^sq PRO ■uli: mit 8. ImwmààU st. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE offlmsf HIT Be. U««éúi ei«. T«)*f>ko*e: Unfal« «Of year xvil irwír «arara: »iuuvärrtffr ch¡c,o, m., uma, TA. j,nu»rj. »e" ae ja pogreznlle a tn-žmi. : pAÄIC ODPOTOVAL V • m^t tSUUKfa. Z j« šel tudi Vinštf podpisat pogodba. . p'^"1- -'ngoslavija, ». jan. "•"iM-dnik ministrskega sveta >n rnnsnji minister ^^daeas odpotovala v novo ij. l'Unes odpotov J* k*r * petek podpišeta London, 23. jan. — Ramsay 'MacDonald, socialist, nekdanji trgovski pomočnik in sin tevnegn ribiča na Škotskem, je včeraj popoldne sprejel iz rok kralja Jurija V. mandat, da naj acatavi novo vlado Anglije. MacDonald je čakal*v glavnem stanu Delavske stranke, dokler je Baldwin opravil svoje formalnosti pri kralju, kateremu ja podsl o-stavko stare vlsde. Ko pa je prejel obvestilo, da ga kralj čaka, je sedel v avtomobil in so odpeljal v spremstvu Hendersona, Thomasa in Çlynesa v Buckingham (kraljeva palača. Kralj ga je vprašal, _4e hoče organizirati novo vlado ; grš*a Tnlbîf kronski avet, kateremu je MacDonald prisegel in poterm je novi ministrski predsednik konic-rirai s kraljem eno uro. Zunaj je čakala velika množica delavcev, ki sô burno pozdravili MacDonal-da in mu stiskali roko, ko se jc vrnil od kralja. I^gkaj ur pozneje jc MacDonald zopet obizkal kralja, mu poljubil roko po eterem običaju in predložil listo novih ministrov. Kralj jc odobril lizto. Formalno ustoliče-nje kabineta ae izvrši danes in v petek se MacDonald preseli z svojo družino v palačo ministrskega predsednika v Downing uljci. ' Parlament jc odgoden do 12. februarja in ko se znidc, predloži MacDonald avoj program. Delavska vlada ima zdaj 20 dni časa, da organizira zvoje departmente ln sestavi program. PrVa delavska vlada Anglije ima sledeče minztre: Ramsay MacDonald, ministrski predsednik in ' minister vnanjih zadev. John R. Clyncs. lord kraljevske-ga pečatnika. Lord Parmoor, lord predsednik sveta. Viskont llaldane, lord kancelar. Filip 8nowdcn, finančni mini-eter. Arthur Henderson, fajnik notranjih zadev. J. H. Thoma* ,tajnik kolouij. Btcphen Walsh, tajnik vojne. Sydney Oliver, tajnik za Indijo. General C, B. Thompson, mini-ater zračne flote. , _.. . Viakont Chelmsford, prvi lord admiralitftc. Hydney Webb, trgovina. John Wheatlev, zdravztvo. Noel Buxton, poljcde!stvo. William Adam^on, • tajnik za Škotsko. C. P. Trevelyan. šolstvo. Thomas 8haw, delo. Vernon Hartsborn, pošts. Polkovnik Jos. Wedgewood, kaneelsr vojvodlne Laneest^r. F. W. Jowett, prvi komisar zs javna dob. Ijondon, 23. jan. — Btavka že lazniéarjev sa nadaljnje, toda mnoga znamenja kažejo, da bo kmalu končana. Jobn Bromley, vodja atavkarjev, je obvestil upra t^elje železnic, da »o Železničarji pripravljeni na pogajanja. I pra-vkelji so odgovorili, da »e ne bode pogsjsli. ker sa njih veljaj» BANKE POKAJO PO ZAPADU. OLJNA NAJEMNINSKA POGODBA UTEGNE BITI PREKLICANA. Pravosodni tajnik Daugherty ne mora voditi teapoteke preiskave, kar je aam zapleten v U velikan zki javni škandal. PREDSEDNIK OOOUDOI JE ZA TEMELJNO PREISKAVO OLJNEGA ftKANDALA. Washington, D. 0. — Položaj toapot-domskega škandala je ae daj takšenlet 1. — predsednik Coolldge je ua-ročll pravoaodnemu departmentu, naj atorl sodne korake proti vsem tistim, ki ao aokrjvci v tej aferi. Pripravljen je odpustiti iz služ be vse, ki so zaigrali javno zau panje. S. — Scuator Caraway, naznanja, da hočejo republlkanoi podpirati njegovi rezolueiji, ki ae potegu jeta za preklic najemulnske po godbe glede mornaričnih oljnih rezerv v Teapot Domu in Cali forniji, ker jih je oddal bivši 110 tranji tajnik Fall na nepošten na Čin v najem. 8. — Od predsednika pričaku jejo, da bo podpisal takšni rezo< laciji ter prejkone zahteval, da Miljoni žalujejo za Leninoiti. Truplo pripeljano v Moskvo in pološono na mrtvaški oder v Unijski dvorani. Silna mnoiica ljudstva sprejele slavnega pokojnika. Smrt Lenina ne naredi nobene izpremembe v sovjetski vladi. Isjave centralnega odbora zovjetov in tretje internacionale. Vtisk, ki ga je naredila vest o smrti na delegate sovjetskega kon« g resa in javnost sploh. Zgodbo. dikaški bankirji so mnenja, da as morajo nuditi odpomoči alti veliko mestna banke. PO NJIHNEM MNENJU MORE LE VLADA PRISKOČITI M POMOČ. Chicago, 01. — Ce je. treba priskočiti bankam v njihnem zeda-njem kritičnem položaju ua sevčr-nem zapsdu na pomoč, bi naj ta odpomoč prišla od atrenl zvezne v lads eamo. Naloga, spraviti mrgb slabotne ifa šibke*banko cpli vrsti naših driav od obeh Da-kot tja do Texaza, je prevelika celo za velike mestne J>anke. To je ibilo mnenje dobršnega števila čikaških bankirjev, ki eo imeli v torek konferenco e komitejem zveznih uradnikov v tem meztu. Ta komitej, ki sestoji iz raznih zveznih bančnih uradnikov, je imel cel dan sejo na zvezni rezervni banki. Bcja je bila tajna in se je končala, ne da bi rešila vprašanje, kako pomagati zapadnim bankam. Predsednik Coolidge je nastavil omenjeni komitej na priporočilo narodnega bančnega proglo-dovalca Thomasa E. Harrisa. Ta posluje za deveti zvezni rezervni okraj, kl obeega Minnesoto in o-be Dakoti. Takoj v začetku te aejc je ne-kdo predlagal, naj bi bila zapo-četa kampanja za dvamilijonski sklad v odpomoč minneeotskim in dakotskim bankam, katerih glavnico so okrnjene radi tega, ker ne morejo kmetje izpolniti zvojih obveznosti. Minncapolske ln sentpavlsko banke ao ponudile milijon dolarjev, «e bi newyorški in oikaški bankirji dali enak znesek. Ali ravno zastrsn tega je prišlo na s*ji do zastanka, in vdeleženci niso mogli priti do nijiakšnega pozitivnega zaključka. Nekdo je predlagal, da bi naj bil posojsn tisti denar delničarjem zapadnih bank. Toda čikaški bankirji so sc iz-ranili, da bi ne bil tak načrt pa metru. Prvič bi bila dva milijona dolarjev premajhen zneaek, da bi bilo odpomagano kritičnemu po ložaju. V to svrho bi bilo treba več milijonov, so rekli čiksškl bankirji. Nsposled so se čikaški bankirji izrazili, da se sploh 114 marajo pečati s predlaganim nz-Črtom. lfckli ho, da naj pomags bsnkaai po severnem za padu vojna finančna korporaeija aH pe zvezni rezervni odbor s pomočjo rezervnegs sistems. Med čiksšklmi bankirji, ki so predložili komiteju zveznih uradnikov svoj« nazora 0 tem jako važn<-m in zelo perečem vprašanju, so bili naslednji t Načelnik kontinentalne in komereijalne banke George M. Reynold»; P sednik dens megs zsvoda 'Tke 11 lioois Merrhants Trust Oo.| pred sednik prve narodne banke Frank O. Wei more in pa predsednik prva posojilne bi hranilne banke toodata ostavko mornariški tajnik Denby in generalni zvezni pravdi nik Daugherty, ker sta odobrila najemnlnako pogodbo. t 4 — Demokrat jo pravijo, da ne more Daugherty voditi preis-kave, ker je odobril najemninsko pogodbo zu oljne rezervo v Tca-pot Domu.: 7». — Albert B. FaU, ki je igral glavno vlogo v pogajanjih za o-menjeno najemninsko pogodbo, jc azhington, da pojas- licuado kako je Moskva, 23. jan. — Brzojavko aošalja iz vseh krajev sveta so pričelo prihajati v Moakvo. Formalne aožaljnc brzojavke so prišle tudi od vlad, ki so priznale sovjatNko \4ada. Brzojavni ajmrat v Moakvl ja bil na delu vso aad-ujo noč, prejemajoč depeše iz vseh krajev Rusije od zadnjo vasi v Sibiriji do obrežja Črnega morja, ki izražajo globoko tugo delavocv in kmetov \slcd Izgube " našega veflkega lljiča.M Vač ko atotlaoč oseb je stalo Šo ob sedmih zjutraj v snegu iu mrazu na trgu pred Uuijzko dvorano, čakajoč Leninovega trupla, kl je imelo priti s posebnim vlakom Dijaki ao korakali po ulicah a na pial "Iljič je mrtev, toda Lenin še šivi." Moakva, 23. jan. — Truplo Via-dlmlrjn lljič^ Uljauova ju bilo danea ob eni popoldno pripeljano s posebnim vlakom v Moskvo. De legatje aovjetskega kongresa, ljudski komisarji, odborniki mo-akovakega sovjeta, ssstopniki de luvskih organizacij in na tlzošo ljudstva je sprejelo mrtvega vodi telja na postaji. Milna razoglava mnošica js potom spremils truplo po ullcsh do linijske dvorane na etnlk ja de jel, ¿Ta B0S0 bfsojavltl svojemu gospodarju, naj as nemudoma vrne v ZdruŠeue države, da bo zs» slišan pred senatnim preiskovalnim odsekom. Predsednik Coolldgo se je odločil zodno preganjati vse sokriv* ce v tej aferi in vrniti oljno rezerve v Teapot Domu mornarici. To je izvedel generalni zvezni pravdnlk Harry M. Daugherty potem, ko je preccj časa konferi* ral s predsednikom Coolidgem v Beli hiši. Genersln! zvezni prsvdnik je tudi is vedel, da ao zaztopnlki pravosodnega dopartmenta preiska-vali eelo zadevo zadnjo tri tedno in da so pričeli avoje preiskava* nje mnogo poprej, preden ae je lotil tega dela senatni preiskovsl-ni odsek. Na podlagi, da je bil glavni narodni oljni vir v vojni oddan tia nepošten načiu in v znamenju podkupovanja v najem, in da Je tajnik Fall prekoračil mejo avo' jega delokroga, ko je {»odpisal najemninsko pogodbo; je predlošil senator Caraway resoluciji, ki preklicu jeta najemninsko pogodbo aa Elk Hills In Teapot Dome. Republikanski senatorji bodo podpirali obo rezolueiji. Kongresu so odprta štiri pota za preklic najemnlnzke jiogodbe. kzkor mislijo parlamentarci, ki preučujejo to vprašanje. Tista štiri pots so: «prejetje resolucije, ki naroča notranjemu tajniku preklicati ua jemninsko pogodbo. Predsednik bodi pozvan v obliki resolucije, naj atori korake, s ksterimi bo preklicana najemnin ska pogodba. Kongres more aprejeti prr«klic pofrebu« korake. , Pravosodnemu departmentu mo re kongres v obliki rezolueije na ročitl, naj v amlslu deželnih po stav prekliče najemninsko pogod bo. •bogatel. Rdošem trgu, kjfr je bilo pološs oder ln kjer bo us zaključki Kongresa -trakovni»* Melvin A. Taylor. unij Kongres je proti starki in j* Odkar se je pričela ta konferen- ca, eo ž« štiri baaka v acvernoza-psdnem okraju ali zaprla vrata, ali pa napovedale, da jih uspro v kratkem. Ckiaego >0 okoliea 1 V petek ne-Mien. 'IV m p« ratura v zadnjih 24. »treh t najvišja M. naj nižja tO. Molaee izida vb 7 11. zaide ob Ml np na BUiMiš);} f ogled alcinstvu. Moskovski sovjet je sklenil, da ae vrši javno žalovaujo do sobote) vse veselico, zabave in gledališke predstave so prepovedsne. Pred sednik Kalcnin, ki je včeraj ns znanil smrt Lenina na kongresu sovjetskih republik, jo predlagal da naj bo 21. janusr odslej držav ni dan žalosti. Vsa Itnsija zc js zsvila v Kalno obleko. Moskva, kl je šc prej raz obesila črne zastave v spomin na žrtve Rdeče nedelje (22. jauuar) jo zdaj vsa v črnem. Velikanska črua zastava vihra ua Kremlit Vse trgovine so zaprto. Nepregled no množice ljudstva stoje prec buletini z najnovejšimi vestmi in a sklonjenimi glavami zro molče na buletlnc ter si brišejo solze. Na tlzočo resolucij, izraŽajočih so žalje lu lzmcntujočlh Izgubo veli kega voditelja, prihaja od krajev nih zovjetov in delavskih unij. Centralni lzvršovalnl odbor sovjetov je objavil eradtii buletlu, izjavljajoč, da Je IljIČeva smrt največji udaroe, kl je doletel ruske delavce iu kmete in da bo zelo učinkoval na delavce vsmIi dežel. "Dclarei svets plskajo nad iz gubo svojega velikega voditelja," se glasi buletlu. "toda čeprav Je 11 ji« nehal voditi, so 1)0 glbsnje, ki ga j« on začel, nadaljevalo za vedno, Hovjetska vlsds bo nadaljevala njegov program." Izvrševalni odbor tretje internacionale pravi v adresl lia pro-letarec vseli deželi "Mednarodni proletariatl Izgubil si najboljšega voditelja, odkar j« umrl Kari Marks. Odkrij se ob grobu svojega uéiteljal Komunistična Inter-nacionsla bo vedno sledila Leninovim stopinjam." Drugs of leí jel na Izjava se glasi, ds l/etiinova smrt nc pomeni nikakršnih izpreim iob v »ovjetskem sistemu. Leninovem ns»bdiiikn zdaj še ni govore. Na čelu svata ljudskih komisarjev «»stanejo Hts lin. Kamenev in Mikov, kl vodijo vlado, odkar je bolezen odtrgala lljiča od njegovega dela. Upsti je, da bo smrt velikega voditelja vplivala ua spor v komunistični stran novim priuelpom. Trocklj je ne* «je na Krimu, kamor si je šel utrdit zdravje. Dali se vrue to dui v Moskvo, ni šo znano. Petrograd, 23. jan. — TeŠka tuora tišine in žalosti jo legla na *etrograd, kjer so delavski sovjet i pod vodztvom Lenlua vseli iblaat nad Rusijo pred malo več ko šeztiml leti. Wzo meeto žaluje | delo podiva. Velike deputaeije do-avcev se odprsvljsjo v Moakvo. Mozkva, 23. jan, — Vladimir lljič Vijanov je umrl na avojem podeželskem domu v Gorkem, kakih »0 milj od Moahve, kjer je bival zadnje mesooe, odkar ga je bila bolezen položila v posteljo, Ob njegovi atpnl zta stali njegova zvesta družica, žona Krupaka, njegova še livs mutf ln oestra Marije. Kmalu po peti uri dne 21. januarja ae je pojavil krvotok na možgauili ln koneo je prišel v nekaj minutah. Navso« je bU tii.il njegov prijatelj' Bjuherln. Vest je prišla v Moskvo Šele drugi dan radi tega, ker je snežen vihar podrl telefonsko žice. Končno je Buharin prinesel vest centralnemu livrševslnemu odboru na kongresu sovjotov. Kslenln, predsednik izvrševal-tvega odbora, je ob otvoritvi kpn-gntss fred tremi,.dnevi poročal delegatom, da ao sodrug lljid hrabro bori z boleinljo iu upati js, da jo premoga. Kdaj ps jo nsnj padle težka nsloga, da poroča d« lrgatom bolečo vest, H trosošo roko Je mignil delegatom, naj vstanejo a sedežev in bodo tiho, Molče so delegat je vstali, no ve-doč, kaj to pomeni. Velika tišina jc zavladala. 4 4 Hod rugit tfporočam vam pretresljivo vest, da našega velikega lljiča ni voč med živimi." Po teh besedah se je Kalenin ss< sedel na stol in zajokal na glas. Ka nJim so si hrissli solze Zinovijev, Kamenev in drugi voditelji. Velika dclsgaelja je bila kakor okamcnela. Nepopisno čuatvo žalost i jo prêt reklo vso navzočo iu nekaj minut je bilo slišati Hitenje. Nato je bile sprejeta resolucija so-žalja ln Lsševlš je bil soglasno imenovan, da prevzame vodstvo aranžiranja pogreba. l*ševlš Je bil prvi Čaatnik v P« trogradu, kl Jo prevzel poveljstvo oddelka etrojuifsrjov ob izbmhu novem-berske revolucije leta 1V17, Nato jc bila seja zaključena. Kakor bi trenil, ze je raznesla ža-lostna po vsej Moskvi lu kmslu potem po vsem svetu. Moskva se takoj zavila v Črno. Kjerkoli je Igrala godba, se Jc oglasila Žalostlnka. Na ulicah lit povsod so ljudje plakalt na gla«. Vladimir lljič Uljanov-Lcnln je živel v miljoinh sreili ruskega ljudstva ne ve« kot človek, pa kot simbol neksj' višjega, kl sploh ne more umreti. Zato Je aplošna Žalost toliko večja in glo- bokejša. KRÜAEKA 4 TAOOMA SE JE POO EBEN ILA' Meh) t ka vlada kupila Stirt bojna ladje od Amerike, Washington, D. C. — Križarka "Taeoma", ki Je treščila ob skale nedaleč ml Vera Crusa zadnji teden, aa je zadnji torek pogr< /»tU ................................> k0 iu * ki; kl in prineala slogo r vrste Wlj&nP"*ti in dva operatorja redi>a so vikov. To se že opaža. Moskovska. «tonili z ladjo vred. komunistične organizacija Je si- Ameriška vlada je poslsla dru-noči sprejela resolneljo, v ksterl1 go i^šiljatev orožja mehiški vU-zahteva, da se konča prepir med Idi s .'ik Hklijanaki i Štiri ameriške rnlilee, ki sa MU v jr Mal r»«ziv lis rdeč«i armado,. rabi v svetovni vojni tn kateri* je naj VSi vojaki stoje na strett eov vlada keenejf prodala privatni jefake sile in orfaiKjo zvaetl L»nl- tvrdki PIOSVETA PROSVETA VLADIMIR IUIC ULJANOV—LENIN SLOVENSKA NAMDM POOfO*»* J«W»T| GLASILO LASTNINA Ml Uu ta 11.24 eo tri ILSS i» trtwiri, to "SLOVÊIKE j bilo izdelanih kakih 9 milijsrd sisar. Tobsks ss pipe je bilo tudi rezpečanega. Med enej»timi f aeci lanekega leta je #Uo produ-ciranega 39IA2A765 funtov teb« ka. Tobaka sa njohanje produdrajo in porabijo ledelje več. u 1923. ga Je bilo isdelsnega Vf 447,441 fnatov. Ljudje pa opulčajo žve^aj«. Domala vsako leto Je treba izdati precej manj tobaka ta fvr ' / Ljudje ga raJU kade, kakor P» žvečijo. V Zdrušenik driavak Je d««"^ nea rti k»kor trideset miljoe* ljudi, ki ra hi jo tobak. ali {4. JANUARJA, 1W4._ PROSVETA LENIN—VELIKAN. ni imel. Njegova žena, idaj «*o ea. . AROfilTEL III laaa, a ie vedno ravna kot sveča iul ■ UDUOHl LL UMIV železnih živcev, znana pod ime- | Xm j j nom Krupeksja, ga je spremljala Iffcfc wVUa v Krekovem, Galicija. Avstrijci so p* V4ih njegovih potih pregnan — ga takoj izgnali. Zopet jc tel v I ^ fcvkl, Parizu, Londonu in j D 0. - Senator Svko, kjer jc organiziral močno | dclilm z njim vae ialoatne in veaele I VTalshiz Moutane je podal pred kampanjo zoper vojno in ueusml. kol more „orlti k „aj.reatej- Lnatuim preiakovalnim odsekom ljeno kritiziral nemške socialiste, druiica in inteligentna, propri- nadrobno poročilo e »tvarek, ki ki so glavah v parlamentu za)CaIMI ravolueiouarka. ^ Lc tičejo finančnih zadev bivšega vojne kredite. Na znani konfereu- Človek Leuiu jc mrtev, toda i Vranjega tajnika Fslls v «Vau." ci v ¿immenraldu jc bila pod njo . Lenin, ki jc vodil eno največjih | (lalu 0unih ^.„v v Teapot Do-govim vplivom sprejet« reaolu revolucij v zgodovini in faktično rau fL^ Ujie Ulj*>">v *U ffil kot je bil v splošnem Pïîjafi aprile 1870 v fr"? îkfov oée je kil šol-; „Tki -U. Vladimir v ïiimbirsku wednjç nJU naključju jc bil 1nth*»* Alexandra tó« kateri je ktt TX-tlnik prve, rcvolueio- r . i» Slovenski Narodaa U île aevl^aaa ^ apritâ 1004. ■ -w---- -w- -«------- rrvuiui ij y igwuuai m i«»uvu« cija, ki obaoja zmerne socialiste in j organiziral enega največjih social- Podpor aa Jednati Inkov* IV. v Jaatja lUloofe. flfkadila skupaj^ šolo in K veèkrst pripovedoval, da ^^^^^^ dober učenec, iusb **r |VOjiui soueeuceui. Lliiair 11 jenov je postal re-¿Lar ie kot gimnazijec, * N ¡¿¡¡¡k jc it bil revolucionar-Lra«irjenpo vseh ruskih veliko -levilo dijakov je Uorezuim tajnim terori-urfanizaeijam. Lenin ni ■nrorist, psi P« i« P»dlM> garksove *pi»e in jih nosil v kjer je prepovedan« v brati drugim. bil Leniu star.17 let, se je i godilo, kar je določilo pjefori bodeči karijeri. Nje-brat Aleksander Uljanov, ki Ml k dalj ¿asa član revolueio-m erfsui*seije, jc bil obsojen lMrt is obešen rsdi poskušane-M|H(la na carja Aleksandra i To j« uiladega Vladimlrja S/stkacilo, da je prisegel ma-irinje. (M tistega essa jc bil lir« revolucionar, ¿t, 1890. se jc vpisal na uni-ni v Ksisuu, toda mesec dni l*je je io bil izključen rsdi iclueionarnc sgitscije. Sel js v trograd in tam študirsl pravo vseučelieču. Ali on ae ni toliko __u pravne študije kolikor peialisticuo gibanje in veČjidel Cajegs eaae je prebil med petro-ndskinji delsvci, katere jc po-■ organizirati. Tedaj je bil irin, zaprt za dolgo časa in po izgnan v Sibirijo. V Sibiriji je živel v borni va-Kiniuinsk in tem je spisal reje prve knjige o politični eko-Miji. Te knjige se danes rsbijo nakih šolah. Tedaj si je Ulja p prič nadel ime "Nikolaj Lo-i", • katerim je podpiaaval vaa mja književna dela in s ksterim bil sploh poznan po vsem sveta, a j« pravil, da si je TlhVketiin el po zlatih rudnikih Lena v Siriji iz globokih simpatij do sto-i rudarjev, ki so bili mssakrirs-po esrskih četah. Leta 1VU1. je Lenin dokončsl isgnanak«» kazen v Sibiriji in od-ki je v Hviec, kjer jc v družbi s njima prijateljema in sodrugo-I zaeel izdajati ruski aoeialistič-list "Iskro". Omenjena sodru-issta bils Martov iu Plehanov, k) * kainejc postala njegova na-«eotnika. iz &viee so vodili prd-Mando v Rusiji. Lenin je večkrat potoval v Nemčijo, Pariš in l^ndon. kjer sc je shsjsl z rOski-»> rerolucionsrji in frsnooskimi nekimi ter angleškimi sociali-^ Živel jc zelo skromno ob svo-jea (aauikarakem in pissteljskem *hiku in deloma ob podpori ^istejiih sodrugo v. Uie ll>(j:. je prišel razkol med "«»kiini socialisti. Takrat se je *ra»ika razdclUs v boljševike (ve-lDrt i» tnenjševike (msnjšincc) taktičnih vprašanj, kako iz-r«i revolucijo v Huaiji. Tisto P V bils Huaija tepena v vojni Japonci in kazalo je. da izbruh-» evolucija v doželi. Boljševikl [kotrli. da HC takoj organizira Nucija z orožjem, menjševikl J** vz)rajali, da se agitira za volilno pravico in iavede i»«rlamcntsrnini potom, »e j.- odločil aa boljševike, "»•nov in Martov pa za manj ^ - in od takrat «o si bili nasprotniki. I r Husiji jc začelo plamteti. JJnc p Januarja 1903. se je odigrsls v ^jjjradu tragedija "Bdoče n« ko tiaoo delavcev je |po»irf|jeni|| in pnbodenih z rn'f,i >ko ao korakali k carju v p> Pslači. Zatem so izbruh-r k«avke iQ vatsje v vseh indu-njwih mestih Ruaijc. Boljševikl rtducum* r- — " ... . - , i-»-.....................I Cisto jesno je, ds so val tUti. v Rusiji- Kcrenaki in • določa smer atrogega razrednega njh eksperimeutov na svetu — k I se pečajo a šiviaorejo, kakor etelišča proti vsakemu kompro- Lenin, voditelj, duševni velikau luL, i.nii not rsn ji tajnik Kali. v tež-miMU 'državnik, napram kateremu sofinančnih okolšcinah. Iu Kali vsi držuvniki sveta v ujegovi dobi kakor to potrjujejo priče, l. pritlikavci bo živel, dokler se 1^20. priznal, da je popolnoma bo pisala zgodovina človeštva ln (t. ui.tk Tarb, lalalk ^^m^mm Mm PUeak. al. kUa«)«ik J«U V«grUh, «eeAsIh aW.»a. i«*» upravitelj «U.iU FUI» CašUa. , POHOTNI ODSEK i teleaalkoet R.. I7C. U.rhertea, Okl«, Vr*4 A. Vliar. a.« a?3, Jaka TvMj, »M aa, N««d»rM.aš»ašatk, HI74I Se. Law^ie Av« ChU«fo, Iti. VZHODNO O UBOJU 11 Jaeeb Aesbeall, Boa M*. a rt JeU Crok*l), least Fspoe* Ata, Clejaaloa«» O-ZAPADNO OKBOUEi Anton šolar. Ba« 104, Gr—eo jago—poa. Z^L -SiC »v. Sfs..«^ J| v svoje roke. V juliju so boljleviki poskusili s vata jo, ksts-ro ps je Kerenski zadušil. Lsnin so jc moral ponovno skrivati. Bival je v delavski bsjti nedsleč od Krouštats pri Petrogradu in aa-stonj so ga iskali Kerenskijevi policaji. Drugs vstaja, ki jc bila organizirana za 7. novembra 1917^ se je posrečila in Lenin jc nastopil na kongresu sovjetov v zavodu Smol ni v Petrogradu, kjer jo bil še tisti dau izvoljen za predsednika sovjetske vlsde. Tedaj so slodili dogodki, ki so že zsplssni v zgodovini i preselitev sovjetske vlsde v Moskvo, nemška invazija Rusije, brestlitovski mir, kontrs-revolucije, civilne vojus, Čeho-slovski, Kolčsk, Denikiu, Judcnič, Vrangel, intervencija zaveznikov, napadi na sovjete od vseh atrani, cksekueija carja ln njegove družine, zmaga rdeče armade nad protlrcvolucionarji iu nazadnje grozna lakota. Vsa ta leta, težka štiri leta, jc bil Lenin na čelu Ruaije s svojimi zvsstlmi sovjeti in boljšcviki, premagal vse ovire in ohrsnii sovjetsko republiko, dokler ni prišel mir. Lote 1911. se je pričelo delo rekonstrokoljc in NADŠKOF MURDEIEIN POGOREL. Lenin je predložil načrt "nove ekonomske politiks"f katera ima postsvitl Rusijo za nekaj Čass na baso državnega kapitalizma. Načrt, je bil sprejet in sc isvajs lc dsnes. Spomladi 1922. js Lenina prvič napadla bolezen in ga v^gla is dfla ia več mesecev. Neštetokrat je bilo poročeno, ds jc umrl, toda mož sc je opomogel ln v jauuarju 1023. ae je vrnil k delu, Ni dolgo vztrajal Paraliza mu jc prizadja-la prevelik udarec, da bi ga bi prenesel.'Bolezen ae je vračala in na prizadevanja zdravnikov se ¿je moral odpovedati delu ln zapustit Moskvo. Zadnji dve leti je bi Lenin boli svetovalec kot pa aktivni delavec; kljubtemu jc do sad njega zasledoval svetovni si-tuscijo ln delal načrte. V letu 1919. jc bil Lenin napsden. Mlsdo židovsko dekle Bora Kaplan jc dvskrst ustrelila nanj v Moalrvl ln krogla sc mu js zsrils v desno pleče, kjer jo je nosil t?i lets. Lenin jc bil fizično majhen, čo kst, širokih pleč in krstkegs de belega vratu; obrsz mu je b okrogel, rdeč, s visokim čelo* nos nekoliko privzdignjen in imel Ohioag°> — Napoleonov oče Je bil stsr 23 let, ko se mu jc rodil bojeviti sin. Shakespearjev papa je štel kakih sedemintrideset let, ko je pozdravil novorojeno dete, ki so mu dsli ime William. In BMM rojstvom Benjsmina Kranklina fn njegovega Btarega očeta je preteklo natanko 106 let. Tako je vseeno, če isvsjajo či-kaški stsrši porodno kontrolo zgodsj, ali posno, ali pa sploh nc. V vsakem slučaju imajo iste pri-.ike za dobivanje svojih otrok, iakor ao jih imeli njibni prednici. Tako je bilo govorjenje pred sodnikom Flsherjem, ko je šlo za porodno kliniko v čikaškem mestu. Ko je bilo celo dopoldne posve-čeoo temu, da »Isbo vplivsjo pro-tispočetne metode ns žensko um-stveno razpoloženje, in celo popoldne odnosnim zaslugam mladih in starih stsršev, jc sodnik Fieher odloČil, da mprs mesto izdati dovoljenje zs ustanovitev porodne klinike, za katero se predvsem poteguje gs. Benjsmin Csrpcnter. Sodnik Fisher jc odklonil pred-log pomožnega korporacijskegs pravnega zastopnika 1'adena, da naj prekliče evojo odločitev, ki je bila izrečena gej. Carpcnter v pri-log, ho js ta zaprosila za sodno povelje, naj mesto inda dovoljenje za ustanovitev porodne kliniko v Čikaškem mestu. Odvetnik Padcn je naj poprej vložil priziv na prizivpem sodišču, a poaneje pa je na željo či-| kaškega Škofa Mundeleina predlagal, da bodi obravnava obnovljena, češ, da more doprinesti nove dokaze. Iz zgornjega poročila jc razvidno, da je imel *omu v najem. "Prvo plačilo v znesku po $10,-000 je bilo izvršeno v KI Ps»u, Tex., z densrjem v gotovini. ''V prvih mesecih 1. 1922. si je pridobil še več zemlje, za kstero je plafisl «33,000, porsvusl vse zs^ ostale davke v znesku po «8,000. kupil aa «3000 Štiri bike ter dsl postaviti vodno-električne nsprs-v<\ Te so ga stale od $40,000 do «50,000." Senator Caraway je ponovno napadel Kalla pred zbranim eeua tom. "Nikoli nisem imenoval Albcr ta B. Falla, dokler ni izdal moje domovine," je dejal. "On nam razodeva, češ, da je izven politi k« . Blagor njegovi dnšil Iz poli tike bo pogna^tudl vse svojo pri jsteljc. On prsvi, ds ss namera vs odprsviti na potovanje. Bene dikt Arnold js tudi potovsl, ko je prod si West Point, "Tu je človek, ki stoji pred jsvnim sodnim stolom obtežen vsleisdsje, zakaj nič drugega ni to, da proda ta sli oni Človek sredstvs, ob kstsrih more šiveti njegov nsrod. Ce bi nc bil kriv, bi prišel pred ts odsek Ur pove-dsl resnico. Če ne stori tegs, potem je smstrsti njegovo molčenje la priznanje, in vsak člevsk rno-šjcega sil ženskega spols v Ame siki veto tsko dobro kskor on Prask Zaita. Sam rak. Ml 7 P CUvaleed, Okla. . Združitvam odbor: Pradaadaiki Freak Aleè. SIBS Sa. CnaleéAu, CWaaga, IH. Jaika Ovaa, SSJS W. SS«k S»., Ckiaaa*. ,«»• Ja«. Skok, «40« O rt« a Cl, Cleveland, Okle. VRHOVNI ZDRAVNIK. Or. F. J. Karo. IUI Sa. Claie Ae., Cleveleed, O. POZOR !—Kerespeadaaoa a |l. edkaralkl, kl éslaje e «Uvi Mike Zagal, «CM S. | Nadzorni odbori predsednik, MS« W. Mik St., Chlawg, 111« IFfmah se Aee„ CleeeUa«, O., WHHoes SiWer. ««04 Si. CUIr tin VSA PISMA, ki ae aaaašaia aa fo^a el. assissšiilks ao ieilaosi •sMkf« s. N. F. J.. IM7-SS Sa. U.adaT. Ava.CkUaa*. III. VSR ZADEVE BOLNIŠKE POOPORE SE NASkOVE. EelaUkk »J. aUleo S. N. P. J.. 1SS7.M Sa. Uvndala Avoh CMeege. IU. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, »JV^jtSi Ji' ¿¡E adboea le jadaala eokla sa assUvei TaJalMva S. N. P. K »M7-SS Sa. Lava. delo Ase, rklisai III vsa" ZADEVE V ZVEEI S BLAOAJNISKIMI IW.I so pMkk M aaslovi Measjnlitea S. N. P. J., MS7-SS Sa. Usedale Aea, »lasgjW. Vae erllaške «lede -aalaraaja e gl. I^lhlllssm odbaro ae aej pe*ll)aja Frank Seka«, predsednika oadaaraaga šifer aaslae Je e«oeej. Vsi prtelvl aa el. pe ratal adaak se aaj pallljajo aa naslov. Joka Uodae. weed, 4* W. Hay St., SprlogfkOA Sa. Uwadala Ave., CMsago, III. if PovMtiUroga rudarji. (Piše Anton Bechar.) (D;iije!) Osramočen sem bil prvega dne. ko sem prišel domov, da bi ac bil najrajše skril pred bolim dnevom. Dekle jc namreč šo ko je bila precej oddaljena obrnila so ao. pet proti moji materi x besedami» "Kskor vidite sfin Tonetu kupila nov klobuk. Htaregu obesite v ko-rnzo za strašilo. Bratje aoial prsvi», kski lumpjo so vojski, ki vae zspirovljo 4 malovrttlnlmi tluk)|ns ml, zato pa pride vsak ! Mjt 7.1 Silr l^junsli. da je revolacijaprtšU aru M od vseh atrani V Rusijo. »f „ 8 * puetil Prago, kjer se je ^ nahajal, in ae vtihotapil ^«eljsv Petrogrsd ^ Dssi j« bil v aepreatani sreudje, je vodil meseca, nc da bi ga •*vsrnotii *ejo drs . - —- ' m ii ■kotili cerskl policisti. kyolueija ja ' nekolik« pnvaaignjcn in imei . - Uda v |fJ dažeU pa- c rujavkaste brke ter krstko| Jbo ki,nie r-eRrt napredka brsdo. Na zunaj je bil bolj podo-' K ' - ■ beti kmečkemu atacunarju kakor velikemu voditelju. KljgMij bil velikan ~ na duhu. Njc^ovs ___ coeržijs je bils neizmerne. Govo-I ril je perfektno poleg ruskegs »OK NE MAKA POJAaiTITI al lin umskega rszvojs. ¡usjvečje sovražnice vede. Cerkev je znanosti in nemški, francoski in angleški in tudi pisal v teh jezikih. Imel je široko obzorje In vaa vprašanja jc »ATU DBNA1NIH RAEMER RUDAMKI PUDOBDVIK LB-W1B V 0BVUIX »AMUK* ooKPiaaA. ; (Nsdsljsvsnjs s prve Strsnl.) če no, nsj počsksjo s svojimi na psdl, dokler ne pride pred dele gste odsekovo poročilo. Predsednik Lewis jc ,v svojem poročilu popolnoms prezrl rsdlks llzem, in noben urednik glsvnegs odbora ni omenil Alekssndrs llo wstts, ki je bil svojčss ksnssšk predsednik in ki gs je bil odsts vil predsednik tawix. Podpredsednik Philip Murray je žel ileksj pohvsls, ko Je ome nil, da ei prikadeva nekaj premo garjev uvesti v te deželo rusko propagaudo. Toda po njegovem mnenju je ta propaganda neka zelo nepopularnega v Ameriki. V tej deželi je preveč mila, preveč Gillettov in premsto seliscev, 'ds bi bila sprejeta brsdsts filozofija ruske revolucije. VAJETABBJftA tBVA V BIKI UMRLA Washington, D. 0. — Bdwsni Trinidad, Colo. — Dne 2L t m. Sirovo oozorje in vsa vpreeanjs je " ■■ m—» — — - ........ . «. . . -------. hitro presojel v svetovnegs vidi- Bok. ki je rsspiwl nagr^o" » je tu umrla Ro^ta Marcz v staro rovni načrt, je v pondeljek krat ) iti 135 i€t. Rojena jo bils v Mehi-icomslo odklonil povedsti preis ! ^ u.,s 17H9 Km s trs se, ds J« bila kovalnemu senatnemu odseku, ko ! najsterejša oseba v Združenih like je porabil denerja r.a pospe- državah, ševanje evoje Ideje. Senator Reed Iz države Missou ks. Govoril je brzo, eunkoms, ognjevito ln z gesto suvsnjs s desnico predse. V cesebnem življenju nI bilo skromnejšege človeke kot je bil Lenin. Zaae se ni brigal. Gotovo bi ---- . bil živel .le mnogo It, čf bi Wl H, ki je sestavil t«»™**" kaj pazil ns svoje L rdrsvje. tod. «ločijo, je kor član pmAoti Lenii je dclel v^ ko človefcko - "JJ k po 18 do 20 ur ns dsn. ttanoval °dkkn,tvl tolei SitfaJllift # i e fier ke m' SS ci« »o prispevali tudi drugi__________ K^r je bil na ^ivOorke«. ^ wj. On asm ne ve, koliko pro4lli# M ^roke. Za vzrok T "^a^r^Lketell i prispe veli. sli toliko pa ve. d. ^ ^JUvo okrutnost. Poleg igrsl s ne bo povclsl senata, koliko je t4?M „.h,,.,. 4, $400 v gotovini, kdaj ob določeni uri. >s%aono jc ^ ^ ^^ prt. ^^ ^ ^ju ,vo> porake, s imel v žepu kos kruhs. ksteregs ^ koUko je bilo tiste fa j, .pravil njen m«ž v žep. ja pričel žvečiti, kader je a€nAfit in Mor(U ^.„o uiogli H»i ^ le nisem imcf, s sree mi hrepeiil po nji. Ksko zgovorna so bila deklets. Kmslu so vedela nasvetovatl, da' sosed potreSuje hlapce, tsm nsj poprašara ln ostanem, potem st» IfRA lahko videli vsaki dau. Odprla so se med tem vrata ln Čulo se jc Kndrnjenje goapndsrjs: "Mir v hiši! Kdor ne uboga, ga poNtsviin ns coeto." (Dslje prihodnjič.) Ako Ml kilo poskusito to brozplafino. Danila ne kakrloekell kUa, stars ali aove—*vellke ali «sejkoo In pre-MHt ne pet peeprlie-aja I (sales Ik. Pošljomo z Baton j, da doka- iONSO tO. iiUHjljj Jv* «s I^aia ja ušel na Flnako, gj" Pilaris in nazaj v Svieo, T¿ n*'lsljeval delo za bodočo iS^k Imel js trdno nado, da »^elueijs mora biU uspeš Z pride. Tb nada m Hnila čer d vana jet 1st. f vojna }t n-»la Lenina kar oboševali I redila simpatičnega. Rusi zadnja lete kei Nevedno so mn rekli "Uvsriš Iljič". Ks^tje so ga svsll ^katja-ška Tljlč". Ime Hjič js W1a bolj ms no v Rusiji ksker Lenin. Ka-dar je kmet prišel v Moekvo, prvo ,pr.!s.u' k, ae jt '"rt'*??, èo ras. je Nia: "Kaka naš IIJič? Leain je bil oleojen, toda otrok dase trs KATOLÜU DüHOVBN OB M ..»«^Mri.M Mrs*III vla«M a-ka.»" rílj^. efca ra» "asa UlUaU m MI, ¡Mae m¡M 4»»» v.« arajv ir^ir Mee* rlMe Ipém. lih k Ma > paslo eeat If Ako O mlatičl. Vus k mi je pomigal z g\t vo v r.i m k pozdrava. Zsčell sme js. sti sirove in smetanove štruklje. "Komsj sem ofceoi ur hoda oil dom s, že je Imljše," sem si aiiaUi. "Močnik je i/ainil in nastopili so štmklji." Po južini so inlatiči od Šli. Jaz pa aem se lepo zahvalil za dobro Jed. •1 Rame ta laa*«. ZAS70M4 SA KILO r, a H-.Jm- IS C. Mala paéipta ia! H. V 'trni» km. hm* » ......»•«•»««»#»•»»•• Na«l«v , m,.«,«..«>«# iflfllMMI'llll ,.».,»>..,...#»»..>. Ali vaš, kaj trpi veliko Movtlo ii venskih deleveev v Aamrild aled spašnlk kalsmd, kl m South Ckleago, III - Her. John dUs• j^jjjPfif/J® ^ÏL'i^k^MuTHKn)^ ié"l..k.ítlko,J,Trlr.r.bc^ av. Jaasesa Kretnika, 9121 nurirj m m i I potnik arm vedri, de dobim pomo* Ave. je kil oketreljea v erede z ju mmrnm m. m. e, j j- metov, aséalo pomaga člo- traj v svojem faro» žir Podrobno j ^^ „kn le. če ims densr. Vzeli so me •U le also nisoe. PoMeijs preie- ^lprJ;tnrk pri Bekem.kmrfu, kn je. ITAUAN9KE HARMONIKE JUL ÏTKMM .... rMMj ¿.««a vmSSStJt* sušna sit A . »e, < £ Frančiskanjc ia pred- = pust. Povest ss dekleta la m drage. "Dekleta, presipust je," a tako »liziko pripenja »vojo pridigo PO svoji brenccljaki navadi eokljar v rjavi kuti. Pravi, da j« to uso-deli ¿sa ¿s dekleta, kakor da bi bil fcamo pred pust sa molitev. Ko prečita človek par tiatik prinmo jenih vrstic, mora nehote reci, da jih je izbral is 'rdečih bukvic' ljubljanskega akofu Bo-na ven t ure. . Navodila daje dekletom, pri-sinojence, navodila ter jim pripoveduje o raznih rečeh kakor najboljši izvedenec v Ijubavnih in zakonskih stvareh. Ali nikar se ne čudite temu! Rjavo okutani eokljar ima neprestano take in enake muhe v glavi Zdaj ac pečajo njegovi ovseni možgani z ženskami, oraoženimi in neomoženimi, zdaj bi rad kako bedasto povedal našim fantom. Najbolj pa se huduje, kadar ne marajo odrastli ljudje dajati v njegovo nenasitno bisago. Zelo ga drsli tudi te, ds noče ie veliko Število njegovih ovčie plcesti tako, kskor pisks aa svojo 'črno veroniko'. ' On in njegovi precej dobro rojeni junci peč nimajo nobeaega drugega posls kskor to, ds mislijo ns šensks krila ln svetle a-meriške dole rje. "Najprej premisli, če si sploh zs zskon," piše navihani f ranči-šksn, ki jc rszen v predpusta tudi še eelo ostslo leto veliks prem recimo, ne da ne zna, nego da noče prav peti. Kdo bi ji ,ps tydi glea odrekali je vzkliknila Ele. — Menda ne! se je ostro zesmejsla Silvija in videlo ae ji je, da ji je-zdaj »či» bolj vseeno, ali šali koge ali ne, aH *e postavlja pred temi ljudmi v neugodno luč ali ne, sploh, ds ji je Še vseeno. Tudi ta izraz meada ne bo pravil je hitel pomirjeveti župnik. Nego teko je, gosppdična 811-vijs, ds vss mi stsri ljudje, — in to smo, če dovolite gospodičns Ela, proti njej vsi drugi, da vas mi, ki je nss stsrost ali življenje napravilo bolj okorne, Že bolj talko dohejsmo. —. In pa ds gre čuteč človek čes cvetno' livado rajši peš nego v avtomobili ee Je nepričsko-vano oglasil ZaVnik in s teko o41očnim glasom, ds so se vel ozrli nsnj. Ds, je nsdaljeval čez kip, kekor de odgoverja tem pogledom. Tu smo vam vsi prsv gotovo iskrsni prijatelji, gospodična- Silvi js, sato nimate pravice, da tekoj vzplsmtfca, če vam kdo reče kako beaedo, ki ni revno kompliment. Prsv mlsdl ljudje večinoma tako pojejo, kekor vi... To ee pravi, jez in tleti, ki sem jas z njimi pel, nismo nikoli peli tsko. — No, paito je vseeno; glavno je, ds vss je dsnes nekdo ópp. zorlt, ksko naj se poje, če je Človeku do tega, de bi petje res tudi Ušfl . ; . Sem namreč užil, «n« le driigl, ki morebiti posluiajo . . . To ae prh^ aem pred vaem in sfcofo ne meneš^ae za druge, čuteč pa dobrb, ds ufivsjo tudt drugi i njim, ša so Istega »res ,, /da pote» ne naatene le hermp-nija glesov, nego tudi harmonija duš . . . tisto Vibriranje zraka in src, ki gs daje ssmo ... samo «intimnost. *r? Popolnoma resnične I je zemišljeno pritrdila Ele. Zeio sem imele vedno tudi nekak predsodek proti takozvanim virtuošom ... Ali prav-«sprsv: Želela bi jih bila čuti ha semem . . . kadar avlrejo samim aebl ... Že pevec v zboru poje čisto drugsče ns odru, nego Če je tsko-le družba, kakor sdaj mi. Tudi tam as opaja, sli tsm je ven-dsr nekaj drugega . . . neke botbe s publiko, in veselje na zmagi, če gre po arsči ... ; . — Ssj jc tudi celo že v pogovoru nekako tako. To je: velika razlika, alt na primer človek razpravlja v dveh, treh, kvečjemu deaetih, ali pa v veliki družbi. Tam se nevedno to, ker bi bilo v intimni družbi kvečera u debstS, prevrne nsen-krst v prsvo — bikoborbo. V|sk misli te ns to, kako bi neaprotnika podrl pred drugimi. To je rekel župnik. Na to nit je nanizal nekaj Zevnik. Njemu je neksj pritrdils ih nekaj ugovarjala Ela. u razvil se je Živahen pome-nek, de so Sil vi jo akoro )>opolnoma pozabili. Dokler ni s precej očitnim sekanjem opozori-la družbe zopet ns^e. In daai ni imel nihče občutka, da bi bil ravno obžaloval njeno prisotnost, Ja bilo vendsr vsnkomu najmanj žel, du nidia one edina sa vse to nikakega smisla in da je treba zato radi nje s tem modrovanjem tudi prenehati. Župnik je tu nsglo vatel. Pomešiknil j> in rekel 1 — «daj !>e nekaj drugega. Takoj pride!, , Iu še jc bil skozi vrata. Nekoliko ls nspetonti pričekovanja, ksj neki pride, nekoliko, ker nisp vedeli, kako bi drugače, ao vsi molčali. Toda fe so se vreta zopet odprla in lupuik je vihtel med njimi dvo Iri buŠBsti steklenici» eekiussto vdeWno.. Slovesno se jc približal mizi ln je nalival. ,>> — Pri ti stvari jc kakor pri loteriji: Norec, kdor vedno, norec, kdyr nikoli I je rekel To šele r.aa bo, upam. spravilo v. dobro voljo! r • , Ia res ae je kmalu rasvila priarčna zabava. MilviJI se je sicer akrsjs zdelo, ds ss ssmo pre«aa» K nje. Spomnila ae je na 11 kor svoja matere o 'dobri vzgoji*, ki eo «e je bili še najbolj prijeli, češ, nsj 'maaj finim družbeni vedno Šs posebno poka-žo, ksj pomeni 'dobrs otrošks sobe'. V Treba jim je poksssti tem kmetavzom t Slo vred, da ae* pa le nekaj drugega nego oni!" ei je rekla. "Ve* d le ae bom, kakor da Se počutim le v aamih nebesih med njimi. potem ps naenkrat vatanem in blodno po rečem, ds je čee oditi la to, kedar be najbolj ' vearlo' I Čsksjtel Toda. ao, petem'jo je pri-še eamo. AH so jo apta vile v dobro volja župnikove Pes eabavne pripovedke is njegovih premnogih potovsnj, sli Eevhihove sopet Čim ík>¡j top)« in hrepeneče oči, ali eelo Elinaljubesnivoai. ki je bila videti vsa blsšeaa, ds ponese sdaj sestrs e prvem pooetu tu gori le lep spomin s seboj, ali vss skupaj .n Še vpliv te llahtae kspljlee sraven, u»ga bi sama ae bUe vedcls raslošiti.. (Dalje prihedajU./ ' i dušo ter jo pripraviti za veŠnost. Pod krinko dušnih oskrbnikov so ai že večkrat pridobili zs tisoče )h tisoče zapuščinakega denarja. Večkrat ae jo ie pripetilo, da ao sorodniki umrle ¿enake prosjačili, dočtm se je duhoven valjel v razkošju ns rsčan te sli one zapuščine. ' - 'J . v* 't''" l - Po alabo zasnutib ovinkih se okutani copatar potem izds, ksj gu je pravzaprav napotilo, da je vrgel sVoje predpustne misli ns pspir ter jel snubiti naša dekleta v nsj bolj prismojenem in nsjbolj 'nabožnem' listu na svetu. Zasnubil vas je. deklets, v imenu 'nebeškega' ženins.' V tem pogledu piše nekako takole: "... Gotovo se v marsikakem dekliškem srcu ta Se* Odigrava hud boj. Dva ženina jo snubits. Deloma jo vleče, da bi ga naklonila kraljevemu ; ženinu v samostanski tihoti, deloma je mika v objem svetnega ženina." Tako vleče za noa naša dekleta ie leta m leta, ie stoletja in itole-$ja."-i Snubili ao. duhovni dekleta za samostane, v katerih naj po-avete svoja ^J?« mlada leta Živ-Ijenju za kloštrskimi zidovi O tem, ksr sc godi tamkaj, je lahko ČH|iti v lepi, žsl pa slabo prevedeni po vesti "Babilonski ženi.' Kdor prečita tiato knjigo, ve, kakšni kraljevi ženini Čekejo naša dekleta za zidovi zekrinkanih in hinavskih kloštrov, kjer se ne nauče drugega kekor vdajati sc plehkim in ohlapnim mislim, zbu-ienim po neprestanem izpovedovanju dostikrat zelo pohotnih duhovnov. Dekle, ki je par let v kloštru, iz katerega ne sme po vpeljavi, tudi ve, kakšnega ženina mu je nasvčtoval lopovski in prefrigani kozel. Se predobri ve. Ali pomagati ai nc more, kar je v hujšem jfrololaju, kakor pa,<če bi bils v ječi. Tisti kraljevski ženin, za katerega snubi rjsvi kozel naše dekleta, je neravnoat zelo nemaren človek. Ne zmeni se^ če mučijo po kloštrih njegove neveete do grozot, dostikrat do smrti, če se po luščsjo njegovih nevest pohotni ljudje v kutsh in hsljsh, če se njegove neveste vsajsjo nenaravnim večam, če postanejo njegove neveete is lepih in brhkih deklet hinsvske ln odurne stsrke, ki mučijo ki trpinčijo njegove notfe neveste. Nprsvno hrepeni dekle po ie nipti, ali ne po tekem, ki »u gs izbere eoklsrji, nego po tistem, ki ai ga Izbere njeno eree. Če je <|o-aH nesrečnih zakonov, ni temu krivo to, ds se ni dekle posvetilo kloštrskemu življenju.' Dostikrat sekrivi to dekle ssmo, večkrat njen ženin. Ljudje amo, in vaak Človek je kolikor toliko nepopoln, ker Živi v nepopolnih razmerah. Kadar pa bodo razmere popolne, tedej bo tudi Človek popoln, bo bog. Morda ja še storjene kake pol poti, po kateri se Človeški rod pripeha do popolnosti. In za tem ciljem stremi vsa nsšu veda, vae naše delovanje in trpljenje, le cerkev ne gre sa njim. Ta veni jo v posmrtno popolnost. Zsto pa je bila tudi več kakor tiaou let strsfna coklju splošnemu napred ku. Tam. do kamor je človeški rod pripeljala grška, oziroma latinska znanost, je obstal človek iu oatsl tisoč, let, briko je rimske cerkev sasulnjila ves svet. 24. JANUARJA, 192I Zasužajevanje raz Spisal S. H. Oaldwell. Poslovenil J. A Siskovich. 10. Dober dslavse je oblastem j pokoren. , Odkar je prešla stara demokracije plemenskega siatema, je btla uapostsvljena osebna aužnost, potem fevdalizem in aedaj mezdna sužnost, y bil delavski rszred vedno podučen o spoštovanju in u-bogljivosti napram oblastem. Ubogljivost in spoštovanje napram oblastem omogočuje njegovo sužnost za vedno. Medtem ko je disciplina potrebna v industriji, ali v vsaki organizaciji, apojeni is več enot, je tu zelo velika razlika med demokratično in avtokrsti-čnb oblastjo.. • > X•) .(. P.' 'f„.. V delavski uniji, kjer člani izvolijo Hvoju uradnike in jiii podu-čc. kako izpolniti njih željo kot so izrečene po večini glasov, oni si upajo vprašati iu jih poklioati k delu najsibodi katerikoli uradnik. Tudi med najbolj razburljivimi atrajki je dosežena skoro. popolnoma discipline. Delavska unija je demokracija.. - Socialistična stranka v Nemci-' ji je dobro znana,po svoji disciplini. Njeno kolesje deluje natančno. Naonkrat, v dveh urah so raznoaili njih literaturo po vseh nemških mestih. To je tudi popolna demokracija. Namen obeh, delavske unije in socialistične stranke, jo, da zavarujeta iptereso dela vakega razreda. Interes vsakega člaua je enak. Zadnja oblast v o-beh je večina glasov. Industrija kot je sedaj organizirana, je avtokratična v njeni vladi — v nji ni demokracije. Industrija je privetno Isstovans po mali ¡»kupini kapitalistov, in je obratovana z namenom, da so iz-sess dobiček iz delavskega razreda. namesto, da bi alužila ljudstvu. En del dobičkov se potroši v zalogo obrsmbnegs fonda repu-bličanske, demokratične in refor-miatienih stran. Kapitalistični razred želi posts-ve, da varujejo njega lastnino dobičkonosnih strojev* in da imajo denar, s ksterim plačajo zakonodajo. Možje, kateri : zalagajo obrambne fonde, vedno zapovedujejo stališče kaki politični atranki. PolitiČarji so le orodje bogatinov, in naše vlada je postala orodje tUdnJofcga razreda. Naši in-dustrijalni magnetje so torej postali industrijalni In politični av-tokrat je. 'y . i. "Postsvs iu red" pomenita zakone in zapoved kapitalističnega razreda, o katerih je bil delavco že v otročji do)>i poučen, ds jih mora spdštovati, pod kazuijo zapora in povrh Še z grožnjo peklenskega ognja, e katerim mu je pretil duhovnik. V Času stavke in bojkota pokliče kapitalist na pomoč vlado svojega razreda, z njenimi sodnimi prepovedmi, sodui-ki, policijo, milico In še »veznimi Četanti, ako je potreba. Časopisi, politiki in duhovniki vpijejo tedaj na vso moš, naj delavec uboga postave, napravljene od kapitalistov, ds ga obdrže podložne-go. Vbaka stvur. katero hm pravimo V stavki, je nepoitavna. zsgrosc so nam s kaznimi od za]x>ra do večnega trpljenja. T i hv pozna, da so s^oro pove-Dekle, ki je pametno, ttz,bo j»o čini le duševne verigo, ki zssuž-slulelo zakonskih nasvetov, ki ni jo delavca. prihajajo iz ust tega ali ouega eokljar je, nego bo sledilo nagibom svojega lastnega srca ter ae oklenilo poštenega šenina v navadni človeški podobi. Šolske Sestre pa nsj si delajo kozli sami, če jih hočejo imeti. Ti kušniki so ¿e teko predrzni, de zahtevajo od ne-{U) poštenih družin poleg denar-nega tudi krvni davek. Njihna nesramnoat segs do neba! To je Še dobro, da večidel se doa -ga na-ših ljudi! I . Edinole še nezavedne l.ianjšina našega naroda jim gre na limani-oe. Ali vkratkem ae utegns sd rs m iti tndi ta iz duševne otrp-aeloati ter zavaelej pokazati kozlom in drugim cerkvenim snubvojihH čednih namenov, «pada pod stl federalni zako.i. Poiti a iipJH sama zasleduje vse tuke kniiH zakona. ■ "Miljon lahkovcrnili Auiefl nov izgublja vsako leto biljoiiH larjev v denarju in lastnini vfl goljufij, izvršenih s pomočjoB šte," tako je trdil mr. Donifl uradnik poštnega department® nedavnem govoru. "Človek se H ra začnditi, da imamo v tej fl svit)jeni dobi še toliko ljudi, lfl dajejo radi prevarati, ali njijB hrepenenje, da bi nekaj dobUjl stoli j oziroms mnogo za malo. I vidno premaga vsa svarila. dlor dostikrat tako obvladuje fl je žrtve, da, ko poštna uprava B ri konec njihovim goljufij&MH ssme žrtve ogorčeno obsojajo ■ oenjanje poštne uprave, ker fel dno verujejo, da se obljubljl bogastvo vresniči. Na drugi «H ni, slišal sem Žalostne povenfl ljudeh, ki so si najmanj mogli privoščiti, ksko so dvignili H svoj prihranek iz banke, vi dolg na hišo, prodali svoje Lil ty bonde in sploh se iznebili I koga dolarje, ki so ga imoglil dobiti, ds bi bili le oropani za I hranke vsega svojega življenjal kakem sladkobesedtiem švindl Govoreč o zasledovanju gol fivih promotorjev petrolejsl delnic, je mr. Donnely omenil, ■ je poštna uprava pričela eneil čne kampanjo proti njim in izdl mnogo tiralnic. Mnogo promotl jev jo je popihnilo, ko so zavohl nevarnost. Goljufije, proti kal rim poštna uprava postopa, ttM rajo od navadnih švindlov, kfl lovijo kalina za malo centov! delnico do ogromnih investifl skih švindlov, kjer gre za nnljol Povedal je, kako je na tisfl žensk plačalo po deset eeutor fl deset jardov svilenega siikaufl misleč, da dobijo oglašenih "<■ act jardov prekrasne svile za I delavo bluz", in kako je na t.vjl moških plačalo *7io $15 za tu