........krat,..................prilog.
Poitnina plačana v gotovim Leto LVIII.	V Llubllanl. v četrtek. dne 22 maja 1930 Št. 116 2. izdaja st. Z om
NaroCnlna
Dnevna Izdaja
u krsllmlno Jugoilnijo meieCno 23 Din polletno 130 Din celoletno SOO Din
za inozemsfvo
mesečno 40 Din nedel|sko Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MOD
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta malt oglasi po 1'50 in iD,večji oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večlan o naroČilu popust
Izide ob 4 zjulraj
razen pondeljKa in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/111 Rokopisi se ne vračalo, netranlclrana platna se ae sprejemalo Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2992
Informativen Ust za slovenski narod
Uprava fe v Kopitarjevi ul.il.« CeHovnl
S račun: LJubljana štev. lO.SSO ln 10.341 sa lnserate, Šarajevošl.7503, Zanreb št. 39.011. Praga ln i tu rta! št. 24.797
Trbovlje
Ponovno moramo opozoriti na težko in resno situacijo v naših rudarskih revirjih.
Že meseca februarja in marca naši rudarji niso bili polno zaposleni, temveč so praznovali jx> en dan, včasi tudi po dva dni na teden. Meseca aprila pa so državne železnice dobavo premoga naenkrat ustavile. Pričela so sc dolgotrajna pogajanja za sklenitev nove nabavne pogodbe. Ta pogajanja še do danes niso končana. Pretekel bo kmalu že drugi mesec, odkar traja tu spor.
Železnice naročajo v naših rudnikih okrog jiolovico celotne produkcije. Delo pa počiva v rudnikih še bolj ko na polovico.
V Zagorju, Trbovljah, Rajhenburgu in Kočevju delajo zadnji čas jx) tri dni na teden. V Hrastniku, kjer ni jirostora za deponiranje premoga, bodo napravili rudarji to plačilno periodo jio dva šihta.
Rudar, ki napravi dva šihta, bo zaslužil od 70 do 100 Din v jiolmcsečni plačilni periodi. Od tega mu bodo odbili okrog 70 Din za bra-tovsko skladnico. Čisti zuslužki v Hrastniku se bodo gibali to jilačilno perijodo od nekaj par do 30 dinarjev. Le v jrosameznih slučajih bodo morda nekaj višji. To stanje ne more dalje trajati.
Trboveljska premogokojina družba obljublja sicer, da bo razdelila v tem najtežje prizadetem kraju še ostanek za brezposelne rudarje namenjene jiodijore. Če pa sc bo držala pri tem strogo v mejah vsote, ki jo je v ta namen odobrila, bi prišlo na rudarje tudi od tc jx>dporo le nekaj nad 100 Din. Pri tem so vsi prihranki žc davno izčrpani in tudi krediti sc rudarjem čedalje bolj odrekajo.-
Bil bi neodpusten greli, če bi ne storili vsega, da se delo v rudnikih čimprej obnovi, odnosno čc bi sc ne jrriskočilo gladujočemu in obupanemu delavstvu na pomoč z zadostnimi denarnimi sredstvii.
Vpričo gornjih dejstev lalrko zapišemo, nc da bi, pretiravali, da grozi našim rudarjem glad. Tudi če bi šli moški iz revirjev kam delu iskat, — na kmetih bi ga morda še našli, — bi zaslužili komaj toliko, da bi od zaslužka sami živeli. Za žene in otroke bi od nizkega zaslužka ne preostalo nič. Vsi faktorji, ki tu morejo pomagati, so biLi na vso resnost situacije od delavske strani jKinovno opozorjeni.
Gre pu tudi menda za kompetenčni konflikt. Ne ve sc prav, kdo je dolžan napraviti red.
Od strani predstavnikov države svetujejo delavcem, naj izsilijo od družbe, da bo ona za delavce skrbela, ker dela družba z milijonskimi dobički, medtem ko spravlja država svoj budžet le s težavo v ravnovesje.
Trboveljska družba se pa seveda na eni strani tem nasvetom lahko smeji, ker je izpor moč delavstva že davno zlomil, na drugi strani pa očita državi, češ da jc ona delavcem dolžna pomagati, ne pa družba.
Mnenje delavstva pa je, da ne more biti sodnik v tem kompetenčnem konfliktu.
Tudi delavstvo ve, da so v gospodarstvu krize včasih neizogibne. Letos je bila izredne mila zima. Strah pred pomanjkanjem premoga, ki smo ga lani težko občutili, je [»ovzročil, da so si nakopičili vsi za to zimo prevelike zaloge. Sedaj moramo te zaloge nekako izprazniti.
Vse to stoji. Doseči pa bi se dalo to pri nekoliko dobre volje z zmanjšanjem naročil, ki bi sc raztegnilo na daljšo dobo. Vkljub temu, da v Hrastniku ni mesta za odlaganje premoga, — mislimo, da bi se pri dobri volji lahko tudi ta obrat vendarle nekoliko bolje zajKislil. kakor je potrebno to za plačevanje prispevkov za bolniško blagajno. A te dobre volje ni. Imamo v rokah zanimive dokaze, kako se pritiska z določanjem akordnih postavk v Hrastniku sredi krize na delovne mezde, tako da sredi najtežjo krize delavstvo ne doseže temeljnih mezd. Že komaj dva zaslužku sta tu, a šc ta ne smeta biti normalna, ker je ponudbe za delo dosti in preveč.
Jasno pa jc za nas, da se take krize, ki zadenejo na tisoče ljudi, ne smejo smatrati niti za prikladno sredstvo, da se dosežejo nižje cene za premog niti za dobro priliko, da se standard delavčevega življenja še bolj znižu, ampak da so veliko socialno zlo, ki se mora absolutno pre-prečiti v interesu splošnosti.
Zato jc dolžnost vseh merodajnih faktorjev, dn vbodoče take krize nc nastanejo. Da b; sc vsakoletni izpori in redukcijo delavstva nehali, bi bilo jiotrcbno, da bi se v bodoče l>ogajanja za novo dobavno jrogodbo z državo vodno jirej zaključila, predno poteče stara. Menimo, da Li Ink postopek ne Kil \ škodo
države. Zato se naj v novi dobavni pogodbi določi, da sc avtomatično zn eno leto podaljša, čc se tri .raeaccc pred potekom ne odpove!
Anglija se ne navdušuje
za Briandov načrt Evropske unije
Nemška demokracija ga pozdravlja
London, 21. maja. x. Tako konservativno kakor liberalno časopisje se o spomenici gosp. Brianda o federalni ureditvi Evrope izraža skeptično.
Vzroki tega zadržanja so na dlani. Angleže jo zbodel oni pasus v Briandovi spomenici, ki govori o tem, da je politično in gospodarsko zedinjenje Evrope odvisno od vprašanja varnosti, ki naj si jo evropske države medseboj pogodbeno zasigurajo. To tolmači liberalni »Man-chester Guardian« tako, kakor da bi Francija hotela po ovinku Evropske unije zasigurati sebi svojo sedanjo prevladujočo pozicijo v Evropi. Anglija pa slejkoprej odklanja nadaljnje in večje obveze napram Franciji in katerikoli drugi evropski državi, ker se noče pustiti vplesti v nikak eventualni konflikt v Evropi. Liberalni >Daily News« meni, da pomeni Briandov načrt afront proti Ameriški uniji in njeni gospodarski poziciji v Evropi; Anglija pa se je navezala za tako drago ceno na Ameriko, da ne more za kakšno Evropsko unijo gojiti več kot splošne simpatije. Konservativni s>Daily Telegraph« opozarja, da Anglija ni toliko evropska kakor svetovna velesila. Cim bolj se britanski dominijoni politično-ustavno osamosvajajo, tem bolj morajo gojiti medsebojno notranjo in gospodarsko solidarnost, tako da Anglija ne more postati član Unije, od katere bi izvenevropske države britanskega empira bile izključene. Angleški listi menijo tudi, da bi Evropska unija škodovala Društvu narodov, ker bi narodi izgubili svoje zaupanje v to institucijo. Povečala bi le medsebojne rivalitete. Delavsko časopisje pa se o Briandovem načrtu še ne izraža. Gotovo pa je, da g. MacDonald na tako velikopotezno akcijo kakor je Brian-dova ne bo odklonilno odgovoril, ampak jo bo
najtopleje pozdravil in se radevolje spustil v diskusijo o tem problemu. Saj je ravno on šc nedavno v zbornici poudaril, da vlada v Evropi tak histeričen strah in nezaupanje ene države nasproti drugi, da je treba z vsemi silami delati na sporazumu; tudi je MacDonald vedno izjavil pripravljenost angleške vlade, da pomaga pri uresničenju čini večje politične iu moralne solidarnosti Evrope. Na drugi strani pa ni dvoma, da Anglija v Evropsko unijo kot član z vsemi obveznostmi, ki bi jih tako članstvo zahtevalo, ne bo vstopila in jo podpirala z ozirom na svoje prevladujoče izvenevropske interese le pogojno brez vsakih obveznosti.
Najbolj odklonilno stališče pa je zavzel napram načrtu Združenih držav Evrope Journal de Geneve«, kar je seveda popolnoma razumljivo, ker je ta list glasilo krogov Društva narodov. Pravi, da je Evropa tako navezana na ves ostali svet, da je ne gre od njega ločiti. Drušivo narodov je one naloge, ki si jih stavlja Evropska unija, reševalo doslej in jih bo tudi v bodoče bolje, nego jih bo mogla ta Unija. Saj so med državami Evrope večje medsebojne rivalitete nego n. pr. med katerokoli evropsko državo in kakšno izvenevropsko. Če Društvo narodov ne more zasigurati popolne sigurnosti v Evropi, je temu krivo baš odsod-stvo Amerike. Treba je torej ves ostali svet še pritegniti k Društvu narodov, ne mu pa postaviti ob stran še eno Zvezo natodov, kajti, če bomo imeli dve Društvi narodov, bo mir, namesto da bi bil dvakrat trdnejši, dvakrat menj zasiguran.
Kar tiče Ameriko, pišeta »Herald« in :>Tri-bune«, da državni departement v Washingtonu Briandovemu načrtu ne pripisuje nobene važ-
nosli(?) Trgovinski departement izjavlja baje. da načrt Združenih držav Evrope nima nobene gospodarsko solidne podlage. Tudi krogi kongresa baje zadeve ne smatrajo za zadosti tehtne, da bi o njej razpravljali.
Napram tem negativnim glasovom pa je treba s tem večjim poudarkom zabeležiti nepričakovano simpatičen sprejem genialnega načrta g. Brianda v nemških d e m o k r a t i 5 -n i h krogih od centruma do meščanskih liberalcev in socialdemokratov. Zlasti se opaža pisanje > Frankfurter Zeitung , ki pravi, da si je Briand s svojim memorandumom pridobil za Evropo nesmrtne zasluge. Na kritike iz Londona in Ženevo je odgovoriti, da g. Briand ni predložil nobenega konkretnega predloga, ampak le materijal za diskusijo, ki bo tem bolj plodovita, s čim večjim zaupanjem se bo inici-jativa Francije sprejela. Zato se ne sme takoj zakričati: -To jc nemogoče, kar hoče gospod Briand«, ampak jc treba sprejeti načelo in potem stvarno pretresati možnost njegovega ure?, ničenja. Gotovo so Angleži nezaupni napram besedi »varnost :, loda tudi o tem se bo šele diskutiralo; na vsak način je Evropska Unija, ako naj vrši uspešno svojo nalogo, nemogoči; brez Anglije. Toda Angleži bodo imeli pri diskusiji polno besedo. Torej: Evropejci, disku-tirajte o Evropi! Ne gre a priori trditi, da nc bo šlo, ampak pokazati način, kako bi se dala združena Evropa doseči.
Nacionalistično časopisje, ki vsako tesnejše sodelovanje s Francijo a priori odklanja, seveda v realizacijslto možnost Briandovega načrta ne verjame in meni, da je taka Unijo mogoča le, če se spremenijo politično in Gospodarsko nemogoče meje Evrope :.
Gandi neomajno vztraja na svojih zahtevah
Angleži aretirali predsednika vseindskega kongresa, vse odbornike in gospo Naidu — Težki izgredi se nezmanjšano nadaljujejo
London, 21. maja. n. Bivši predsednik indijskega zakonodajnega zbora Patel je dospel v Darasano, da prevzame vodstvo Gandijevih prostovoljcev. Pri današnjem napadu na solne zaloge, ki so jih prostovoljci na vsak način hoteli zavzeti, je prišlo do dvcurne bitke s policijo. Prostovoljci so že prodrli do žičnih ovir, ki so zgrajene okoli solnih skladišč. Bilo je aretiranih nad 200 oseb. ranjenih pa je bilo več kot 100 prostovoljcev, med njimi tudi Gandijev sin. V Bombayu je policija danes preiskala glavni stan indijskega narodnega kongresa ter zaplenila več listin in aretirala predsednika vseindskega kongresa dr. Narimana in ostale odbornike, katere bo postavila pred izredno sodišče. Ko je policija v tovornih avtomobilih odpeljala aretirancc, je množica s kamenjem napadla policijo, katera je zopet morala rabiti gumijevko in ranila 10 oseb. Policija je aretirala tudi gospo Naidu, kar je povzročilo posebno razburjenje.
London, 21. maja. n. V Bombayu je vče-
raj nastal nevaren položaj, ker se je razširila govorica, da je neki Gandijev prostovoljec podlegel ranam, ki jih je dobil pri napadu na Vadalo. V mestu so zaprli trgovine, mnogo ljudi pa se je zbiralo, da se udeležijo pogreba. Množica se je pomirila šele potem, ko se je objavilo, da je dotični prostovoljec umrl radi neprevidnosti, ker je padel iz vlaka.
London, 21. maja. n. Gandi je v intervjuju v Yera\vdi izjavil posebnemu - indijskemu dopisniku »Daily Heralda«, da sc bo bojeval do konca. Pristaši pasivnega odpora bodo prenapolnili angleške zapore in s tem onemogočili vsakršno upravo v Indiji. Gandi zahteva, da se na londonski konferenci sestavi načrt za ustavo neodvisne Indije, da sc odpravi davek na sol, da sc prepove točenje alkohola, da se bojkotira inozemsko blago in (la se politični obsojenci amnestirajo. Dalje pa pravi Gandi, da naj nadaljnjih 7 točk v njegovem pismu, ki ga je pisal podkralju, prihranijo za nadaljnje razgovore.
Preosnova Mae Donatdove vtade
Mosley odstopil radi nesoglasij v vprašanju brezposelnosti
London, 25. maja. n .Vlada je sprejela včeraj zvečer demisijo sira Oswalda Mosleya. — »Daily News« pišejo, da se bo sedanji delavski kabinet reorganiziral tako daleč, da se bo lahko govorilo o novem MacDonaldovem kabinetu .
London, 21. maja. n. Izstop Moslcya iz vlade je zelo vznemiril delavsko stranko. Danes je bil v kabinetu razgovor o politiki za odpravo brezposelnosti, ki pa se je odgodil do jutri. Dosedanja politika vlade in posebno ministra Tho-masa glede brezposelnosti je z drugimi vzroki vred povzročila, da jc odstopil Mosley in da so se poslanci delavske stranke pri zadnjem glasovanju o nczaupnici proti Thomasu odtegnili glasovanju. Jutri sc bodo morali poslanci, ki so sc odtegnili glasovanju, na seji stranke radi tega zagovarjati. Listi izjavljajo, da jc nesoglasje med Moslcycm in Thomasoni povzročilo, da je bil potreben odstop enega izmed obeh. Mosley in njegova tovariša Lansbury in John-ston so bili podrejeni ministru za brezposelnost Thomasu. Po inicijativi Mosleya so preko Thomasa predložili nekemu ministrskemu odboru memorandum za pobijanje brezposelnosti, v katerem sc predvideva upokojitev delavcev starih nad 60 let in mobilizacija 250 milijonov
funtov za javna dela, ki pa je bil v odboru pod vodstvom Snovvdena in ministra za delo mis. Bonfieldove odklonjen, ker bi pokojnine za delavce preveč obremenjevale fiskus in bi ne bilo mogoče dobiti potrebne vsote 250 milijonov funtov. Zato in pa ker Mosleyev program ni soglašal z načrti Thomasa glede pobijanja brezposelnosti, je Mosley v poslanski zbornici oficijelno naznanil svoj odstop.
London, 21. maja. n. Na današnji popoldanski seji delavske stranke je izjavil Mosley, da namerava na jutrišnji seji stranke predlagati nezaupnico proti vladi. S takim agresivnim nastopom odstopivšega ministra je naenkrat postala akutna kriza, ki je že dolgo tlela v delavski stranki, posebno kar se tiče vprašanja brezposelnosti. Jutrišnja seja stranke predvideva razen tega tudi ponovno razpravo o problemu brezposelnosti, pri čemer bo najprž vlada kot odgovor na napade Mosleya obrazložila svoje programne točke.
100 rudarjev zasutih
Pitermaritzburg, 21. maja. AA. V premogovniku nremogokopne družbe Dundet sc je pripetila strahovita eksplozija. Zasutih je bilo 50 do 100 rudarjev. Mislijo, da so večinoma mrtvi.
Francoski letalci v Zagreba
Zagreb, 21. maja. z. Ob tričetrt na 11 j? danes prišla v Zagreb eskadra francoskih letalcev. Ob njihovem prihodu jc na letališču voja ška godba igrala marzeljezo. Poveljnika francoske eskadre majorja Louisa Beattne jc pozdravil podpolkovnik Stanko Bračič. Francoskim letalcem je bil prirejen prigrizek, nakar so odšli v mesto. Popoldne ob treh so odleteli proti Belgradu, od tam pa poletijo v Atene, Sofijo, Bukarešt in nazaj preko Zagreba v Dijon.
Posojila Agrarne banke
Belgrad, 21. maja. ni. Upravni odbor privilegirane Agrarne banke je imel sejo, o kateri je izdal poročilo, da so bila do sedaj odo brena tale posojila:
5365 dolgoletnih hipotečnih posojil v znesku 194,697.000 Din, 142 meničnih posojil v znesku 2,864.800 Din, 933 zadružnih posojil za 27.364 zadrugarjev v znesku 100,407.436 Din. Štiri zadružna posojila za produktivne zadruge v znesku 4 milij., 2 posojili za vodne zadruge, 4,150.000 Din, 700 agrarnim interesentom v znesku 7,500.000 Din. Skupno 318,619.036 Din. Poleg tega je banka od bivšega ravnateljstva za kmetijski kredit prevzela zadružnih posojil v znesku 122,346.00f
Prisrčno slovo nemške mornarice
Split, 21. maja. z. Nemška vojna flota, ki se je teden dni mudila v naših vodah, je danes pustila naše morje. Pred odhodom jc bila zbrana množica ljudstva, ki je pozdravljala nemške mornarje. V tem času je eskadrila hidroavijon-ske vojne mornarice krožila nad splitskim pristaniščem. Dve letali sta izvajali smele akrobacije. Brodovje je bilo v vzorni vrsti, ko jc zapuščalo splitsko pristanišče. Spremljali so ga hidroavijoni in bojni čolni naše vojne mornarice. Mornarica jc odplula v Španijo.
Zastopniki grških gosp. ustanov v Ljubljani
Belgrad, 21. maja. u. 30. maja pridejo v Belgrad številni zastopniki grških gospodarskih ustanov in trgovcev. V Belgradu ostanejo tri dni: 1., 2. in 3. junija, v Zagrebu 4-in 5. junija, v Ljubljani in v Sloveniji 6., 7. in 8. junija, v Novem Sadu !). junija, v Subotiri 10. junija, v Leskovcu U. in v Skoplju 12. junija. Nato se vrnejo v Grčijo. Z njimi potuje sedem časnikarjev iz Soluna in Aten. V Belgradu se pripravlja svečan sprejem.
Dvojna polišika
•Le Tentps< od 19. maja prinaša |xxl gornjim naslovom članek na uvodnem mestu, iz katerega v nasledneni podajamo glavne misli.
Gosp. Briand, to prizna vsakdo, z vnemo dela za trajen mir. Italijansko časopisje, ki ga strogo kontrolira rimska vlada, zagotavlja, da hoče mir tudi gosp. Mussolini. Težava je pa v tem, — ako presojamo njegove govore, — da ga noče na isti način in da njegove plamteče izjave vzbujajo nekakšno presenečenje.
Samo presenečenje, ničesar drugega! Ne razburjenja in niti ne vznemirjenja! Kajti mednarodno mnenje se je že privadilo na gotove manifestacije fašističnega temperamenta. in odkar ljudje razmišljajo o izjavah odličnih državnikov, so se polagoma priučili razsojati pravo vrednost besed, ki se največkrat ne dajo drugače razložiti, kakor da jih je narekoval trenuten zanos. Toda kljub temu je nek ton in poudarek, ki razodeva duševno razpoloženje in ki je morda važnejši, kakor pa besede same, ki so bile izgovorjene. Ton in poudarek zadnjih govorov gosp. Mussolinija pa razodeva neko duševno razpoloženje onkraj Alp, ki ni veliko obetajoče, — to je treba vsekakor priznati, — za prijatelje miru. Pred svetovno katastrofo leta 1914. se je izza onkraj Rena ob vsakojakih političnih menah oglasil cesarski glas, — prav v istem slogu. Kadarkoli je kaiser naivno mislil, da morejo vzvišene besede kaj dodati prestižu cesarske Nemčije, ali kadarkoli je hotel odvrniti pozornost od notranjih težkoč, pa je pričel govoriti o " suhem smodniku in nabrušenein meču«. Sicer to ni bilo drugega, kakor slabo čtivo, dodano slabi politični taktiki. Vemo, kako se je stvar končala. Kaiser je končal kot ujetnik onega vojnega duha, ki ga je sam ustvarjal in hotel, da se je od besed prešlo na dejanja. Rezultat takega početja so bila štiri leta tragične vojne, milijoni mrličev, gora razvalin, a Nemčija poražena, potisnjena na kolena in ponižana, — skratka; cesarska politika Viljema je doživela polom.
Mi prav dobro razumemo, da »duce", ki ie napravil veliko stvar, ko je rešil Italijo razsula in anarhije takoj po vojni in ki je odkril mnoge sile, ki so skrite v njej, hoče svoje rojake držati v entuzijazniu, ki je neobhodno potreben za dovršenje fašistične revolucije. Toda je mar zato potrebno, da ga sistematično poziva na boj za cilje, katere bi bilo prav zares težko natančno definirati?
Včeraj se je v Lyonu g. Audre Tardieu, ministrski predsednik obrnil na stare bojevnike, na može, ki so rešili domovino, ki so "dobili vojno -, kakor bi se reklo še pred desetimi leti. ln kaj jim je povedal. »Pred nami je ogromno delo organizacije miru. Ga li bo-demo mogli izvršiti? Vidite to je tisto vprašanje! Mrtvi so dali vse, naj dajo živi, kar morejo. Proti silnemu razpadanju in neredu, proti brezdelnosti, ki je tako v zgornjih kakor v spodnjih plasteh naroda, je treba dobiti bitko miru. ki bo časten, ponosen in bratski mir obenem...« Mar »o ne razodeva v točnih besedah in z absolutno jasnostjo najple-menitejšega stremljenja za narodno in člove-čansko veličino, a ki je v duhu resnične miroljubnosti.
Govor v Firenzi in govor v Lyonu sta karakteristična za dvojno duševno razpoloženje, za dvojen način, in za dvojno metodo. Mi prepuščamo evropski javnosti, kakor tudi vesti italijanskega naroda, da sam presoja, kateri od obeh je boljši iu kateri bolj gotovo vodi k velikemu cilju, ki ga je treba doseči. Grožnje ne morejo vzbuditi drugega prepričanja, kakor da se kak narod v pomanjkanju upravičenega ponosa in zaupanja samega vase ne more nasloniti na druge argumente, kakor na takšne, ki ne odgovarjajo dejstvom. Vse to dela vtis, da ravna pod vplivom otročjega strahu. Kdo vendar v novi Evropi misli na to, da bi postopal z italijanskim narodom kot »z majhnim narodom«? Kdo sploh gre za tem, da bi izoliral fašistično Italijo, ko streme vendar vsi za tem, da se kakor mogoče popolno in trdno pritegne k mednarodnemu sožitju. Komu pade v glavo, da bi napadel Italijo? V resnici se sprašujemo, s kakšnim namenom se slikajo italijanskemu narodu nevarnosti, ki ga sploh ne ogrožajo. Gosp. Mussolini je izjavil, da so besede zelo lepa reč, toda puške strojnice, ladje, letala in kanoni, da so še lepše stvari. On oznanja nekaj, tako se zdi, kar je proti njegovemu lastnemu mirovnemu idealu. Kajti, nikakor ni res, da bi bila beseda pravica prazna beseda, kakor je rekel, ako ni oprta na silo. Pravica ostane vedno pravica, ona je največja moralna sila, ki jo je ustvarila naša civilizacija. Napredek in človeška vest zahtevata, da je sila postavljena v službo pravice.
Ni s tem služeno idealu miru, ako »Fašistična Italija postavlja alternativo: ali dragoceno prijateljstvo ali zelo trdo sovraštvo.« Italijansko prijateljstvo nam je drago radi lepih lastnosti, ki jih ima italijanski narod. Bila bi slabost ali neodkritost, ako bi ga kdo iskal le radi strahu pred njegovim »zelo trdim sovraštvom . Postavljati na tak način vprašanje, kakor ga stavlja »duce«, se pravi oteže-vnti probleme, ki so med Italijo in ostalimi državami. Prava sreča je, da se diplomacija ne poslužuje takega načina govorjenja, kakor ga ljubijo besedniki, katerim ploskajo fašistične množice.«
Pred krizo avstrijske vtade
Nameravan odstop trgovinskega ministra - Spor radi Heimtvehra
Dunaj, 21. maja. n .Dasi je samozavestni nastop zveznega kanclerja dr. Schobra za trenutek kljub nedeljskim grožnjam Heimvvehrov-skih voditeljev krizo vlade odvrnil, je morda navzlic temu zelo verjetna vsaj delna kriza avstrijske vlade, ki se bo omejila saino na cn ministrski rcsor. »Neuigkeits \Veltblatt , ki jc ponavadi dobro informiran iz vodilnih krogov krščansko socijalne stranke, poroča, da misli trgovinski minister dr. Meinisch, bivši predsednik republike odstopiti, ker se nc strinja z nekaterimi določbami pred kratkim sklenjenih trgovinskih pogodb, ker njegovo mnenje nc soglaša z mnenjem trgovsko politične sekcije zunanjega ministra in ker je zelo vznevoljen radi trajnih poskusov, da bi se podžupan in ravnatelj tramvaja v Gradcu dr. Strachella imenoval za generalnega direktorja avstrijskih državnih železnic. Navedeni list izjavlja, cla se z goto-
vostjo pričakuje, cla se bo posrečilo odvrniti dr. Heinischa od njegovega sklepa.
Dalje pravi list, da je med novim načelnikom krščansko socijalne stranke podkancler-jem Vaugoinom in voditeljem Hciimvehrovcev dr. Stciglerjem nastal velik konflikt, ker zahteva podkancler Vaugoin, cla se morajo krščansko sccijalni heimvvehrovski mandatarji brezpogojno pokoravati disciplini stranke ter da morajo svoje ciljc in svoje osebnosti podrediti stranki. To svojo zahtevo je danes nedvoumno sporočil heimwehrovskim voditeljem in posebno dr. Steidleju. Dr. Steidle pa je najostreje na-glašal, da je značaj Heimwehra nadstrankarski in cla ni dovoljeno, strankam dopustiti kakršenkoli vpliv na vodstvo Heimwehra. Na koncu dostavlja list, cla jc upanje, da bo dr. Seipel, ki se danes vrne iz Budimpešte na Dunaj, v tem konfliktu nastopil kol posredovalec in stvar razčistil.
Enoten zakon o zemljiških knjigah
Novi zakon bo izhodišče pravilnega obdavčenja prebivalstva
Belgrad, 21. maja. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o notranji ureditvi, o ustanavljanju in o popravljanju zemljiških knjig in zakon o zemljiških knjigah. S tem je zadoščeno potrebi izenačenja zakonov o zemljiških knjigah.
Zemljiških knjig doslej ni bilo na področju apelacijskih sodišč v Belgradu in Skoplju in apela-cijskega sodišča v Podgorici, dočim so v vseh ostalih krajih kraljevine Jugoslavije. Čeprav vodijo zemljiške knjige v teh krajih v glavnem po enakih načelih, je mnogo podrobnosti, ki se v sedanjih raznovrstnih zeinljeknjižnih zakonih med seboj razlikujejo in ki jih je treba izenačiti s predpisi novih zakonov.
V krajih, kjer še ni zemljiških knjig, stopi novi zakon o notranji ureditvi, ustanavljanju in popravljanju zemljiških knjig v veljavo že 13 dan po njegovi razglasitvi v Službenih Novinah. Potrebno je namreč, da se čimprej osnujejo zemljiške knjige lam, kjer je že določen katastrski povprečnik. S tem poslom bo poverjeno osobje, ki bo imelo samo lo delo in ki bo zato razpolagalo s časom, da ga izvrši. Tam pa, kjer zemljiške knjige že imajo, stopi novi zakon v veljavo šele šest mesecev po njegovi razglastvi. Tu je osobje preobremenjeno z drugimi rednimi posli in mora imeti čas, da zakon prouči Jn da razmišlja o njegovi izvedbi. Obstoječih zemljiških knjig ne bo moči prilagoditi novim predpisom takoj, nego postopno.
Dosedaj je lahko en vložek obsegal več zeinljeknjižnih teles (celot). Po novem zakonu sme en vložek praviloma obsegali samo eno zemljeknjižno telo, eno zemljeknjižno telo pa lahko obsega samo zemljišča, ki se nahajajo v isli katastrski občini. V teh primerih se ne bo posegalo v obstoječe vložke, toda za prilagoditev teh knjig novim predpisom so predvidene posebne naredbe zakona, tako da ne bo zastoja v rednem poslovanju. Podobno se bo postopalo glede predpisov o vpisovanju površin, ki na področju višjih deželnih sodišč v Ljubljani in Splitu niso bile predmet vpisovanja v zemljeknjižno knjige, ki pn po novem zakonu so. Nn področju vrhovnega sodišča v Sarajevu ostanejo v veljavi neki predpisi tamkaj veljavnega zemljiškega zakona, ker jih ni mogoče menjati, dokler na tem področju ostanejo v veljavi posebni predpisi o nepremičninah.
Predpisi o popravljanju zemljiških knjig bodo pospešili postopek toli potrebnega popravljanja in obnavljanja zemljiških knjig lam, kjer so te knjige tekom časa postalo nezanesljive in neporabne. Ta posel bodo opravljala okrajna sodišča.
Oba zakona se naslanjata na načela modernega zakonodavstva na polju zemljeknjižnegn prava. S tem bosta postala osnova imobilijarnega stvarnega prava in na podlagi predvidenega vzajemnega sodelovanja sodišč in finančnih oblastev bosta ta dva zakona postala izhodišče pravilnega in pravičnega obdavčevanja.
Belgrajski proces
Incidenti med včerajšnjo razpravo —
in zagovorniki
Kaznovani obtoženci
Belgrad, 21. maja. m. Današnja razprava je
bila mestoma zelo burna in je prišlo do hujših incidentov, zaradi česar je predsednik luizuoval nekatere obtožence, kakor tudi nekatere odvetnike.
Najpreje so bili zaslišani orožniški podporočnik Jovanovič in orožniška kaplara Jeftič in Peter Obradovič, ki sta bila povabljena na zahtevo državnega tožitelja in naj bi potrdila, da je obtoženi Ga-šparac v zaporu skozi okno kričal razne besede, zaradi katerih je državni odvetnik proti njemu razširil obtožnico. Vsi trije so to potrdili.
Nato so bilo zaslišane tri priče: Brata Vlajič in ljubljanski inženjer Gustiiičič, ki se nahaja v zaporu v isti zadevi. Ko je bil zaslišan orožniški podporočnik Jovanovič, so obtoženci vprizorili velik kraval, posebno se je v lem odlikovnl Bernardič. Zaradi tega je predsednik v sporazumu s tovariši odredil, da se obtoženec Bernadič takoj odvede iz dvorane. Pri lej priliki je obtoženec poskusil fizično napasti organe oblasti, kar je izzvalo velik nered. V la nered so se umešall tudi zagovornik in nekateri časnikarji. Zaradi tega je predsednik prekinil razpravo.
Po zopetni otvoritvi razprave se je javil k besedi odvetnik tir. Markotič. ki je izjavil: Gospod predsednik! Za časa incidenta, ki se je tukaj dogodil, sem bil miren. Dasiravno nisem delal nobenih izgredov, da bi dal povod za to, je meni dopisnik zagrebških sNovo-sti dejal, da sem neresen zagovornik in odvetnik.
Predsednik: s- Kdo je to rekel?«
Zagovornik: »Dopisnik Novosti: Stražičič. Ta žalitev se nanaša tudi na ostale zagovornike. Kakšni so bili razlogi za to, ne vem. M istim, da so Novosti'. prišle v neprilike in da njihova naklada pada zaradi njihovega tendencioznega poročanja o tem
procesu, in to mu je morda dalo povod, da me je nazval neresnega odvetnika. Zahtevam, da sc ta dopisnik odstrani in da v bodoče ne sme več prisostvovati razpravi.«
Predsednik je odredil dva sodnika, da v lej stvari predvsem ugotovita, ali se je ta spor dogodil med razpravo ali med odmorom.
Nato so bile zaslišane ostale priče, ki p a. zla-sti inž. Guslinčič, niso ničesar slišale, niti niso čule teh klicev, kakor jih našteva obtožnica. Predsednik čila izjave raznih prič, kar je zopet trajalo do ene.
Pred prekinitvijo razprave je predsednik razglasil, da je sodišče skleniio, da obtoženi Bernardič ne bo smel prisostvovati razpravi niti jutri niti pojutrišnjem. V kolikor pa se bo razprava tikala njega, so mu bo javilo, da se bo mogel zagovarjati. Glede obloženih Prpiča in Bana je sodišče sklenilo, da Se kaznujeta, ker sla delala nered, s poslom skozi tri dni, in da en leden ne bosta smela dobivati časopisov.
Glede odvetnikov, ki so sodelovali pri neredu, je sodišče sklenilo, da so dr. Zanič kaznuje s 500 Din, dr. Grgurič in dr. Markotič pa z 800 Din globe. To denarno globo morajo plačati v 24 urah, zoper razsodbo ni nobenega pravnega leka.
Razprava se bo jutri nadaljevala.
Popoldne sla pred sodnikom, ki je bil zato določen, dala izjave dopisnik Stražičič in odvetnik Markotič. Ugotovil se je dejanski stan. Predvsem se je ugolovilo, da se je ta prepir izvršil med odmorom, tekom katerega je dr. Markotič pristopil k časnikarju Stražičiču in dejal: ; To javite in objektivno poročajte k nakar mu je časnikar odgovoril, da so s strani pravnika in odvetnika taki medklici neresni. Zaradi tega se je odvetnik še bolj razburil.
Senzacionelen umor v
Umorjena je pripadala sekti Danovistov
ose
Sofiji), '-t. maja. AA. Pred dvema dnevoma so našli v njenem stanovanju v ulici Marije Luise ženo upokojenega podpolkovnika Ljubomira Lul-čeva, Angeliko po imenu, mrtvo. Ubita žena je bila kakor tudi njen mož članica čudne sekle Danovistov, tako imenovani po njenem ustanovitelju in sedanjem voditelju Danovu. Umor je zbudil veliko senzacijo v Sofiji, kjer so Angeliko Lulčevo dobro poznali kot hčerko generala Tančeva Kad oj kova. enega izmed žrtev anientata v cerkvi sv. Nedelje. Po materi pa je bila v sorodu z romunskim ministrom notranjih zadev Vajdo Vojvodo.
Sekta Danovistov moli solnce, njem pripadniki pa so ljudje vseh verstev. Njih dolžnost je samo, da priznajo načela sekle, to je oboževanje solnca ter čistoče v vsakerti pogledu, tako moralnem kakor materijalneni, spoštovanje prirode, občevanje z ženskami pa samo v določenih časih. Obredi te sekte se vrše rano zjutraj po solnčnem vzhodu. Člani sekle imajo svoje taborišče in svoj hram. ki se nahaja za Borisovim gradom, kjer smejo člani stanovati v lesenih hišicah. Po svojem verstvu ta sekta ni daleč od mnogoboštva, čeprav se o lem javno ne govori. Sekta Ima dosti pristašev v vseh slojih prebivalstva. V lej sekti so se začeli zbirati ljudje, ki jih je življenje razočaralo, nadejajo se, da jim da nove nadc v boljše življenje in utehe.
IJbita Lulčeva je bila v soboto zvečer v družbi svojega moža in še nekih drugih Danovistov v taborišču Danovistov, kjer je njen mož stanoval nekaj ^časa brez svoje žene. Ko se jc Lulčeva vračala
prijateljico Malino Tinevo domov, ji je mož rekel, naj se varuje, ker čuti, da jo čaka smrt. Toda Lulčeva ni pazila na le besede. Ko je bila blizu doma, se je poslovila od prijateljice, ki ji je obljubila, da pride drugi dan k njej na obisk. Ko je prijateljica naslednjega dne prišla zjutraj k Lulčevi, je trkala na vrata stanovanja, toda Lulčeva se ni odzvala. Ko je še ponovno trkala in ni bilo odziva, je prijateljico prevzel strah. Poklicala je policijo, ki je kmalu prišla in šiloma odprla vrala. Lulčevo so našli v sobi 7, razklano glavo. Rane na glavi so bile zadane z nekim topim orodjem. Dalje je bilo ugotovljeno, da so rane izvirale od deset močnih udarcev. Ni šo ugotovljeno, kako so morilci prišli v hišo Lulčeve. Po tleh je bil raztresen drobiž, tako da je prvi mali dobila policija vtis, da gre za roparski umor. Toda nadaljnja preiskava je ugotovila, da iz blagajne v sobi ni bil ukraden niti denar niti nakit. Dalje je bilo ugotovljeno, da je izginil ključ blagajne. Po vsem izgleda, da je bil umor izvršen zaradi nekega dokumenta. Tudi so oblasti ugotovile, dn bi morala Lulčeva nastopiti neko veliko dedščino od nekega sorodnika v Zaječnrju. V zvezi z umorom je bil dozdaj aretiran mož Lulčeve, njegov prijatelj Jelan Andrijev, Šimun šiškov in še neki Danovisl. Preiskava se vodi dalje in pričakujejo še velika rnzkrilja.
Dunajska vremenska napoved. Različno oblačno. Verjetnost krajevnih neviht. Nekoji-ko topleje^.
»Times" ostro odklanjajo
London, 21. maja. u. Glede zadnjega velikega Mussolinijevega govoru v Fironci iz-javljajo »Times«, da je njegov govor davno zastarel. To je govor iz drugega stoletja, no pa sedanjega. Mussolinijeva ideja, da so so drugi narodi zarotili, dn bi izolirali Italijo, se ne tiirinja s političnimi dejstvi. Zdi se, da pravo stališče Italije predstavljajo izjave Graudija, ki je tesno sodeloval z Ducejem in ki izjavljajo, da je sporazum s Francijo potreben- Fraucosko-italijansko vprašanje pa se ne more rešiti s šejmskim kričanjem.
Zeppelin srečno potuje
Pariz, 21. maja. AA. Iz St. Cruza na Te-
nerifi poročajo, tla so tam včeraj ob 16.40 prejeli vest z -.-Zeppelina«, da je na zrakoplovu vse v redu.
Lishoua, 21. maju. n. Iz. Praje na otoku Saotiaz.o se javlja brezžično, tla je zrakoplov Zeppelin popoldne ob 18.03 preletel mesto Rajo.
Fridrichshafen, 21. uiaja. u. Po brezžični vesli zrakoplova Zeppelina je zrakoplov ob IN.I5 srednjeevropskega časa dosegel zelene otoke.
Nevvjork, lil. maja. n. Po brezžičnih vesteh iz Las Palniasa in s pomiku Siern Cordoba je zrakoplov Zeppelin ob 8.30 dopoldne dosegel 23 stopinjo severne širine in 21 stopinjo 45 minut zapadne dolžine. Zrakoplov je v brezžični zvezi z južno ameriško celino.
Pernambuco, 21. maja. n. Poveljnik leta. lišča v Pernanibucu je prejel brezžično vest z zrakoplova Zeppelina;, da b« v četrtek dopoldne pristal na letališču, da se pred svojim nadaljnjim poletom v Rio de Janeiro preskrbi s svežo vodo, ker so se radi velike vročine izpraznile zaloge vode na zrakoplovu.
Najdenov - predsednik sobranja
Sofija, 21. maja. n. Danes jo bil na seji sobranja Najdonovc izvoljen za predsednika s 136 glasovi. Večina opozicije je razen socijalistov glasovala za voditelju demokratov Mnlinova.
Loucher v Pragi
Praga, 21. maja. n. Loucher jc danes dospel v Prago. Zvečer je njemu nn čast priredil dine zunanji minister dr. Beneš. Loncherjevo potovanje ima svrho, da se informira o gospodarskih vprašanjih Srednje Evrope. Jutri ga bo sprejel Masarvk. Zvečer bo potem dine na francoskem poslaništvu, jutri zvečer pu potuje Loucher v Bukarešt. kjer sc bo razgovarjal t romunskimi državniki. Nato se bo odpeljal v Belgrad, odkoder se bo vrnil v Pariz.
ln ,»). OJ'
Proces proti Predavcu
Zagreb, 21. maja. z. Danes sc jc nadaljeval proces proti Josipu Predavcu. Predavec je nadaljeval svoj zagovor glede posameznih točk obtožnice. Naglasil je, tla je skozi 25 let svojega političnega delovanja vedno užival zaupanje in ga uživa še danes. Pravi, da gre ta proces za tem, da uniči njegovo zaupanje. Zavrača vse momente osebne krivde ter povdarja, da je zašla banka v težave radi trenutnega splošnega položaja. Podrobno razlaga posamezne stavke obtožbe in dokazuje svojo nedolžnost.
Dissseldoriski morilec odkrit?
Diisscldorf, 21. maja. n. V Dttsseldorfu ju včeraj popoldne neki 45 letni moški pregovoril 8 letno deklico, ko se je vračala iz šole, naj gre z njim na bližnje pokopališče, da bosta trgala rože. Oče je postal nemiren, ker deklice ni bilo domov, šel jo je iskat in jo našel jokajočo pri vhodu na pokopališče. Moški je ušel, slučajno pa ga je oče zvečer še enkrat seči v mestu in ga dal aretirati. Našli so pri njeni tablico čokolade in nož. Možno je, da jo to dolgo iskani diisseldorfski morilec.
Miss Johnson utrujena, a odločna
London, 21. maja. AA. Miss Johnson bo dovršila ostali del poleta v Avstralijo v manjših etapah, ker je trudna od dosedanjega sijajnega poleta. Letalka je prekoračila čas, ki ga je potreboval Hinkler za polet iz Anglije v Avstralijo. Ona upa, da bo lahko nadaljevala polet preko Birme in Atambue v Port Darvvin. Pogumno letalko so prisrčno sprejele nizozemske oblasti in ji prožile vso pomoč. Na poti v Su-rabajo je vodilo njeno letalo nizozemsko poštno letalo. Do Surabaje je preletela miss Johnson 455 milj in je oddaljena 1430 milj od Avstralije.
Vzoren rodoljub
London, 21. maja. n. Neki član japonske pomorske delegacije je v znak protesta proti londonskemu mornariškemu dogovoru na potu na Japousko izvršil harikiri.
Drobne vesti
Tokio, 21. maja. AA. Na otoku Formoza so odkrili velika aluvijalna ležišča zlata, ki jih cenijo na 400 milijonov funtov šterlingov.
Paril, 21. maja. AA. Iz Moskve poročajo, da | sla na postaji lvmernaja trčila skupaj potniški in I tovorni vlak. Pri nesreči je bilo 28 mrtvih in 20 ' ranjenih.
London. 21. maja. A A. Kakor poročajo, ponuja Rusija angleškim tovarnarjem 15 do 20 mf-I lijonov funtov aterlinaov naročil v primeru ugodnih pogojev.