fftBC Oucngo, lit, »opddjnk, 16, fobrunrjn (Fob. It) 1620. STE V.—N U M BER 36 r i. <»it.- manhfr« oem«* Oi-ft, % «in» »esifcpi. a. s. fi,f,'ii,> loži rezignacijo v njegove m ke. Predsednik je odgovoril na laj nikove pismo dne II. februarja. V tem piamu pravi predsednik 'Is je po povretku iz Pariza i NVsuhington naletel na stvari, pr ksterih je dozdevno skiAal tajnik vpllvati na njegovo sodbo, da j« »//lelal formulo sa akcijo ie da je tpraAoi predsednika, da jo Haag, llolamlija, 15. febr. Holandska vlada je sinoči prejela drugo noto od zaveznikov za .iz ročitev bivšega kajzerja. Noto je podpisal Lloyd (ieorge kot pred sednik vrhovnega sveta. V tukaj bijih uradnih krogih se govori da se bo vlada mpida udala in poslala llohcnzollerua iz dežele toda ne ravno tj«, kam bi želel zavezniki. ' NEMŠKI PARNIM SE NE 6000 PRODANI Senat zahteva, da Wilaon infor mira zbornico, dali ima kak tajni pakt a Anglijo glede ladij. SODNA PREPOVED VSTAVI LA PRODAJO. Washiugton, 15, febr, — Trtde tet biviih neruskih parniko^ ne bo jutri prodanih na javni draž kakor je odredil Payne. na-ehiik vladnega plovbuega odbora. Prodaja je odložena zaradi sodne prepovedi, katero jc izda-okrožno sodišče v JVashlugto-ira na zahtevo W. R. llearsta. Razprava, dali i»o sodna prepoved začasna ali trajna, se vrii v pondeljek. Renat je včeraj sprejel resolu-Ijo, ki zahteva, da mora predsednik Wilson informirati zbornico, t ali ima kakšne tajne dogovore z Anglijo glede na prodajo biviih ne mikih parni kov. Senator Hrun pran, da ima iuformaetije, da je državnem departmentu pogwir ba, katero je sklenil Wilson z zastopniki Anglije s oairom na pogoje, po katerib' Združene države prodajo parnike, ki so bili lastnina Nemčije. delavstvo 88 0brača proti 00mpsr8u. New York, N. V. — lsvrtevalni odbor Centralne federativne unije, ki zastops 200.000 članov, je zavrgel Oompersov progrsm ne-itrankarske politike in je dal Članstvu na sptoftno glasovanje predlog, da se unija pridruži novi Delavski atrsnkl. Odbor je tndl poslal Wilsonu brzojsvko, v kateri protestira proti nameravani prodaji bivžih nemžkih parnikov. Odbor pravi v svoji najavi glede' na Gomperaov« taktiko sledeče; 'Politična zgodovina je dokaza-da delavstvo nima pričakovati ničesar dobregs, pa naj bo eus aH dftiga stranka na krmilu. Ali ni bolje za delavstvo, če stopi na politično polje kot samostojna de-avska stranka?" Indisnspolis. Ind. — Delavska stranka (l>^»or r>ar!y) v lndiani «e ne oxira na priporočilo ftom-persa in bo stopila Mamostejiio v Soj pri letošnjih predsednikih in kongresnih volitvah. Tako je izjavil v soboto K rane is J. Dillon. predsednik stranke v drŽavi. SLIKA DANAŠNJE DRUŽBE. New Tork, V, T. - Mrs. Ana Kaplan, katero je mo« zapustil In |e ostala brez eeuta, se je odlo-čila. da proda svoje teden dni sta ro dete. mesto ds ga komu podari. Dejala je. da ga prods samo ruskemu Židu. ki. pa mors biti bogat, ker drugače mu ga ue pro-da. Za dete zahteva tisoč dolsr-jev , Žalostne so družabne razmere. Če matere prodajajo »voje otroke, «... mati in otroci 1rtve po New Martinaville, W. Ta. - V hisi Nathan C. Ml'"* je ua-tal ogenj ponoči, ko je biU vm drir rt«* v globokem spanju. K« se je Nathan prebudil. Je Mla ie.^ ha v ognje. Imel je *e tolike^a-^ d. je hit m. Ml « ^deti^ja na dniHtfe MJet— Wilaon je obljubil unijam, da po sebni odbor iaravna meadni •pol*. podale 60 se vse unije razun ene. jp*fv- Waahington, 15. febr. — Od borniki itirinsjstih želc*j»ičarskib nnij so sprejeli načrt predsedui-j k a W i b*>na za isravnanje iiiead-nega spora z nekaterimi pridržki in upajo, da Wilson sprejme pridržke. Edino unija prožnih del«v cev, ki se je že izrekla za itrajk, Ae ni sprejela nsčrta. Predaednikov načrt se glasi, da železničarji počakajo, dokler ie-I»v.niče ne preidejo iz vladne kou-trole v privatno lastništvo, nakar »o po njegovem prizadevanju u stanovljen z zakonom posebni odbor, ki uredi mezduo vpraAaitje; ako tak odbor ue ho ustanovljen pred 1. marcem, tedaj bo on iirtc-noval posebno komisijo. Ž<-le/ni čarji medtem preskrbe predsednik^ podstke o mezdah v rs smer-ju z mer.dami jah. NVilson je priznal zastopnikom železničarjev zadnji petek, da se njegova obljuba za znižanje cen živil ni izpolnila, toda navedel je razloge, ki so prepričali zastopnike, da predsednik ni kriv. Waahinfton, d. 0. — Po vseh znamenjih je soditi, da je mezdni vprašanje Železničarjev odloženo in da pride na dnevni rod, co bodo Železnice vrnene privatnim Ustnikom LJUDSKI DENAR SE VPO ' RABLJA SA PREDSRDN^ 7 SKE KAMPANJE? . NVashiugtoti, 15. febr. Senator tlruuna je obtožil vladno Žitno korpOreeljo, ita zapravlja ljudski denar aa kampanjo nekega kandi-•bita. ki bi bil rad predsednik, tJronua pravi, da dobiček, ki ga ja na redilo korporaeija in ki mu-teal biti v žepu-farmarje?, se is daja sa politične oi^aar, In sUm»i po (fti(MN) sa .'II ko in U)tlas v listih r ASEUENISKA PREDLO ZOPET V KONGRESU delavstvo je za omejitev naseljevanja, podjetni ki so pa proti omejitvi fohnaonova predloga aa loči bi-•tveno od želje velikega bianiaa. Waahington, d. 0, — V kungre-mi bo oDvel nov hoj me«l dela v šivom in privatnimi interesi. I«., pride .Johnsonova našel jeui&ka predbtga na dnevni red. Johnso nova predloga uravnava naselji*, v drugih industri- delavcev v Zilruženih drža- vab iu boČe prepoveilsti naseljevanje v Združenih drŽavah za dvo leti, ko jHistanejo neveljavni zdaj iti jI predpisi za izdajanje potnik lkKov 4. mil r ca 1&2I. Velepodjet tdki. sploh privatni velebizui&ki Interesi, so proti odpravi naselje vauja v Združenih državah za dve leti, ampak žele, da sa dovoli vatop v Združene države le takim ilelavcem, ki so njim po volji, aH katere privatni velebizniftkl iute- __________^fdm^m^ VeJebizniAki privatni interesi bi «Mee..." V načrtu imajo da m..... najraje vldelf. d« M ii-IVzničarjil tUJozi-mske f«lavrt« uv»»ečavajo svoj tako oddaljene kot Združene dr produkt, Žganje. V okraju Wayue žave. l- raneija se trudi na vsi- Imajo tihotapci le en kotel za ku- kriplje. da dobi. tuje delavce v hanje žganja, ki ga prevažajo ir svojo d^žHo, da isunagajo gradi- kraja v kraj. tako de je tihotap- ti, kar je vojna uničila s svojo vi- cem prav težko priti na sled. hro. Nekatere bo mikala Husija, V ok rs ju'Lincoln so uradniki v ko se skleiio z njo mir Drugi lm- neki jami odkrili kotel za kuba do odhajali v južnoameriške re. nje žgsttjs. katere vhod je bil po publike, ker jim Imdo oudotue polnoma zakrit z bršljanom. V ja | vlade ponujale razne ugodnosti, mi so našli tudi do sto galoti ns Nevarnosti torej ni. da se bo tok make. toda zaman ao iskali tih" izaeljetiikov obrnil proti Zdrule. tapee, kjer. kajti teh nI bilo najti ui- vporni župnik 0d6tav gouth Eend, Ind. — Akof Herman J. Alerding je odstavil John Knbackega, župnika pM*e rim-ske katoliške cerkve. Akof ga je uim državam, če *c (»ooatre nase. Ijenlške postave. Do tega prepri čaaja ho prišli tuifl nekateri peli tičarji starih strank in svsre j»red našel jeniškiiiil omejil va ud. kajti zadnja tri leta iu celo eno leto po sklenjenem premirju odhaja vč tujfzemskili delavcev Iz Zdri|*<'. niti držav, kot pa prihaja vanj«, Ko ar svet loti rekonatmkflvne ua dela. bodo delavci pot sod pH ioržiene kolekte. Kubaeki je bil za župnika na tej fari skozi petnajst let Iu j« \ rnfl šilo za og»»jll". >* 'l* ga je ^kof Jo vitalna vprašanja1 Op , m »spe udiral, ker mu ni bil poko- _ rente »S sIMel \mas4«> v /.i,',*, i ih drŽavah imeli t»jf Izbiro, kam se Izselijo In njlli |Nd ne bo vodila samo v A* meriko. s m pa k pieljala 4to * *u1i V - ,, _ . drw«o kraje. (M neselJealških r»o prijatelj Nemcev je skof ,r ^^ kj ^ ilB# kongrM. je vedel z« to obtožnico, je odgo"»- <*>>. ril. da je Ml župnik mlstavljen ra ^^ ^^ ^ ^^ v loM. di nepokorščine šteuln » />lružem držav | ( hliao kot pred izbruhom svetovne voj Dunaj, 15. febr. -- lz Hudape. fite poročajo, da je mikrita žaro. ta, ki je imela spraviti -bivšega cesarja Karla ua Ogrsko iu ga proglasiti kraljem, Na dan so prišli dokazi, «1« je hotel Kari oditi iz ftvtee e aleparskim potnikom listom, ki se jc glasil ua ime kaspar Kovača, in z njim so mislile potovati tri osebe, katerih imena še niso znana. Načrt zarote je izdelal |»olko\ nik Lcliar, katerega je sedanja ogrska vlada imenovala guvernerjem v za|wul nt Ogrski, dočlm jc ogrski minister Hettltefcv preskrbe 1 sleparski potni list. HvicArski kousul, kateri je Imel potrditi potni list, je ps spoznal Karla po fotografiji In je vso stvar namiaitil švicarski vladi. (Nič ae ne bi čudili. 4e nimajo! prt tem kemplptti tudi slovenski to hrvaški klerikalci prst« ara-ven, saj so aadaje Um v nepre IS^MI _________ lji t Sudapešti -L Op ur.) London, 15. feirr, - Zavezniški vrhovni s\*t je \yd Ocorgevim načrtom gloda Reka. Italijani v Londonu as galo vznemirjeni valed Wilaonova no RDEČE ČETE mramtar anmul um m ambkioahi v obmi. London, 15. febr, Včeraj so porotah iz Moskve, da so sovjet« ske čete ujele v Odesi tri generale. m drugih častnikov In 3000 pro-stakov, vplenile pa 100 lopov, Atiri oklopue vlake in ogromno sa logo drugega materljala, Itdeče čet« prodirajo od vseh atranih ua Krim iu sapadui od Odese proti reki Dnjeater na 1S0 milj široki Trm.il Zadnji pgalo* ' jankl, v katerih se še drše tesUsiiki Oeiiikiuovlh prosto vol Jiw-v, sta Mebaetopol m Teodoaijs, dve krimski luki ob Trneni morju. Položaj v Hatumu Je n«snan. Ibiljševiki so poplavil! Hfepe las kontrolirajo večji del KavkasiJe. (Manki Knlčakovlh čet v S|h|. riji so impoliioms izginili. Vladi vaatok .h v rokah socialnih revnim'iona rje v in v im*t ii Je mir. Carigrad?* JI frbr, Zakas iielo!., (Jcitersl l lmrevič, 'JSlei-11 p..s eljnlk sovjetskih čet, ki mi zasedle tb(eaoa je zagrozil Angležem. da bo ukazal streljati ua angleške bojne ladje v pristani Šči«, ako se v treh dneh m* umaknejo., i llmrevič Je kouferiral z ameriškim (»odadmirslooi MeTul-lyjem. ki poveljnja floti niAlleev na Črnem morju, in mu je dejal, da se Čudi, I« kakšnega razloga so Angleži streljali preko me«<« ua > b" čete, Dalje Je l lmrevič zagotovil ameriškega piniadmariJa, da imi skrbel ,ds se ne Američanom v t Ideal »godilo nič ž« lega. Keksi Je tinli da »o trgovske ladje vaake narodnosti dol>ro«lošle v odeški lukl, fie (ia trpel tujih a Imjflih ladij MH iillv jc aporo-ročil, da sovjetske čet«, ki so dospele v I Me*n, deloma v angleških uniformah. OBRAVNAVA ZARADI DVOJ-NSOA UMORA JE PRIČELA UMORJENBOA ITALIJANA SO Faiment, W Va. - Tukaj Je ' NAŠLI V VODI 'pričela ibrameva riroti Niek Ilo. stfčtj, ki je oMožen, da Je umoril Ptttsbergk, Pa. - V t harib rsjevojo soproga Merafitm Ibsoič In Mayib*«a s.. aollil4ee Hpataf«ira Kot priča bo sa- katerem slišan tudi oče iimotjene ujego- -4 • «ntt 7A enetf JRM l4'" ............. .......... |um»tjeoega Italijana« o SMU _ . ZrJSl tis vTU-Hia k*r r{•odi i*»lieijskl načelnik, da je m-.ivc žem l-Vauk llarber obravnava liT ^ 'k. d« kraje M bolj umnimi w ^ Mgg ».llaira. V Hali-Ifce trajal naj|*rt nekaj dni M ^ iS. f M, št i H najsi krat „' TT" t. Km — ——— i M>in> h, iM » I^hmIoi. - Anglija je me«| rae kakšen naln si» iooHb-1 javili vezalki prva dobila btfrvila I umorjenega Italijana i potok, tuekyja vflhot ap»i«ns inj, mesto Pri prelakavl Jima po maga poliHJakl nsMaik. tod« ilor.mi lo dve vrbmb. <1io ago Iu okolleet V i«»eek de-Uhmm oblačno iu gorkejše. «a|«adni v« fr» i «tsnje inr« /Mth t ji 11 14 tiral Ulčlo, Ul IPROSVETA GLASILO SLOVEHSK1 HABOPHK POOTOeHE JEPMOTE LASTNIKA SLOVENSKE NARODNI MBf* m MU Cm »o Rokopisi m m vračajo^ Naročnin«t E-dlaja«. država (kteT^^He Om^M^O » •2.00 te pol leto in fl.oS «1 tri »"»f^ft&I* 1 kite, $1.40 m tri meaec«, in u inozamatva ___ rJti PB08VKTA DOPISI. "PROSVETA" XSS7 UviAla A*mm, CM—f, THE ENUGHTENMENT* Slaeaela SiSiiil '•TTT ■ Advertisin* rutm Bnbaeriptioill United Statte <«ce* <»iaege) Chic^o |6 *0, and forelgn countriaa $7.00 pot--- $4psf year; Data* v afcUpaaJ« pr. U 11—1, d* »•■ i« • dumr Imm. M vmm M «Ufl KLERIKALCI IZDAJALCI JUGOSLAVIJE. 0ollinwood, 0. — Prebirssi razne čssnike in druge liste v nobenem le uisem opasti kak dopisnik evetovel »s primer-no zabavo in razvedrilo v polet nem časa. V tukajšnji naselbini ne je or-Ksniziral pooeben klub nekako pred tremi leti, katerega neme n fig W) gojiti športno igro z žogo ali angleško ime "Mase Bali." Ime tega kluba je bila "Tke A. B. a Club." Ta klub sc. je sedaj reorganiziral v slovenski odsek in pod že prej omenjenim imenom. To smo storili iz tegs namena, da bi tudi slovenski mladeniči imeli priliko zabavati se s to šport igro prihodnje poletje. Ta klub skrbel v poletnem času za pri merno zabavo in razvedrilo v vsa kem ozire. "tdel. kij je ».sre.UU jO Iztftnit v tfmno noč. Drugi dan okrog polil na ao ga policaji že dobili. Tudi on je imel pet vbodi jajc v z nožem pa nogi. Odgnali so ga takoj v * lw|j|ječo , ds br Umorjeni Jakob Hkerlj je bil šlan društva JMKJ vi siof*townu, Pa., .katero društvo mu je priredilo' tudi dostojen i»ogreb. Pokopan je bil jI. februarja na kato-|^$ iškeio pokopališču v Rcpublie, Pa Poročevalec. Na Dunaju so v janurju obdržavali socialni de-mokratje čest velikih ljudskih shodov. Na nekem shodu je govoril dr. Bauer, državni tajnik Avstrijske republike. Povedal je, da hočejo klerikalci in madžarski veleposestniki oklicati na Qgrskem Habsburžana za ogrskega kralja, da ustanove novo militaristično državo, da ob ugodni priliki udarijo po Jugoslaviji, češkoslovaški republiki, Avstrijski republiki in če je mogoče se maščujejo tudi nad PoIjakUj^^timunsko. Dr. Bauer je na to slikal, da je ta monarlnstična nevarnost resna, ali če bodo ogrski monarhisti udarili po Avstrijski republiki, ne bodo imeli opraviti le z obmejnimi žandarji in ljudsko obrambo, ampak proti njim bo nastopilo vse delavstvo. Taka nevarnost kot ugroža Avstrijsko republiko, preti tudi Jugoslaviji, Čehoslovakiji in Rumunski. Razložil je, da je cilj belega terorja na Ogrskem zasužnjiti s pomočjo klerikalcev osvobodene narode — Hrvate, Slovence, Cehoslovake in druge, da4>odo zopet tlačanili habsburškim avtokratom in madžarskim veleposestnikom. Na shodih je bila sprejeta rezolucija, ki pozivlje vlado, da nastopi z vso strogostjo proti protirevolucijonarjem. Druge brzojavke pripovedujejo, da se razupiti habsburški hlapec Frank, vodja frankovcev na-Hrvatskem klati po Budimpešti in Dunaju in tem kuje načrte v družbi habsburških podrepnikov, kako bi uničil Jugoslavijo. gVodja slovenskih klerikalcev, zloglasni dr. Susteršič se nahaja v Švici, kjer tvori vez med klerikalci na Slovenskem in Habsburgovci, ki so se naselili v Švici, kjer čakajo ugodne prilike, da se vrnejo in podjarmijo osvobodena ljudstva.: - -VMfa^1 ' 1 - 'M*''T Da so klerikalci na Slovenskem v tesni zvezi s Suster-šičem, pa dokazuje jasno kot beli dan njih taktika. Po uradnem izkazu jugoslovanske vlade je bilo v Jugoslavijo izvoženega toliko živeža, da bi moral zadostovati za dve leti. Ta Jiveš so pokupili klerikalni oderuhi in ga zaprli .v skladišča, shrambe in kašče, da so tako odtegnili živež s trga. S tem činom ao dosegli dvoje: Izmenjali so ivoje ničvredne in nagromadene kronice, katere so pobrali iz žepov slovenskega siromašnega ljudstva, v živila, ki se drže in ne segnijejo in pokvarijo kmalu; obenem pa eejejo nezadovoljnost med slovenskim ljudstvom, da lahko i svojem časopisju zabavljajo na Jugoslavijo, v spovedni cah pri spovedi pa hvalijo habsburške avtokrate. Na ta način pripravljajo ugodna tla za državni preobrat vjn teresu habsburških avtokratov. Kako zna klerikalna gospoda hujakati in napeljavati vodo na mlin Hababuržanov, govori dejstvo, da klerikalno časopisje zabavlja kot obseden žganjar, da mora ljudstvo prebivati v železniških vozovih, pri tem pa pozabi povedati, da ima ljubljanski škof v svojih palačah in graščinah precej praznih sob, v katerih bi bilo lahko nastanjeno ljudstvo, ki nima stanovanj. Slovenski klerikalci v Ameriki niso nič boljši od svojih tnAlopridnih tovaršev na Slovenskem. Njih taktika bc popolnoma ujema s taktiko klerikalcev na Slovenskem. Zdaj omejujejo svojo podlo delo na denuncijacije, ka-keršnih so bili vajeni poti habsburško avtokracijo, da odvrnejo od sebe sum, da so v zvezi s slovenskimi klerikalnimi lumpi v Švici in Sloveniji in da delajo za povratek habsburške avtokracije. Ovaduštvo, ki je bilo zopet izvršeno preti tremi tediii, dasi klerikalcem ni prineslo dnize-ga kot veliko blamažo, potrdi lo trditev v polni meri. Ljudje, ki imajo dobre oči in vidijo, kaj se godi okoli njih, so že zdavnej vedeli, da so klerikalci izdajalci Jugoslavije in da hočejo za vsako ceno Slovence in Hrvate aopet spraviti pod habsburško avtokracjjo. Klerikalec oe nikdar ne spremeni, čeprav menja obleko. Njegov gospodar je v Rimu in kar mu ta gospodar zapove, tudi isvtde. Klerikalec je član črno internacijonale, on ne posna ljubezni do svojega naroda, ampak njemu so pri srcu edino interesi glavarja Sme intcrnacijonal« v Rimu. In 6% mu . ta glavar ukaže, da mora za nekaj časa obleči jugoslovansko suknjo, ker taka suknja slučajno služi interesom črno internacijonale, bo to suknjo oblekel brez obotavljanja, da jo zopet sleče v interesu habsburške avtokracije, ki ni nič druzega kot ponižna dekla glavarja črne internacijonale v Rimu. ko mu to glavar v Rimu zapove. S pota T Kalifornijo. L . Joško Ovon. * (Konec.) 8an Diego je zadnje veliko rac Sto v južni Kaliforniji in leži «ko raj na meji Mehike. Odkar je s Vplošno prohSueijo postala Kali-Razumno, da bo ta klub imei fornija «uba, so izvozili na miljo- pri nabavi potrebščin nekatere stroške, ako hoče stvar urediti. Vsled tega priredi ta novi reorga nizirani klub svojo prvo plesno veselico 22. februarja, katere čj sti preostanek je namenjen za klubovo blagajno iu da se nabavijo primerne obleke za prihodnjo poletno sezono. Vsled tega najuljudneje vabim vse rojake V tukajšnji naselbini, Kuclidu in Clcvelandu in sploh bližnji okolici, da se udeleže te plesne veselice v polnem številu. Program veselice je jako bogat in bo dovolj razvedrila za mlade iu stare. Najbolj zanimivi ples bo ps gotovo "Tangarius". Katera plesalka bo plesala noj)epše in najbolje, dobi krssno nagrado. Torej, fantje in dekleta, pokažite, kdo bo najboljše plesa). Poleg tega bodeta nastopila tudi dva pevaka zbora, kar je razvidno iz letakov. Za raznovrstno dobro postrežbo v vsakem oziru bo najbolje preskrbijeuo. -— Torej vsi na syi denje 22. feboiarja ob osmi uri zvečer v Jugoslovanskem domu V Ruelid, 0. — A. L. P. Tajne Lloyd (Jeorge je dejal pred ne-ksj djMrvi jr sueškem parlamep tu. da Anglija ne bo nikdar skic pala fliru z "barbarskimi boljševiki." \ im HO ruski boljše vik i "bar- bara ki'*' glavarjem tentente? Ali arskl" zaraditega, ker rtili carja in večje števijo velikih knezov in drugih prista Sev osrizma? tbnešito! V zadnjih petih letik jo bilo usmrčenih Čfz ar dem miljonov ljudi z orožjem; streljalo in ubijalo ae je. kakor da se pobijajo muhe, ne pa ljud .je. Ves takozvani rdeči teror B uniji mr ps ifaj bil opravičtp aljt kuvičen, o tem ae ne govo« je bil le ^opljiea v primeri jezerom krvi, ki jo potekla tp^om vojne. No dr^gi strani so ki s svojo blokado usmrtili več Rusov, kot pa boljš^vjštki teror. "Barbarizem" bojjševiške »u- sije obstoji v nečem drugem in znan jc vsemu svetn, Boljševiki .... t^aisi« • i, v A. ue ne dolarjev vrednosti pijače čez mejo v Mehiko, tako da bo Tia Juana na mehiški meji prava gjftšuj ,ltjVeČji "zločin ' v o oaza v puščavi. Blagor jim 1 1 čt,h entente s tem, benem je Poincare sUgeriral. da bi ,pilo dobro, da tudi Busij* obljubi svojo pomoč Franciji, lu ; dar pride vojna a Neaičijo Olcde , talijc je rekel pomeur« najljolje. da oalane kot "SMtid •tež" v trojni alijaini, valed sar lahko več koristi enteuti kot akodi, kajti v uKodn. ni trenot ku jo bodo že znali pridobiti zase. (^es so jo pridobili, ko so ji obljubili slovenske dežele za pls-ilo!) V istem, dokumentu je tudi či-tati, da je Poim are v svojem po govoru s Hajonpvom izrazil boja zen pred prodiranjem ameriških trgovcev v Malo^V/ijo in Perji-jo; dejal je, da ]c treJ>a »u»kaj Storiti, da se prepreči vj>liv A-^lOrike v Orijentu, 5 »V in ko danes Poincare, Lloyd ('ieorge, (lrey, Samitov — kate-se skriva nekje v Parizu in mol-i kot grob -f in drugi diplpiSystje ^avezniškega impcrijaUzma čjta .JO v časopisih, kako SO Splet kuril prt-il vojno, ko niao bili njč bol ji Sl^tkarjev in iinperijalistov v linu in Dunaju -- jih im-ivno obliva rdečica sraaipte iu ojo jezo stresajo i»ad boljše vi največjimi drevesi na zemlji Tno objavljenjo tajnih pogodb. ^ "barbarsko" vlado v Moskvi so ena največjih zanimivosti v A- <31avarji savezniŽkega impcrijali-meriki. Park je odprt vse leto. UmH, boljševlkom odpustili iz- ki, ki ao objavili njiho\|> intrig Ni čuda torej, čc zdaj krj(3c, clu OOŠOjo imeti nikakranili opravkov Pozimi zapade sneg v višini itt 1 bi-isane dolgove in diktatur? prp & Ki Človek ne more ogledati letarijata, ttrda čina, da so iz car-vseh krasot. I jevih arhivov vzeli svete tajne Sati tiMMfaeo je največje me: pogodbe, plod intrig trojne^ sto v Kaliforniji in po svoji ugo- »porazuma -(Anglije. Francije in dni legi je postalo največja luka Utare Rusije) iu jih obelodanili, ^b Tihem oceanu. Jaz ga ni- tega "atraAnega greha" jim sem videl in zato ne morem pisati odpuste nikdar. ,Do danes ni tega o podrobnostih. Kar se. tiče kul-Uo ■•Vn-ilo nobena "civilizirana turnih institucij - kot so knjiž- vlada," da bi objavila v časopisih Mce. muzeji gledališča itd. ^ tajne pogodbe z drugo vlado; ker e Los .Angeles na njih reven, »o se pa boljševiki osmelili storiti eotna knjižnica /je v najetih kaj takega, ao zdaj "barbari, s prostorih poslopja Metropolkan, katerimi ne sme biti stikov. %ar je sramota za tako veliko me- Tajne pogodbe — imperiaUstič "sto. Z mostno simfooiijo je istota-■ nC| aneksistične in avtokrati ko; nimajo nič avojega. (Hedališč katere so zavezniki sklenili je pa dovolj |n leprh, ali skoraj Ueboj z Rusijo, mod vojud, so bU« fcvsa za premičnih olike. Tu je sc- objavljene v Petrogradu novem-ftporočamf dež kinematografak« industrije bra 1917, torej takoj čim »o Mfa Ameriki. V Holywoodu je pri-............. " naselbini 7. februarja rojak (biižno ducat kinematografskih KjM^Ml^MtgraliOČ), ostali ao pk v Cuivcjr City ali ikje drmgod v Kdo jim zameri Tako menijo nekateri ameriški Žujraaliati, ki so bili v Evropi. POGREB »T POBOKA V 24. n--.; ^All. /j^ i;V Chicago. HI. - Vlmlek Skieze-viez je umrl zadnji petek iu n j. goya soproga Marcela je jokala a nje^oveip grobu. Drugi dan v jboto se je pa Marcela Že poro- j ila prtd sodnikpm z Vojtehom iedzviedzonakim. * J ___ 8AKDITJE BO ODNESLI BO žalostno vest, ds je umrl v tukaj- ">.» mmmBmmmm Akton Lamuth, star 38 let. Pod egel je pljučnici. Doma je bil iz Spodnjega Atajerakega, iz Krcč okolici Loa Angelesa. Oitatelj si pri ]$onjicah. Tu zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke in v Lawrcneu. Pa.. eiu»ga brata. Bil je član društva št. 24 SNPJ in društva št 38 SftPZ. -Družiniki pokojnika moje naji-skreneje sožoije. Dragi pokojnik, počivaj mirno v tuji zemlji. Poročevalec. - Bopublio, PO. — Delavske raz-mere v tukajšnji okolici ao isto, kot sploh šlrom ZdruŽsnih držav. Premogovniški magnatje nam da do dovolj neprostovoljnih počitnic In rovi obratujejo po 4 sli 5 dni na teden. Zaslužek je odvisen od prostora In milosti naših pred-delnveev. Pri zaslužku so sicer na šl ljubi delodsjslci nekoliko pri-msknill in pri cansh življenskih potrebščin so ps še bolj primsk nlll. lz tega lahko vsakdo razvi-d i. da smo sedaj še celo na slabšem, kot smo Mil prej. Odvzeli so nam Še celo okitpčevalnc pijač* n katero smo si včasih nekoliko privezali našo dulo, ko smo prišli od dela vsi utrujeni in irčr* poni. Kor pa nekateri rojaki no morejo biti brez "okrepčilne pl jače," si pomagajo nekateri na vse načine, kakor si morejo. N«i-P rs vi jo si nekake opojne pijače, ki so bolj škodljive, kot kedsj prejo. ni* **H»o na še ruvati in auratl^cden drugega Posledica tega ruvanja je Mla, da % lahko zamisli velikoet in obsež nost teh naprav, če ve, da samo nov Laskyjev studio stane čez miljon dolarjev in Charley Cha-plln dela avojega, ki bo stal še več. Chaplin je s svojimi burkica-mi In komedijami naredil precej denarja. V Holywoodu ima krasno rezidenco v orijentalakem slogu s krasnimi vrti, ki tudi stana kak miljoneek. Douglas Fair-banks ima miljon dol srako posc-stvo v Bevedlcy Hillau. Zadnjič, ko sem korakal med grtnovjom sa Holyowoodom, bi bil kmalu umri groze. Videl aem roparje, \i ao umorili svojo žrtav in potem ao zvezali lepega dekleta in jo nekam odvlekli.--Hotel sem zavpiti in nekam leteti — sam ne vam, kaj sem hotel storiti, ko sem zagledal Človeka, ki je vrtel t lati apsrat. Bila je igra za film. . . Izprehod ob morju je najlepši izntcd vseh sprohodov. Kadar leži človek komodno v pesku in Igteda sive vaA>ve, ki'pode drug drugega in padajo Aumoči na >-balo, ruti neko poaebno zodovolj-nost. Misel, da v tem hipu hodijo ljudje ta^i nekje na severu in vzhodu zaviti v kožuhe ii. s težki mi kučmami na glavah, tc dela srečnega. Kaj je lepšega ko» mor jc Naj bo človek sanjač, materija list ali fllister pogled no to o-gromno ravan mora vplivati nanj. Počasi se nagibi je solnce k za tonu. lati, svetli Žarki oblivajo morje, obrežje iu mesto. Trepetajoči mali valčki ao avetlejši in omet Icjši, vSr gfaftna je ptaimifre-ns z njimi. Tam v plitvini se igrn jJCPP 'leklic. Njih rjtka, dražestnn telesca tako lepo harmonlzirsjo s nrfširno barvo vode. . . . Valovi nhiaksiti v zrak in sliši se raz-TlilS^n ltrt^.^s tmms drvi za njimi v morje. Kmalu Izgine soln-VF Hence padajo, luči zabliŠČe — ie Ml med tem suvanjem Jakob fttaerlj zaboden a nošeni naravnost v aree bi je bil v dveh minutah mrtev. Ko se je agrudik na tla Je Še zakričal "pojdite takoj po sdravnika." in po tok besedah je umrl Ko je njeflifp Toki ao dnevi in take so noči ob Hkem oeesnn I>epi ao, solnčnl in topli. Po oranžnih, naaadih. palmah, ali vab in cipresa^, skačejo io errče mali kolibri. Z vrtov pritu ja voaj rož. nageljnov io narcis. . Kem čez ooean pa prinaša veter aiHislHjWr<»pH'Mti - r*- ■>.« * ••• l Šeriki piišli na krmilo. BJsd imoi DOffndbami io bil tudi sledssni MornST pokt, ki dajeltaliji oblast anokttrati slovenske in kr vofto dežele. Z objavo teh paktov je bilo jas no, da je ententa tskoj v zadetku vojne rasdeljla svet mod sabo iu ds ni bilo valed tega nič . manj Imperialistična kot Nemčija; pesem o "demokraciji" in ^zaščiti malih narodov" je-bila le krinka, s katero je ententa zakrivala na meravane aneksi je. To nam danes potrjuje mirovna pogodb^. Obje va paktov je bila seveda atrala z jasnega neba in Wilsou, ki ui prčj nič vodel o ^ijnih pOi vsekakor na podlogi te cij formuliral svojih *t točk, ki ps pri lisjaškib I tih v Parizu niso nie zalegle. To je bil prvi "veliki zločin" radi katerega je ententa priseg la, da nikdar ne odpusti Leninu Ni se čudrti! t Ali boljševiki niao objavili medvojnih paktov, pač pa tudi nekatere felo interesent ne tajne dokumente, ki mečejo svetlo ld? na intrige zavezniške diplomacije pred vojno. ; Ti dokumenti, ki so zagledal vprav pred nekaj dnevi luč s ve ta, dokazujejo jasno kot beli dan da ententa ni bila nedolžno ja/ nje, za kakršno se jc slikala ves čas vojne, temveč da jc že leta 1912 intrigirala za vojno, ki imn prinesti nove kolonije in norve deielo Angliji in Franciji ter sts-ri Rusiji. Omenjene dokumente-x pravzaprav kopije — je prmeael iz Moskve smeriftki Žurnslist Isaae Don Le vi ne iu jih objav{|. Tako ti. pr. čitamo poročil« ministra /unanjifc SOdtv. Hszonuva v l^etrogradu- ki ga je 2. avgusta 1912 pneHložil carju. V tem lioroČilu jc pogo>'or, ki ga je i mel Hazouov p Poi(\carem. ki U Mi preti kratkim predsednik franeoeke republike, a tedaj je bil miuiatroki predsednik in zunanji miniatar. Poincare je bil takrat v Pctrogrsdu io vse. kar je zaupal sazoTujvn, je ta črno na bolem obratAO zaupal carja. Poincare je nsmreč zaupsl Ha tono vu. da jc bil med fVoncijo in Aufltio storjen dogovor, da zadiha priakoči Franciji na pomoč t bojno mOr-narjeo in 100,000 vojaki v zhi>a-ju vojne t .Nemčijo, ako NetaČijs napade Franelj« skoti llclgijo 1'oiuesre ja asbilal tia tone v u, da ^Aivg^l Štirje ban-dit je so orp^ali Home Havuigs banko za sft,000. Ob času ropa je bilo Yfl& strauk na banki, toda ukloniti so se morali vsi navzoči, ^ajti tolovaji so zagrozili vsakemu, da ga ubijejo, ki jih ne uho- HL/v-*' "tPiy m m»f y> « -i flT Wi ■>- •_ v ' • ali j oni usiljujojo posojilo Dal-matincem. Bel grad, 9. febr. - (Po urad. )iroju »HS v Washingtonu.) — [z Spljeta poročajo, do so Itallja-razvili v okupiranih delih Dal-cije živo propagando za šesto rŽavno posojilo, todo med Ju-lovani brci uspeha. ] "' Anglijo in sovjetska Eusijs sta se . sporazumeli. Kopenhageu. — Ppgajamja med 0 'Gradyjem- in Utvinovom, za ^topnikooia sovjetske Rusije in AnfcUje, so bila končana sadnji >etek in podpisana pogodba za zmeno ujeti#ov. Angleški vojni 1 jetnik i v Rusiji bodo izpuščeni H civilisti poslani d opi o v; na dru-ri ati-ftni bo Anglija osvobodila »oljševiške vojne in eivilnc ttjet lik* in dala bo parnik*, za trans »ortiranje nuikih ujetnikov v nev-rs 1 nih državah. Dogovorjeno je udi. da sovjetska Rjpijp samenjtt i jetnike z belo vlado v Arhan-retsku.^v. g : ../ •t'- Konec ffff^čsfffi London. — Po uradnih poročilih, ifs Mandžurije jc končno potrjena veat, da je JCoiČak mrtev IJatreljon je bil 7. februarja v jrkuUku ob peti uri zjutraj. Rc-/ Volueionarui odb^r r jc izrekel smrttio obsodbo ob dveh popolnoči in čez tri ure je bila izvršena. 6d-por bi ne Ml Uko hitro izpade!' eksekucije, da sc iii bol, da K«»l faka rešijo Hemenovi koza k i ali »a Cehi 3 Kolčakom vred je bil streljan tudi ministrski prcdseil- lik njegove " vse ruske" vlsde 'epcljev. Kako je Pepel je v prišel roke socialnim rcvolucigiiarjeni ni pojasnjeno. ^ ' Admiral Kolčsk je bil star 4fi let in diktator v Sibiriji jc postal l* novembra 191H, ko so n^govi prostovoljci razpršili vlado dlrck-torijs, jci je^ obstojala iz članov ustavodajne skupščine.)' ' • " F" * ' 'V^immJMM t, Novi politični uspehi aqgWks ' Undon Pri izrednih volit vah v Aahtonn je kandidst Delavske stranke sicer propadel, toda oftaj je v manjšini le za per ato glasov. Volilni iskii je aled. Bi Koalicijski utfiASat Defrae^ M«ft#, delavski kandidat Rabin aon Mtt liberalce M a rab nI I pa bi jf ,|»,»»»»iiiuiiii i i [ct" '''»""i 1 PROS TETA S «4 komaaistttnih voditeljev aretiranih na Poljskem Varšava. Poljaka. - Sest polj Hkih komunističnih vo2|iteUrv je bilo zadnji Voden aretiranih zaradi agitacije y prilog generalne stavke proti nadaljevanju trajne z nizkimi sovjeti. llavAstis JtVYCI9|l nifvvii iMaa-igr^r 'nfcnfc.r GLAVNI »TAN. mit u »O. LAWNOALE AVE« CN1CAOO, ILLINOIS. KLAVNI ODBOR ZA DOBO Iil*1022L Iivriovelni odbor, UPRAVNI ooau. Podporni Jcdioti. \adaljevan> a 1. Otoni.) I »otrdi. ko »i bilo njeiuu vee mo , sao.uMtojno preiskan okoli -^inr. Koncem pisma pbu* pred scdnik * vljudnimi besedami, da sprejme njegovo rezignacijo. Dne 12. fftyuarja je odgovoril državni tajnik v dolgem pismu, da rezignira, 13. februarja mu je pa predsednik pdgovori) v krat-kem pismu, da sprejme'lekoJ njegovo rezignacijo. Začasni državni tajnik postane sedanji podtajnik Prank Polk. Afefa te neprijetno zadela vse kabinetne Mane. ki so svetovali državnemu tajniku, nuj skliče kabinetno sejo. JustiČni tajnik Palraer je nekoč izjavil, da je bil predsednik ohveičen o kabinetni Kcji radi rudarske stsvke. Predsednikova pisma pa jasno govore, ,|,i ni Ml obveščen o kabinetnih sejah, ki so jjnle sklicane brez nje goro vednosti in da je izvedel šele kasneje, da so se vrnile seje. Predsednikovo pisma povejo se V starosti od 16 do 40 let MI imamo celo vrsto raznih del z* vas. Lahko čisto tovarniško delo, ki ne zahteva nobene skuitnosti. Primemo in prijazno delavsko stanje. Delavne ure so od 8 me zjokaj do 4:30 popoldne, ob soDOtah pa le do poldne. Dobra plača z bonusom povrhu. Nndsornl odbor. (Sštmror amImmol). Rabi m se Združitveni odbor. rgftnagONiKi r»m»s a m. atae a» cr.wi** A**, oino. m. J«h» Tr4»IJ, Mlet, UllsinjaI , 4. Kem. SSSS M. CIMr de (MKiovooMi uasbNiK »-Sosvet**, ieSe ROJAKI1 Zadnja oposiljatev je odšla dne 17. januarja t. 1. s katero se je odpeljal tudi član uaše tvrdke Mr. Leo Strvkel. r Mr. Strukel ostam- po naših o-pravkih v Jugoslaviji do dne J. maja t. 1. zg to je čga, ako kdo koče kaj poslati ?a velikonočne praznike svojcem y stari kraj in jim pravočasno pomagati, torej naj takoj pošljejo zaboje ne nee. ker iste odpeljemo i« New Yorka vsakih 14 dni v Jugoslavijo. Teža zaboja do J00 funtov, ee-ita 14c ua vaak funt. STRUKEL A HORAK European Trading Export Oo., 88 Vinth Ave., cor. 16. St. ' Hew York, N. T. 1828 Diversey Parkway, Chicago, HI. DKNA«tt eošiUATVg IN STVAI «SMe ee »ti*** TeMMMeS.ll. P. K lm iaokve u mu i ai mu SS« A A. ISSI es a*, umd t" l^^TT ^T^fjPJP ! zdravilo ml hišnica >* yr|gms♦ vfr jv*"™!!I tmr"^ ' v rPav.'»iV1 »r EMILKISS elere še dvajset tel petflja ea*a tfodam šmšt v i uMiartno m kee gin 'njsllj« mi VSAKO ro TEJ TVROKI IZVSMNO DELC JE fOrOLNOMA GARANTIRANO I Zt vu potrebnt pojttnllt obrnit. te nt: EMIL KISS, BANKIR srasJtMA muiopiB VLOCE IN CLAČA 4* OBUBSTII "Pazite na menjajoče cene." as rast HŠi^'iPSit!atnT ČEMU ZADSZAVATI. i ■edsfjsšas aa po*U#*J# g fj* ja cena nisi* Ta sena ae« delgo efttl taka niskg,,v kratkem Iskke peske« navjgor takrat bede vsi, ki else poslušeli našega nasvet* eMalevsM. W 1'oAiljejta deear ng hršellno vlage na branilalee o«| v Ina-ntfeiea v vašem rednem k*i|a. Ml vam pSaiktOhiie vlelno knjitise. .Ud* kaska |e dešaeae k—km katera sUjl god lumuolo drsava Bor *o* Ve* deear je ^ Pošli J smo doaer tudi brsejgme. Rrsojgvne pristojbina je 11*4, ( f w ' ' , 1000 bron in toooo Ipsp sn PKOPAJAMO TlfDf PAROfRODNE USTKE se var Našim petnjkom |r-sk»%lme PMn. ligitne I* J* ,Mtr JlmoT iemevIneTteka treh dni. Plfc nem kadej gft-deuvlfeo Toik, 4a v«, beše eaš ooSaket eeg-to^ Vam se al trSba sa nISaaar brt*ft* PrsaMdme esis aaeMalh- SVOJE ROJ, LAHKO M NCMETH STATE BANK E. t*»4 Str*«, N.w Y-k N. Y . jtJHlgpies le prebitek js aed |00 TIr za .............. 500 lir za ....,..««•♦•• Po nedeljee pojasnila pilit* na LSO SABBAiiBK > — 9tb Are., Bew Terk, M- f ptNMM liMPTlRlOH TŽi LITTLE J U LI U S/S W EJEZ E K R V E T A — TWO Bcrr i WAanr soecaocv TO PUH »T o No 077. Sarmego Prov. Palermo, Sicilija. so umrli: PJchlik Jožef, pešec, rojen 1879, umrl 13./5. 19X9, Orel fcvan, pc aee, rojen 1900. umrl 18. 5. lf»19; CorW Ivsu, pešec, rojen 187#, u-mri 27. 5. 1919; Koršak Frane, pešec, rojen 1 88ft, umrl 2«. 3. 1919 j Hubman Frane, pešec, rojen 1877, umrl 15. «. 1919; Anu-deri Ferdinand, pešec. rojen 187« umrl 19. ti. 19J9; Keršič Peter, pašec, rojen 1882, umrl 30. b, 1910; Ptebler Josip, pešcč, rojen 1893. nmr) I, 7. 1919; Lati* Zaj. mil. pešer. rojen 1889, umrl 9. 7 1919; LotojeviČ Milan, pešce, rojen 1873. umrl 12. 7. 1919; Unger Herman. rojen 1896, umrl IM. 7. I!H9; Akofie Ivan, pcšec, rojen 1882; umrl 19. 7. 1919; Stenkovič Josip, pešec, rojen 895, umrl 20. 7>1919; Gorjšek 1-ran, {tsšec. rojen 1H87, urprl 24. 8. *19i9; Armbruat »ene. narednik, rojen 1872, umrl 2. 8. 1919; Iva-• Alojzij, pešec, rojen 180K, umrl 2. 8. 1919; Juaič I lasno, pešec, rojen 1887, umrl 3. 8. 1919; Rtulanič Srednje. pešce, rojen umrl 8. 8. 1919; AtefaniČ pešec, rojen 1895. umrl 24. 8. I9J9; Vukšič Mate, pešec, rojen 1895, umrl 2. 9. 1919; Krek Ivan, pešec, rojen 1895, umrl 12. 9. 1919; GoliČnfk Marko, pešec, rojen 1890, umrl 1«. 9. 1919; Mast nat Ivan, pešec, rojen 1#96^ u* mrl 23. 9. 1919; Klbel Jaaip, pešec, rojen 1894, umrl 26. 9. 19^9; Košuta Ivan, pešee, rojen 1873, umrl 16. 10. 1919; Avolič Zmajo, pešec, rojen 877, umrl 20. 10. 1919; Lako Franc, pešec, rojen 1892, umrl 26. 10. 1919; Atupar Uvid«, pešec, rojen 1892, nmrl 30. 10. 1919; Aokan Ivan, palec, ro jen 1888, umrl 4. 11. 1919; Pc stotnik Ivan, pešce, rojen 1891, umrl 18.1L 1919. Meadno gibanje na Jaaenioah med ondotnimi delavci ae j« za čelo. Pogajanja ee ivrše, da ae iz ravnajo nesoglasja med delodajalci in delojemalci. Pogajanja vodi dvorni avetnij« Pirnat. Pretkana eloparja. Delavec An-ton Petrovčlč je evoji teti izvabil 1450 lir češ. da jih pri "Slonu dobro zamenje. Petrov«!« pa je lire akupno z invalidom Jožetoro Dacarjem, kateri ao je izdajal na pram teti za detektiva, zapravi* lu saipil. Pri njima je policija na zadevno ovadbo, našla še 213 K. Idrc ata realizirala za * 10.584 K. Aretirana aleparijo priznarvata. Zaradi itaUjandoign petja je došlo v neki goetllnl na Martinovi «*esi i do burnega nastopa med železničarji in vojaki. Vojski, po večini rodom Tržačsui, ko pope-vsli italijanske pesmi, čemur so navzoči železničarji o * Vojni dobičkar in berač. $erač Modrijan, brez strehe, jela in odela, je navsezgodaj zjutraj hodil po veliki ljubljanski centi. Na tlaku ae mu jc /.asinejala lena. debela usnjsta mošnja. Vaej|p» je bila — tisočaki. Beraču jc za-Žarel obraz veselja in radosti. Sedaj je arečen, opulenten zajutrk, topla aoba, novi čevlji, ah itd.— »'Cerau ta novec?" Začel jc gledovati vsebino in ngjdo slov i meji tel ja- Tja jo odnese. V razkošno, udobno sobo atopi pred vojnega dobičkarja in mu izroči njegovo last. Dobičkar ga pre-motri zaničljivo in ogorčene za-kriči: "Tepec! NIČ ti ne dam, ker si tako pošten, da mi nazaj nosiš..." Resničen dogodek na Go »podov da rt 1. januarja leta 1920. MALI OGLASI Oglasite se pri: plojrment Diviaon POTREBUJEMO • i ■ Izdelovalce žepov, Za akupno aešivanje, Za priiivanje platna, Za robljenje/ Za prve baaterje, Za baatiranje poklade, Zla delanje rokavov, ee«»snessessssMoeeooeeoo»eoeeoeeo» POTOP. Zgodovinski .-•roman*-. •piaal H. Slenklewkz.—Poslovenil Podravsld. IMMM»IIMMMMMMMMM«MM» (Nadaljevanje.) Ognjevita njegova narava je stremila po urnem razvoju vojne, toda razum mu je dejal, da kmetje sami ne premagajo Švedov. . . Treba je prehoditi vso deželo, pregledeti jo, posluiatl ter napnaled iti za kraljevim poveljem. Odrinil je dalje. Prijezdil je da puščava v obljudeno okolico; tu je zapazil po vaseh nena vedno živo gibanje. Na poti je naletel na neobo-roženo plemstvo, ki se je vozilo v kočijah, ali pa jezdilo ns konjih. Vsi so hiteli v bližnja mesta ln trge, de bi tam prisegli aveatobo novemu kra« lju. Za to so jim dali obrambna spričevala, e ks-teriml so lahko zahtevali, da so oni sami, kakor tndi njih imetje popolnoma na varnem. Po me* stih in po deželi so dali razglašati oglase, ki eo zagotavljali svobodo vere ter nedotakljivost plemenitašklh pravi« Plemstvo Je hitelo hote nehote k prisegi, kejtl upornikom ao bile zažngane hude kazni. Govorili so, da eo avijali Avedje semtertje kakor v Veliki Poljaki sumljivim ljudem prsta. S etra. hom so prsvlli, da ao premožne nalašč aa to aa« čeli sumničiti, da ao jih lažje pripravili ob imetje. V takih okoliščinah je bilo kaj nevarno bi. vati v vasi. Premofnejši »o torej ailili v mesto, da so bili tu pod zsŠČiio »urnih švedskih povelj* nikov ter ne na ta način odtegnili takemu aum* ničen ju. Krnit ie je naatavljal u*. *a ter |to«liilal, kaj je govorilo plemstvo, dani ni hotelo Š njim kot revežem mnogo govoriti, I'videl pa je, da celo najblilnji aoaedje, snanci, ds. celo prijatelji ne lovore odkritosrčno med aeboj. Glasno so se pritoževali lis "rekviiieije". iu to ne brez ur roka. kajti v veni so dohajsli vnsk dan ukazi švedske-ua načelnišivs. koliko trnja, kruha. soli. živine m denarja morajo oddati prebivalci Avedom, katerih povelj pa nt bilo mogoče is vršit i, ker so *e navsdno ponavljala večkrat zaporedoma. Kdor ni plačal« ao mu aaniVili, vzeH nm trikrat \cč nego je bilo treba. Toda davni, d«M čaal ao mlnoll. Vaak »e je ifvljal, kakor je znal. pritegoval ai poalednji ko. eč#V od svojih ust ter ga jokaje dajal Avedom oslušali one, ki so trdili, da eo te nadloge samo začasne, ki kmalu minejo, ko ai utrdi Karol Gustav poljski preatot "Hudo je, goepod brat. hudo." ho dejali večkrat plemiči, "toda kaj hočemo; hote ali nc-4 hote moramo biti zadovoljni z novim vladarjem. Slaven je in velik bojevnik, ki nae vsaj reši Ko-zakov, ukroti Turke ter odžene "septentrijote," irr v družbi e Avedi se nem razcvete blagostanje. Ako W tudi ne bili sadovoljni," odgovori drugi, "kaj naj začnemo iproti taki močit '/, mo-tiko al ne amnmo drzniti na aolnce. . ." Oaalh ao prebivelce drugič klicali k prisegi. Kmitic ee je zelo jezil, ko je čul podobne novice in ko mu je neki plemič zatrjeval v krčmi, da mora vaakdo biti aveat onemu, komur je princ-gel„ je Kmitic poekočil ter mu dejidt "Moraš pač imeti dvojna usta, jedna aa pravo, a druga za krivo preago, kajti prisegel si zvestobo tudi Jenu Kazimiru!" Tc beacdc je Čulo dokaj drugega plemstva, ker ee je to zgodilo ne daleč od Prašnišča. Ko so alilali Krni tiče ve bcaede, ao vsi ekočili pokoncu. Na vaeh obrazih ai čital ol»čudovanje radi takš-ne predrznoatlj nekateri pa so ker zardeli od jeze. 4 Nihče Izmed nas ni prelomil prisege davnemu kritju", reče jeden izmed njih. "On nam naa jejlavobodil od nje, ker je zbežal ia dažele, In ee s tam smatral nesmoinim da bi jo hranil. , "Da bi vaa atrela!" v.akTiči Kmitic. "Kol^ kokrat je moral kralj Laketck bežati is sbeftali od njega ter ga aedaj napadajo, da bi olepšali pred Ho-rom In pred ljudmi a\oje ptsrtopanje." , "Prevef drzen al, mladenič Odkoovem, kdo sem. Pridem ia kaežje Prnsije ter apsdam i»od mejneg« grofa. , . Toda kot aarmatinee po kM ae ne morem odreči ljubezni do domovine lit kar aramujem ae vnalomamoati tega naroda.' Plemstvo je poaabilo na jeso, obstopilo g« ter ga radovedno izprašavalot Za ušivanje naramnikov, Za obiivanje naramnikov, Za obiivanje lukenj, Za končavanje ovratnikov, Za aplolno končavanje obleke, Izdelovalce rokavov na robo. Nova zdravatveno moderno Vre jena tovarna povrlnikov. Prijazno delovno etanje. Dobra plača. Oglaaite ae pri: FELDMAN BROTHERS, . 913 Weet Rooeevelt Road, 4 nadstropje, CHICAGO, ILL. LIVARJE. Potrebujem večje število izuče-nih livarjev za delo na benč iir strojno delo. Delo je plečano od koza, na aivo železo in na malic-able. Oglaaite ae ob 7 uri dop. do 4 pop. EMPLOTMBNT OFFICE 0F: ILLINOIS MALT.1AM HOV 00MPAVT 1809 Divereej Parkiraj Ohioago, DL (Adv.) DEKLETA za delo pri punčpreeah, strojih in pri mizi. BOYB NEEDLB CO^ 4343 Ravenasrood Ave., neer Montroao. Chicago aa netil as aa'Pa sv^ar. Brivci slašljo lep dlU sam svoj lw^rWn. *e danss po naš kaUlo«. ali Bo-Pišite nam MOLLSB IM R Walla Bi.. OOLLSOS. ZIL ClMtifild MALI OGLASI Ake sle se aaveUčali seliti se. naokrog, iz enega na drugo delo in zgubljali ate čas in denar. OOODTEAR vam nudi atalno dolo vse loto na okrog, dober zaslulek pri delu od koea in prilika za napfedek. S DOBRO DELOVNO STANJE Prilika za priučenje. Ugodna prilika za naučene zdrave in močne delavce. £actory Km- THE OOODTEAR TIRE k RUB 00^ AKRON, OHIO. Dekleta žene, IZDELOVALKE KORSOV. AH ste ie videle moderno do pike na novo urejeno livarno? Delanje koraov v naši tovarni je vae kaj drugega kot v drugih tovar nah. To je delce, da ga je veselje delati. Oglaaite se pri nas v našem trradu aa najemanje delav cev. Med 1. in 5. uro popoldne. INTERNATIONAL HARVESTER C0. TRA.CT0R W0RKS l&v^ i f ">'^ ^ir1'"^v 8600 W. 31«t St., Chicago, 111. - Jc t O /V' .v * '.• H. T ''JiSL..^ J ■ Vzamete lahko vsako pulično karo do Weetem ave., potem do 31. uHce in hodite dva bloka peš zapadno. J- ■''' ''.{/* C0N0RE8S HOTEL Delo dobe oženjenc in samske ženske, ki lahko žrtvujejo le nekaj časa zjutraj ali popoldne za delo v nafti pralnici. Oglasite sc pri LAUNDRT MANAOER JU Congrcss and Michigan Ave. POTREBUJEMO NAVADNE DELAVCE POTREBUJEMO 26 DELAVCEV PLAOA JE PO 44o OD URE Stalno delo za delavce ki žele atalno delati. Oglasite sc v . Employment uradu StBWART - WARNER 8PEEDOMETER CORP. 1828 Diverecjr Parkway Chicago, I1L POTREBUJEMO DEKLETA EA PREBIRANJE RAZNIH K0VINA8TIH NOVO-8TI, ČISTO IN LAHKO DELO. Izkušenost nepotrebna. Oglasite so pri: DOWBT BROS. 120 North Ann Htreet (■hieago, lil. FOTRKBUJMO deklets ra delo v knjigovesnicL Ttidi mlada dekleta za nčenjc Dobra plačs. 0. O. Oman 'i Co 1066 W. Van Hurcn Street. 3rd Moor <'hicago. Plačamo po 70c na uro. Oglasite se pri: i FERHARDT F. MEYNE Writhwood and Hermitage Ave. Chieago, IU. POTREBUJEMO RAZNOVRSTNE delavke ženske za delo v pralnici. Dobra plača, prijazno delavno stanje in dobra hrana. Oglasite sc pri: LAUNDRY MANAOER EMPLOTMBNT ENTRANCE CONORE8S HOTEL Chicago, II. MOŽKB DELAVCE potreil>ujcmo za delo kuhinji in na yardn. če. Oglasite sc pri: Mr. Petere j preliliei. Dobra pla- EMPLOTMBNT ENTRANCE OONORB8S HOTBL . Chieago, HL POTREBUJEMO nčence za livarno in izdelovanje korsov. Morsjo biti nad 1« In stari in ne več kot 21. Dobra pl» če. Tu je prilika, da se priučit o rokodelstva. ■ Jaa. A, Brsdy Foundry Co., 45th end Weatern Ave., Chicago, IU. .•l..t....lMHt..«...|.|.,.nit.|..mimiM.IM»MMMIf|«HII.«.lM.NWHII IZDKLOVATELJE iiiiiiiiiiiiiiiiniii UČENCE ZA LIVARJE IN 'KORSOV* Morajo hiti is In li? 1 Plilik« let atari. Dobra plača pri 11rn nniafaT ■kodelstva?OgUslte To j* prmčtu pr. JA5 A. BRADY FOUNDRV CO 45th St. nnd w Am, lil. ca dekleta NAJVIŠJA PLA0Š s ta fmm. IHalao Salo po Jtdrevitveao vrejeaa i<> • atmje« im raino 4 Ir l* dalavak-a Ml vaaja OAOB DOWWS OOMTANT A vse Pridite la ae prafri#ajta. _ VMiita State ali I "L" Se omk aa. S«a.J sata m. kai» ak