostane večna zastavica, ne nam ljudem, ne drugim bitjem. Zdi se mi, da je to najobveznejši Jokaz za našo neumrljivost. ker za ljubezen, to največjo vseh zastavu*. ne dobimo tukaj pojasuila. To dobimo tam, kamor hitimo vsi." Prestrašila se je konca svojih besed, nehote izgovorjenih, in plaš no je zrla na »lana Marijo, če ni neprevidno zadela ob njegovo pri-krito grozo pred smrtjo. Ki se zdelo. Gledal je zamišljen k nebu ni malce je čutil oni vrtinec, ki mu j;a je bil povzročil vselej, že kot dečku, pojem o večnosti in ne-j skončnosti prostora, kadar ga je premišljevanje o njem privedlo do ; one meje predstav, ki je ne mort (prekoračiti nobena misel. Dobro j je bil si i šaln jene besede, malo je I bil zadrhtel, toda nežnost in blaženost trenotka sta ga silno pre-J vzeli, okrilili njegovo življeusko jnario. Solnce ga je tako proniklo, da si ni mosrel predstaviti teme. 44Večnost'', je rekel čez hip. — "Nesmrtnost". In je po tresel 7 ' glavo, kakor bi odganjal od sebe j ta pojma. In njegov usmev je go-1 voril: "Pijva solnce in svetlo-jbo!" "Ti tega ne veruješf" je vprašala tiho z nekim sočutjem ter sklonila glavo k njemu. "Verujem in ne verujem", je odvrnil počasi ki sanjavo, kakor bi mu besede odnekod iz daljave prihajale na jezik. "Menim, da na kakšen način potrajam dalje, ko več ne bo tukaj onega 4 jaz', ki se daj govori s teboj in te ljubi.... Toda kakšno bitje je to, če se spojim z nečim neznanim in sem potem in tudi nisem. Nič več jaz! Oh. to je grozna misel! Ali vsaj neutolažljiva. Jaz ne jaz, in ti ne ti! Ako se spojim jaz, spojiš se ti .z nečim drugim, Ji ar ni ne ti ne jaz. Ali moreš to smatrati za spojitev?" Položila mu je svojo nežno roko irn čelo ter se sklonila se niže k njemu. ".Te li to drugače v ljubezni?" ga je vprašala z usmevom, še bolj sanjavim, nego je bil njegov, in ža-rečim v neskončni dobroti. "Glej, moj Jane Marija, od one dobe, kar te ljubim, sem prestala biti 'jaz', sem samo s teboj, v tebi Najiskreueje želim, da bi bila s te- boj coo, da se združim popolnoma s tvojim bitjem. In prav to je morda podlaga ljubezni. Ali se ti zdi to v nasprotju z onim, kar si pravkar rekel? Temu ni tako. Spojitev s teboj vidim v hrepenenju po tem, kar je v tebi večnega in izven tega, kar smatraš za svoj lastni 'jaz'. Zato je ljubezen večna, zato je močnejša nego smrt. kakor stoji pisano v svetem pismu." Sveti lasje so se ji usuli v pramenih čez obraz in se dotikali njegovega čela, njene zvezdnate oči so se globoko potopile v njegove, zdelo se je, kakor bi ji na ustnah sedela njena duša liki metulj, n>»ii usmev je bil podoben trepetu Psi-hinih peroti in njen sveži, rahli lih pihljanju vetrea. kadar zaveje po cvetočem vršičku kakSnega pro roškega d-revesa. "O, moja Beatriea!" je rekel tt-ho. "Krotka hoja za teboj pelje v erapirej!" Toda ta hip mu je kakor blisk iz pekla šinila misel da ne pojde. kakor je šel Dante, za njo do svetlega prirastka blaženosti in neskončne slave božje. To jk bilo sanjarjenje! Kako grozna resničnost je stala nasproti! Oh, Bea-trica ostane tukaj, na tej solnčni kampanji med cvetjem in ptiči — a on pojde sam doli v to vlažno zemljo, na kateri cvete ta raj____ Ona ga pozabi!____ Zamračil se je in zamežal. kakor bi ga bila utrudila svetloba, toda le zato je storil to, da bi mogel molčati in bi Katarina ne videla solze, ki mu je silila v oči. Zatorej je javilo njegovo obličje globoko žalost, ne da bi vedel o tem. (Dalje prihodnjič). Kje je sovražni? u"" i'»uuijiajuewiai!BWHwi!li Rojaki mrvtajto se na "Gbu Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. fBfi!JglI!lPiaiafg^JgJ3B>fM5iffff|gPfJ» l>R. ROSENTHAL, specialist, ^■sg^ 262 PENN AVE. Ure: «19. d« 8. PIITSBURGH. PA. Dr. Rosenthal, Specialist, nad 20 let. Ako Imate ka-7 •terokoli moško bolezen na krvi, iivclh, želodcu, ledlcah, i^-^v \ mazulje, revmatlzmu ali mehurju pridite k Dr. Ro- tIfe. serthalu po nasvet In on Vam pove, ali morete biti o- /. zdravljeni ali ne. *» Dr- Ro«enthal zdravl vsak slučaj z najboljšimi zdra- f ^A'^ Evrope, Indije, Kine, Juine Amerike In vseh de- Važno za vsakega. KADAR želite izroditi za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev, stvu itd. KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hižtvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostanko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mesto, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "QLAS NARODA" je najpriljubljenejSi in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4^00.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENI 80 BLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $L00 Enkratno iskanje dela stane................$O80 Bnkratna objava prodaje posestva, hiše, lota Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd.stane.......................$1.00 ali kaj enakega stane.............— $1.00 Enkratno iskanje delavcev stane_____________$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.........$(50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je podati vselej tudi denar. HASLOV1TE HA: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. Rojaki,Tpoitvrajt«n&iegeslo,dsn.sprajmuDO BoJjUkobi »vetujejna, kadar kaj kupujejo ali pa uriuoT, ako tih eposnamo sa dvomljiv, ia s te* t»- uu^jo, da m prepričajo 6. je ogla« v našem listu jm " , " in ako ga m opazijo, asj wpr»J»jo prodajalca, ssksj rnjsmo nsis naročniks pred rasnimi aleparji, katerih nL Po^tmo velike vainosti j« sa rsskega pri bs ll VMBOVISd domlJ. (oiStb po poitL ■LOVBVIKO B £B -: S^k I-- podp. iniitvo KOiB sviti Barbari I -*- ^mr - E) BI M XHNHJZVX DRŽAVE MVEKXI IMIIIII L m Sedal: FOREST CITY, PA. GLAVNI URADNIKI: Piiteltlrt: F. B. TAUCHAK, «74 AtUMj Ave, Bock Hprt^a Wra PodprwWnU: JAKOB DOLENC, box 181, Brougtitaa. Pa. I Tajnik: fuANK PAVLOVCltX box 647 Forest City, Pa. Pttufed tajnik: AVGUST OO^TISa, box 310, Forest City. Pa, Blagajnik: JOSIP MA&INČIČ, 5805 Ht. Clalr Are., Cleveland, Obla. Pomota! blagajnik in raujiulk: aNT. HOCHF.VAR, HFD. No 1 box 27. Brtd—port. Okla. # NADZORNI ODBORi Pi»<1—Ulk nad*, odbora: JOSIP PRTERNEL, box M. WlUoak, Pa. L nad urnik: JERNEJ HAFNER, box 65, Bnrdlaa, Pa. L aadaoralk: IVAN GBOftKLJ, 885 E. 137tb St„ Ctevalaafl, Ofeta POROTNI ODBOR: Pia poro« odbora: MARTIN OBREŽAN, box It, R Mineral, Km 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No B, box 146, Fort Smith, Ark, A poročnik r JOSIP OOLOB, 1916 8o. 14U» Su, Springfield. HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEC, 848 E Oblo 8L, Pittsburgh, Pa. Urada« *ia*W»: "GLAS NARODA", 82 Cortland! AL, New toč«. R. X. Cenjena društva, odroma cjlb uradniki ao naprofcnl poWjatl vat 4a-ptee direktno ne glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj M pa po-RUa edino potom poAtnlb, ekepreenlb ali bantelb dene ml b neke mir, nikakor pa ae potom privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlov«^, Farmer« A Miners National Bank, Forest City, Pa. V sloSsJm da oiesljo drnttvenl tajniki prt porodila glavnega *r kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naananljo o rado slav. da samore ne neko Doors vltL Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. .4 (>adaljevanje. Od pošlji kov£ega v Kue Lejrendre. — Zvečer pa skrbi, da b>"»tJi do*pe4t» kovfepa na zapadli i kolodvor. — Pazi pa, da ne bo icvedela o tem Leonova mati. — Ona me najbrže nadzoruje. V%ak*mu, k ' ■ >r h vprašal rame, povej, da *eui bolna ter da l^žim v postelji. Leon bi imel v nedeljo rveder vkreaii v LiverpooJu. OpoMn«* je br/.ojj»vil »rospod ByaAM»n }*ospe Hatipois: Liverpool, ob enajstih. i Leon .so je poslovil od mene. — Partiik bo lakoj od-j plul. — Vreme je krasno. t»ve uri pozneje je p« dobila madama Ilaupois pismo, katerepa i j* .ie pfiawol ek*pre*oi sel: — Os.-ba, katero s»te nam naroeili nadzorovati, ni bolna. Doma je ni in je najbr/e včeraj zvečer malo pred polnočjo odpotovala. — Ali naj poi/vemo, kam je odpotovala? ia plula z veliko nagrli-ff preko oeeana. « Na krovu "Labradorja" je bila kra*na Tarizanka, ki je z daljnogledom motrila male oblačke na ozborju. Na krofu "Paeifica" je stal Leon in strme! v morje. Kaj je bri-1 galo njega, kateri parnik pluje pred njimi ali za njimi. Njegov pogled je brez izraza blodil naokoli, pri srcu mu je bilo pa tako (ndno in ie*no kot se nikoli poprej. Kara je bila i njim vedno tako ljubezniva in prijazna, da je nehote pogre&al njeno prisot-nost_ Ni kaj lahko opuatiti tako navado, ni lahko iznebiri se hlapcev-Mva, posebno če ni hlapčevstvo omejilo samo na telo, pač pa tudi rta duio in srce. Bil je aam na krovu in vsled tega je bil silno iaioeten. Po preteku štirinajstih dni je dospel parnik "Paeific" srečno in varno v >»>w York. Malo pn d svojim odhodom je »klenil. da bo stanoval v hotelu "Grand" na peti Avenue in je vtded tega todi določil. da bodo vsa pisma in brzojavke prihajala na ta naslov. Ooapavai v hotel je takoj vpraial, če je zanj kak brzojav. Uradnik mu je pritrdil in mu dal brzojavko. Prijel jo je a tresočimi rokami in bral: — Takoj za teboj bom priila v N'evr York s parnikom "Labrador". Ne piAi nikomur in nikomur ne brzojavi, dokler se ne vidiva v New Yorku. Kara. Strašne misli so mu zafele bloditi po giavi, toda na čisto nikakor ni mogel priti. Drugega *e ni porodilo v njem kot samo neizmerno hrepenenje po Kari. Videl je samo njo, aamo nanjo je mkli], in zdelo se mu je kot, da bi bil Me včeraj znjo zadnjič skupaj. — Toda, zakaj je sla za njim t — Vsled ljubosumnosti? Ne, ne, to ni mogoče. — CV bi bila lj^xtkMramina, bi ga gotovo prej ne obvestila. Leon je šel v urad franeosko-ameriške družbe ter tam izvedel kdaj bo odapel "Labrador". Odgovorili so mu, da je odplul parnik v nedeljo zvečer iz Havre ter da mora vsak hip doapeti v New Yprk. Torej je Kara ravno isti dan odpotovala kot je on odpotoval. To mu je bila nova uganka, katere si ni mogel raztolmačiti. Videč, da nima dovolj denarja, a katerim bi mogel preživeti Karo in sebe, se je odpravil na banko, ki je bila z njegovim očetom f trgovski zveri. Tam so mu pokazali sledečo brzojajrko: CENIK KNJIG katere ima v salogi SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y* POltM KNJIGE: Ahnov nemško-angL tolmač vezan —.aO DomaČi zdravnik v hrvatskem jedko, vezan —.00 Hitri raCnnar (nemčko-sngl.) t ▼esan —JSC Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, ves. $1.00 Sadjereja v pogovorih —J20 8chlmpffov nemiko-slov. slovar $1.25 ZABAVNE IN RAZNE DBUGE KNJIGE: Hipnotlaem ^—31 Doli s orožjem t-JM Mesija 2 zvezka Odkritje Amerike $L00 Pejpun in Lambergar —JB Pod Robom, SL Večera ice —J» Postreiba bolnikom —M Slov. novele in povesti —JO SocUaliaeea e-JS Sodjalna demokracija «—JO Trtna ni ln trtoreja —JO Umna Utluorejs :—JO Vslkl slovensko-anglefikl tolmafl «UOO Trafka t—Ji Vojna na Balkanu 13 zve*. $1,50 Zgodovina c. kr. peSpolka St. 17 s slikami —J0 Življenje na avstrijskem dvora ali smrt ceearjevtfa Rudolfs —.7J5 RAZGLEDNICE: Newyorfike, božične, veliko, ne in novoletne komad po —.03 ducat —33b Album mesta New York e krasnimi slikami —.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-ltalijanska vojna mapa —.15 Avstro-ogrsU, veliki vezan —JO Celi svet mali —JO Celi svet veliki —JSb Evrope vezan —JO Vojna stenska mapa 98.00 Vojni atlas —.25 .Zemljevidi: Als. Aria., Colo, CaL itd. po — J35 Zdmlenih driav mali —JO Združenih diflnv veliki —JI Zdruftsmh drtav Kmii mapa, aa drugi strani pa osti svet fSJO Mr.JiibrWb, ki fe pooblaita aprtjamati aaroi-nlao aa 4^ l7.1>tX:. IS 17 r m jemo nobenejfa kredita. Torej zopet razočaranje. Prvemu presenečenju je sledilo drugo. Prvo ga je razočaralo, drugo ga je razžalilo. To brzojavko je bila odposlala Leonova mat L Prepričala se je, da je odpotovala £ara 2a Leonom in jo vsled tega prepovedala banki posojati I^eonu denar. Leon je odšel v pristanišče. Tam so mu povedali, da je • Labrodar'* že dospel, da pa ne sme v !uko, ker je pod nadzorstvom kvarantenske oblasti. 1'radnik mu je tudi povedali, da se bodo smeli potniki prvega razreda izkrcati in da bodo dospeli tekom četrt ure 2« na suho. Leon je slonel na pomolit in neprestano opazoval malo ladjico, I ki seje približevala bregu. Med množico je opazil Karo. Ko sta sedela v vozu, jo je Leon neprestano vpraševal, ona mu ni hotela odgovoriti nobene besede. Samo objemala ga je in mu gledala neprestano v oči. — l^aj, da te opazujem in objemam — je rekla slednjič. — Zdaj sem zopet pri tebi. — linam ic in nikdo naju ne bo moerel ločiti. j Dvanajst dni sva bila ločena in meni se zdi, da sem se v tem času j postarala. — Ali me še ljubiš, Leon? — Moj Bog, kako moreš vprašati kaj taicega? — Povedati mi moraš, če me še ljubiš. — Priseči mi moraš. — Kaj se je zgodilo, Hortenza? — Ali še ne veš? — je vprašala in ga pogledala globoko v oči. Leon jo je začuden pogledal. — Ne, :i ne ves — je nadaljevala. — Tvoje oči ne morejo la-(gati. — Vedeia >em. da bom takoj pomirjeina, kakorhitro te zagle-fdam. — — Toda. ... — Poskušali m), da naju za vedno ločijo. — Kdo? — Za božjo vbljo, kdo? — Tvoji stariši: — Tvoja mati. — l>a, tvoja mati. — Jaz sem prinesla seboj doka/.e. — Ko jih boš videl ter se prepričaj 0 njih : resničnosti, boš vedel, kako nesramxio igro «o igrali s teboj. Leona je gledala s strani ter se je čudila, zakaj je tako miren. Xikakor ni mogla razumeti, kako zamore poslušati mirno to |uriva in se posvetujeva, ne da bi naju kdo motil. — Toda govoriti i morava odkrito in brez vsakih stranskih misli. — Od tega pogovora j je odvisna naša bodočnost. Hotel je nekaj povedati, toda ona mu je zaprla usta s poljubom. — Dovoli vendar, da te gledam po tolikem času samote. — Zdaj te imam zopet. — Zdaj si zopet moj. — Hočem slišati le edino in eno besedo: da me ljubiš! Voz se je vstaviL Leon in Kara sta odšla v sobo. - — Zdaj pa — je rekla, — se bo odločilo, kako bova živela v bodoče. Iz listr;ee je vzela zvit papir ter mu ga ponudila. — Beri, — je rekla. On je prijel papir v levico iu jo je hotel T desnieo objeti. — •ihta se mu je pa nalahko iztrgala. (Dalje prihodnjič.) Pozor, rojaki v ujetništvu! Rad bi izvedel za moja dva svaka JOŽEFA m DAMJANA XOSE iz Velike Lese, p. Krka pri 2a-tičini na Dolenjskem. Nahajat i se v ruskem ali italjanskeni irjcti'!>tvi. Prosim rojake-ujetnike, ako vedo za njune n islo-ve. da mi naznanijo, ker b» jim rad pomagal. — Joseph Poder-žaj dioS M. Catharine Ave., ilevebmd. Ohio 1*. S. America. (17-19—12) Cenjene rojake v ruskem ujetništvu prosim, ee kateri izmed vas ve za mojega brata ANDREJA TOMIKC, ki I Df.LORENZ. » Jaz sem edini slovensko govo- ■ reči šperialist mofiklb holezal t 9 Pltt sOu rgh^^^^^^ ■ Uradne are: dnevno ud £». doff poldne do 8. ure zvefier. V pet-Bkih od 9. dopoldne do 2. popoL S V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL I DR. LORENZ, ■ Specialist moških bolezni, 8 644 Peon Ave. H. nmdst. aa ulieo, B Pittsbnrth. Pa. HARMONIKE bodisi kakršnekoli vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem doma. V popravo vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po deln kakorSne kdo zahteva, brez nadaljnlh vprašanj. JOHN WENZEL. 1617 East 6Snd St. Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI NaJaap«fln«J* mrnMm pa liitti Um. aa- kar tudi mm. motlra teto ln brado. Od tega matfa vaatajo v Itfk tednih krMBl goatf ln dolgi lul« kakor tudi tw0ki krami brki ln brada la aa bo*a odpadali tn oalvolL Bermafl—m. keotlbcl ali tna-njo ▼ rokah, nogak la v krtto. v oaatl^ dnok popolnoma oadnTtm, rana, opakttao, balo, turo. krmato tn grinta, potna noga, kurja offooa, oaobUn« v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M mojo aSravOa bna oapeha rabil ma Jim^im aa ft.M Pifllte takoj pa Mik. ki m takoj mBjia ^bual topai KOLgOAR «a lote tair JAKOB WAHdlO, 0701 Bom in, COavata&d, Ohte. Rada bi izvedela za naslov svojih' dve.ii prijateljev FBANKA in IGNACIJA JTRK. Doma st* i/. Roj, fara St. Jernej, Dolenjsko. Frank Turk je bivri nekako pre<5 šestimi leti v Alilwau kee. Wis., Ignacij Turk pa nekje v ilichi«anu. Prosim cenjene rojake šarora .\merike, ako kdo ve nju naslov, da mi ga naznaui. za kar ^e ie \Tiapnij prijazno zahvaljujem. V slučaju. da «ama čitata ta ojrlns, stn prc»st-na. da se mi ja\ita imam pr.roeati več važnih reči iz stare domovine, tičočih se nju. Moj naslov je r .Mi«s Antonia Lindič. :ttiSS K. 78. St., Cleveland Ohio (17-; 9—12) Prosim svojega prijatelja ANDREJ V KLEMKNC, bivajoče -za v Jolietu. 111., da mi pošlje svoj naslov, za kar mu bom ja-ko hvaležen. — Frank Rov^an. 11 road St.. Johnstown. Pa < 17-19—12) PRIPOROČILO. N*; zastopnik Mr. OTTO VEZ-1)1 R bo obiskal rojake v Forest City, Pa . in okolici ter je pooblaščen pobirati naročnino za «; Lis Naroda". U«»jnk.->m jj-.i f>rnv toplo priporočamo. I'peavniStvo 01a>- Narod .i. _(13-12 v d)_ STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Wwyorški urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. SLUŽBO DOBI Slovenka, katero veseli pomagati (v restavraciji. Voiaijo plačam ne i dalje kot od Olevelanda pa do • SOln. And v Gaber, i * Bos 1121. Gallup. N. Me* Kje se nahaja moj prijatelj JANEZ ( EBTN? Zadnje pismo mi je pisal iz Bntte, Mont., in sedaj ne vem, kje *«.- nahaja. Pro srm cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj s<» >pa sam oglasi. — .John Maj-dič. L« >ek Box H»6. South Bur-gettstown. Pa, '17-19—12> i Dr. Koler SLOVENSKI 7DRAVMK <38 Pean Ave^ PittaWyh. Fa M^t^m t>r. Koler Jo naj- atarejil slovenski S \ Bdravnlk. SpecAJa- UBX v Plttahurgbu, j ^HPI ' y ki Ima 28-Utno ^^Kjk- A prakso v sdravljs-nju vseh mo&klh ^—bolesnl. AŽS. W, Zaetruptlenje ^Katll* krvi sdravl s gla-1 so vitim «0«, let ga Jo lsumel dr. prof. Erllch. Če Imate mosoUe all mehurčke po telesu, v grlu, tspadanje las, bol*£lne v kosteh, pridite ln lx£lattt vam bom kri. No Čakajte, ker ta bo- l^x^-ti e« nalese. Vse moške bolezni sdravlm po okraj-tenl metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje sdravje, ne Cakajto, temveč pridite In Jaz vam bom | sopet povrnil. I Hydrocele all vodno kilo osdravlm v 30 uri h ln sicer brex operacije. Boleu.i mehurja, ki povsroClJo bolečine v krilu ln hrbtu ln vfiaslh tudi pri puAčajaJu vode, osdravlm ■ gotovostjo. Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tekllne, trbeileo, ftlcrofle In druge kožno bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem Caau ln ni potrebno letati. Vredne ure: vaakdan od t. ure *Ju- traj do 8. sveder; v petkih od 9. »Jutra J do S. popoldne; ob nedeljah od V. zjutraj do 2. popoldne. S poŠto ne delam. — Pridite osebno. — Ne posablte Ime In Številko! Zdravim samo molk« osebe. SPODAJ OMENJENI K0JAJQ Dl BOJAXUIJS. kateri imajo v rokah naia potrdila aa denarne ooiUjatva. a iteviika-mi, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti proi k ozn otrobe svoj natančen n salo v radi važne zadeva. Pisma katera am4 jim poalali, ao *e nam povrnila. Tvrdkm Frank Wakam. Baduvk Frank Jankovie Mihael Pintar No. 329639 330896 No. 330843 Sartol J. Kaatelic Joku danck Math. No. 330733 No. 44706 No. 260622 Bear Dan Besman Frank No. 260638 Kova« Frank No. 44296 Beljan Ana No. 260641 Samide Ffank No. 319997 Kožel Lonia No. 330721 Be®fM No' 323307 Sinčič John No. 330062 LenariiS Joai? No. 330762 Bobio vajo -T No. 260583 N