LETO XIX., 8TEV. 792 LJUBLJANA, SOBOTI, 16, AVGUSTA IMS fni 10 ODI Pmtievatfec SLOVENSKI tzaaja m tisKa Lasopisao *x>ajeLje siovcnsKi poroCevaiec — Diiektoi guda Janhnba Glavni in odgovorni urednik Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica St. i ts I, telefon 23-,22 do Ž3-526 — Uprava: Ljubljana. TomSlčeva ollca U. 1*11» telefon 3*522 do 23*536. — 'oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 1. telefon 21-596. za Ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal it 29. — Žiro račun pri Komunalni banki LJnbUana 5 te V <00-104/1-364 — Mesečna naročnina 230 din Tretji dan razprave v OZN 0 Turčije podprla predlog predsednika Eisenhowerja — Delegat Sandovs Arabije je poudaril, da js potrebno spremeniti politiko do Srednjega vzhoda — Delegat ZAH Lulfi je zavrnil obtožbe jordanskega delegata CIPRSKO VPRAŠANJE NEW iOEK, 15. avg. (Reuter). Danes popoldne ob pol štirih Po jugoslovanskem času se je v Generalni skupščini OZN nadaljevala razprava o Srednjem vzhodu. Na seznamu govornikov na popoldanski seji so delegati Turčije, Saudove Arabije, Japonske, Bolgarije in Irana. Na večerni seji bosta govorila delegata Nove Zelandije in Cejlona. Kanadski zunanji minister Si dne y Smith, ki bi moral tudi drevi govoriti, je odstopil. Popoldansko razpravo je za-fc. zunanji minister Turčije Zoriu, ki je podprl predloge edsednika ZDA Eisenhotver-= Zorlu je poudaril, da je -kavna naloga- Združenih nrodov ukrepati proti -‘nevarnosti, ki neodvisnim državam grozi od podtalne dejav-"■n:. radijske propagande in - ''Topljenja orožja-. Minister Zorlu je nato zavr- - i obto ,be. ki jih je Sovjetska zveza naslovila na račun Mije. m poudaril, da so te ■btožbe -neutemeljene in da ■ rčija ne razume, zakaj jih SZ izrekla.- Prav tako je tekal sovjetskemu zunanje-: ministru Gromiiku, da je . ra vi cena njegova izjava, po 'teri bi položaj na Srednjem ■ modu utegnil potegniti Tur-o v vojni vrtinec, i i govoru delegata. Saudove .h rabije je govoril japonski zu--v minister Fudžijama, ki je ral. da japonski predlog o -••širitvi opazovalne skupine •7,:-: »še vedno vsebuje učmko-' ukrep, ki bo omogočil umik - riških s;l iz Libanona«. Fu-ma je pripomnil, da bi utehi ti japonski predlog ko- ‘n tudi kot podlaga za reši-iordanakega problema. Džalal Abdoh. stalni de-Irsna v OZN. je izjavil mata Libanon in Jordani-;» pravico d-o pomoči, ki sta jo .prosila* Po njegovem bi lah-io samo učinkovita navzočnost OZN v teh državah omogočila r.ik britanskih in ameriških Nato je govoril delegat Sau-— e Arabije, minister brez list- nice Ahr- 'd Šukairi. Izjavil je, ko je govoril o predlogu predsednika Eisenhotverja, da »gospodarski razvoj kljub vsem svojim dobrim platem ni glavni ključ za rešitev problemov na Srednjem vzhodu, ker ga ni mogoče uresničiti brez politične stabilnosti«. Sukairi je pripomnil, da mora priti do temeljite spremembe v politiki do Srednjega vzhoda in da je treba priznati arabska prizadevanja, preden se bodo ta prizc-’ivanja uresničila tudi brez priznanja. Ko je govoril o izjavi predsednika Eisenhowerja, ki je bil uporabil izraz »arabski narodi« se je Sukairi temu uprl in dejal, da bi ravnanje z Arabci, kot da so ti razdeljeni na več narodov. lahko povzročilo rove politične težave. Glede predloga generalnega sekretarja OZN o sporazumih v okviru Združenih narodov za sodelovanje med državami, ki proizvajajo nafto, in državami, skozi katere poteka nafta, je Sukairi dejal, da lahko te države tudi same razpravljajo o svojih zadevah, ko bo to potrebno. »Naša nafta ni politično blago — je končal on — in mi smo sklenili, da jo bomo obdržali Izven političnega območja«. Na sinočnjem zasedanju Generalne skupščine je prvi govoril jordanski delegat Rifai, kj je trdil, da vsemu Srednjemu vzhodu in Severni Afriki grozi nevarnost »posredne agresije-. Ko je govoril o položaju v Jordaniji, je dejal, da sedanja vlad3 ne bo ob nobenem pogoju privolila, da bi prišle v Jordanijo sile OZN ali njeni opazovalci. Po njegovih trditvah bi pomenil umik britanskih čet iz Jordanije »poziv k agresiji-. Dokler Združeni narodi ne bodo našli sredstva, da bi zagotovili Jordaniji neodvisnost — je dejal Rifai — morajo ostati britanske čete v državi. Avstralski delegat VValker ja predlagal ustanovitev posebne komisije, ki naj bi ugotavljala dejansko stanje na Srednjem vzhodu. Ta komisija naj bi poročala OZN o vseh dejanjih zunanje grožnje, tu-iega vmešavanja ter posrednih ali neposrednih podtalnih dejanj. Na koncu svojega govora je avstralski delegat podprl predlog o ustanovitvi mednarodne organizacije, ki bi nudila gospodarsko pomoč Srednjemu vzhodu. Irski zunanji minister Frank Alken je predlagal sklenitev splošne konvencije pod okriljem Združenih narodov, ki bi jamčila Srednjemu vzhodu državljanske. verske, prosvetne in kulturne pravice. To bi bilo mogoče storiti, če bf se zboljšali odnošaji med Izraelom in arabskimi državami. Gospodarska pomoč — je poudaril Aiken — bi zboljšala življenjske razmere v tem delu sveta namesto povečanja vojnega potenciala. Češkoslovaški zunanji minister Vaclav David je ■ menil, da je mogoče najti rešitev za probleme Srednjega vzhoda, če bodo države pokazale dobro voljo. CSR je pripravljena aktivno sodelovati v razpravi o predlogu za gospodarski razvoj Srednjega vzhoda. Za njim je govoril delegat ZAR Omar Lutfi, ki se je v krajšem govoru dotaknil izjave jordanskega delegata in zavrnil obtožbe, po katerih naj bi prihajalo v Jordanijo orožje iz tujine. Na koncu svojega govora je Lutfi izjavil, da je hotel ob tej priložnosti samo opozoriti na neutemeljenost izjav jordanskega delegata in da si zadržuje pravico, da bi pozneje v razprav; podrobneje obrazložil stališče svoje vlade. Spremembe v načrtu V Londonu so objavili deklaracijo, s kolero so se spremenili nekateri deli britanskega junijskega načrta za Ciper LONDON, 15. avg. (Tanjug). Nocoj so v Londonu objavili deklaracijo britanske vlade, s katero so se spremenili nekateri deli britanskega junijskega načrta, ki naj bi z ene strani ublažil položaj na Cipru, z druge pa dajal določene koncesije Turčiji. Te spremembe sestojijo predvsem v tem, da je guverner zdaj pooblaščen vzpostaviti ločene občinske svete. Po novem je zamisel o dvojnem, pravzaprav trojnem državljanstvu opuščena kot neprikiadna in nesprejemljiva za Grčijo in Turčijo. Namesto dveh skupščin na Cipru predlaga zdaj načrt po volitvah ustanovitev ene zakonodajne skupščine. Na koncu poziva deklaracija Grčijo in Turčijo, naj določita svoje zastopnike, ki pa ne bodo člani guvernerjevega sveta, kakor je bilo to prej predlagano, ampak se bodo z njim lahko samo posvetovali. Predsednik britanske vlade je že včeraj skupaj s predlaganimi spremembami poslal osebno poslanico grškemu in turškemu premieru, vladam Britanske skupnosti narodov in atlantskim zaveznikom. Njegovih pisem ne bodo objavili, domnevajo pa, da je v njih ponovno poudaril željo britanske vlade, da bi se začelo na otoku obdobje miru, k: naj bi po sedanjih letih utrlo pot dokončni rešitvi. V dekla raciji je rečeno, da Velika Britanija s to začasno rešitvijo nima namena prejudicirati prihodnjih sporazumov, mnenj ali prizadevanj katere koli izmer' prizadetih strani. Rulgcmin razrešen dolžnosti predsednika banke Moskva, 15. avg. (TASS). Uradno je sporočeno, da je prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR razrešil Nikolaja Bulganina dolžnosti predsednika državne banke. Prav tako je sporočeno, do je ministrski svet RSFSR imenoval Bulganina za predsednika stavropoljskega sveta za narodno gospodajrtvo. Težji Je umik Iz Jordanije Kaže, da ameriška delegacija ni voljna sprejeti nobenega časovnega roka za umik svojih čet iz Libanona NEW YORK, 15. avg. (Tanjug). Iskanje splošno sprejemljive formule za umik anglo-ameriških čet Iz Libanona in Jordanije s Srednjega vzhoda je bilo doslej in bo do konca zasedanja v središču dejavnosti tega zasedanja. Od včeraj se je,-.'ta dejavnost preselila tudi na hodnike in urade posameznih delegacij in generalnega sekretarja. Toda včeraj je nastopil nov pomemben činitelj. Medtem ko so doslej povezovali umik iz Libanona in Jordanije kot nedeljivo celoto, skušata zdaj obe zahodni sili to vprašanje ločiti. VII. KOLO V PORTOROŽU »ppoaha seboj Portorož, 15. avg. (Od našega posebnega dopisnika). Naj-. šopek gledalcev je danes zbran okoli partije Talj-Gligo-‘:č, To je okoli igre med so-jetskim in jugoslovanskim iržavnim prvakom. K tej igri e treba izven turnirja pri-"‘mniti, da bo Tal j na bližnji :mt>iadi Munehenu komaj prva rezerva sovjetskega moj-s -a. Doslej sta oba igralca po-'egnila 20 potez in je po dva-;npolurnem igranju pobuda na •rani našega velemojstra. Z drugimi besedami se pravi to, ča skoraj ne drži trditev Gli-goričevega sekundanta Puca, Ja se njegov varovanec počuti s abo in bi se rad zadovoljil 'ud: z remijem. Videti je, da hoče Gligorič zaigrati na več. zlasti po nesrečni izgubi popolnoma dobljene partije pro-'. Olafssonu. Toda do izteka rednega igralnega časa je še dve uri in pol... Matanovič igra proti Dp G-relffu očitno na končnico, v s ves ti si pač, da je to slab? stran njegovega nasprotnika Ta partija je repriza srečanja med Matanovičem in Pannorr iz II. kola, v katerem ima bel (v tem primeru De Greiff) sla bega kmeta v središču. Na daljnji potek bo pokazal, a! so Matamovičevj računi pra vilni. Do zdaj je partija še iz enačena. V tem kolu je na vrsti tud prvo srečanje igralcev iz isb države, in sicer med Sangui Delegacija poljskega raes? Zakopane v Beogradu Beograd, 15. avg. (Tanjug. Dopoldne je prispela na ze munsko letališče delegacij; poljskega mesta Zakopane. \ delegaciji so predsednik ljud skega odbora Viktor Penkala sekretar mestnega komiteji Pu.rp Kazimir Mondješa i’ namestnik predsednika kom' teja za gospodarsko planiranj-krakovskega vojvodstva J Kruczala. Zastopniki Zakopa- nov so odpotovali zvečer na Bled. Namen tega obiska je Izmenjava izkušenj med turi- efcifc imi kraji obeh držav. nettijem in Rosettom. Neumna določba, da je treba taka srečanja določati že za I. kolo ali čimprej po startu, torej na srečo ni obveljala. V ostalem pa se gledalci zanimajo samo še za dve igri, in sicer velemojstrski srečanji med Szabom in Pachmanom, v katerem kaže trenutno Madžaru bolje, in pa drugi derbv z vrha tabele med Larsenom in Benkom. Slednji je poleg Olafssona doslej največje presenečenje turnirja, zlasti še po zmagi nad Averbachom in skorajšnjem remiju z Bron-steinom. F. B. Po izjavi jordanskega delegata Rifaija, da njegova vlada ne želi sprejeti na svojem ozemlju nobenih organov Združenih narodov, pač pa, da želi finančno in vojaško pomoč za krepitev lastnih oboroženih sil, sta Amerika in Britanija napovedali resolucijo, po kateri naj bi generalni sekretar odpotoval v Jordanijo, da bi se dogovoril o tem, kakšno vlogo naj bi OZN odigrala v tej državi. V zahodnih delegacijah so včeraj celo razmišljali o tem, da bi dejavnost OZN v Jorda- Slovo indijskega jer/nega delavca Beograd, 15. avg. (Tanjug). Popoldne je odpotoval iz Beograda ugledni indijski javni delavec R. Narayaft, ki se je mudil v Beogradu kot gost zveznega odbora SZDL Jugoslavije. Na zemunskem letališču sta se poslovila od njega član zveznega odbora SZDL Bogdan Cmobrnja in indijski veleposlanik v Beogradu Ali Ja var Džang. niji povezali z zahodnimi predlogi Huseinu, naj liberalizira svoj režim s sprejemom opozicijskih politikov v vlado, ker v New Yorku prevladuje mnenje, da se bo Huseinova vladavina Našli so ponesrečeno letalo Haag, 15. avg. (Reuter). Nizozemska letalska družba KLM je danes sporočila, da so našli mesto, kjer.se je zrušilo potniško letalo »Super Constella-tion«, v katerem je bilo 99 oseb. Po sporočilu se je nesreča pripetila 65 milj zahodno od irske obale. Ladje, ki so prišle na mesto nesreče so našle ostanke letala ter ‘trupla 35 ponesrečenih potnikov. Razbitine letala sedaj išče približno 50 ladij, katerim pomagajo tudi letala in helikopterji irske obalne straže. Kot izjavljajo predstavniki nizozemske letalske družbe, se je letalo z velike višine v polni hitrosti zrušilo v ocean. sicer težko obdržala. V glavnih zahodnih delegacijah se ne bojijo samo tega, da bi utegnili 'strmoglaviti Huseina, ampak tudi tega, da bi izraelska vlada v primeru večjega notranjega spopada anektirala del Jordanije, ki je bil pred nastankom izraelske države v okviru britanskega protektorata Palestine. Ta zahodni predlog so zelo hladno sprejeli, čeprav ga niso še uradno postavili. Po poluradnih poročilih so se ZDA in Britanija baje odločile, da bodo vztrajale glede Libanona pri prejšnjem osnutku japonske resolucije, ki ga Varnostni svet ni sprejel. Ta osnutek je v nekoliko spremenjeni obliki zdaj predlagala Norveška. To bi omogočilo ameriški delegaciji za- Predlog za točko dnevnega reda Generalne skupščine New York, 15. avg. (AFP) Zastopniki Cejlona, Malaje, Gane, Grčije, Haitija, Italije, Indonezije, Irana, Irske, ZAR in Urugvaja so naslovili na generalnega sekretarja OZN poslanico, v kateri zahtevajo, da je treba postaviti na dnevni red rednega zasedanja Generalne skupščine vprašanje plemenskega razlikovanja v Južnoafriški uniji. To vprašanje je bilo že na dnevnem redu zadnjih šestih zasedanj Generalne skupščine OZN. vrniti sovjetski predlog resolucije. To bi se zgodilo tudi - neuradno in skrajno pomirljivo indijsko formulo, ki je nalagala Hammarskjoldu, da čez 30 dni obvesti Generalno skupščino o poteku »umika ameriških čet iz Libanona in britanskih čet iz Jordanije, kar naj bi re zgodilo čimprej«. Kaže, da ameriška delegacija trenutno ni voljna sprejeti nobenega časovnega roka za umik svojih čet iz Libanona. Po obljubljeni podpori zahodnoevropskih držav in težko izvojevani podpori nekaterih azi j sko-af riških držav, predvsem tudi vseh latinsko-ameriških držav, pričakujejo, da bi norveški osnutek resolucije utegnil dobiti dvotretjinsko podporo Generalne skupščine. V številnih delegacijah dvomijo, da bi Amerika vztrajala pri takšnem osnutku, ki mu nikakor ni zagotovljena potrebna večina. Še vedno vlada upanje, da bodo poskusi za izdelavo sprejemljivejše resolucije naposled le uspeli. To je — kakor poudarjajo v New Yorku — edina možnost, da bi dobili konstruktivno priporočilo skupščine, če to velesile v tem trenutku želijo. Eno izmed temeljnih vprašanj, ki je pogostokrat povod za spor med prizadetimi državami, hkrati pa razlog za nezadovoljstvo med ciprskimi Grki — Makario-sova vrnite, na Ciper — tudi še zdaj ni rešeno, ker britanska vlada postavlja kot pogoj za njegovo vrnitev in za vrnitev drugih političnih osebnosti na Ciper . umiritev na otoku. Razgovori Koče Popoviča New York, 15. avg. (Tanjug) Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in stalni delegat Jugoslavije na sedežu OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič sta bila včeraj gosta na kosilu pri generalnem sekretarju OZN Hammarskjoldu. Prejšnji dan je bil državni sekretar Popovič gost na kosilu pri britanskem zunanjem ministru Selwynu Lolydu. Poleg tega se je sestal z egiptovskim zunanjim ministrom Mahmu-dom Favzijem ter z voditeljema indijske in indonezijske misije. Pri teh sestankih so se pogovarjali o zadevah, ki so na dnevnem redu Generalne skupščine, in o možnostih za reševanje sedanje krize na Srednjem vzhodu. Diplomatska kronika Beograd — Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je prejel brzojavko od zunanjega ministra republike Ekvador Carlosa Tovara Zai-dumbide, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob ekvadorskem narodnem prazniku. London — Odpravnik poslov veleposlaništva FLRJ v Londonu svetnik Feliks Gorski je včeraj na lastno zahtevo obiskal ministra brez listnice v britanskem zunanjem ministrstvu Davida Ormsbv-Gorea in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Izvedelo se je. da se je razgovor nanašal na nekatera vprašanja v odnošajih med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. New Delhi — Jugoslovanski veleposlanik v New Delhiju Dušan Kveder je bil na protokolarnem obisku pri podpredsedniku Indijske republike dr. Radakrlšnanu. Podpredsednik Radakrišnan in veleposlanik Kveder sta se zadržala v prisrčnem razgovoru Rio de Janeiro — Veleposlanik FLRJ v Braziliji Danilo Lekič je obiskal brazilskega zunanjega ministra Franc:sca Negrao de Limo. Pogovarjala sta se o okrepitvi sodelovanja med obema državama. Spiostltev tfff n «t sis mmm «888 Poznate poezijo pastirskih bajt? Ste razpoznali njihove obrise v večernem mraku, megli, v omamnem jutru, ko ste upehani dosegli vrh? Cinglajoče pozvanjanje okrog »osekov«. prešerni vriski, zadovoljno mežikajoča izletnika, samotni občudovalec, razkošje počitka — vse to se brati z veselim občutkom doseženega cilja, bližine z naravo, z vso njeno lepoto. Brez pastirskih bajt si ne bi mogli predstavljati Velike Planine, ne Krvavca, raztresene so vsenaokrog. V avgustovskih dneh, ko se planine razkazujejo v najlepši obleki, so postale dragomm zatočišče množici planincev. — (Foto: Fr. Močnik) Washington, 15. avg. (AP.) V Washingtonu so objavili sporočilo ameriškega ministra za trgovino Sinclaira Weeksa, katerem je rečeno, da so se ZDA lotile »pomembnih sprememb« v Zavrnjena albanska nota Beograd — Poslaništvo LR vlbanije v Beogradu je posla- 0 14. tega meseca po pošti Iržavnemu sekretariatu za zu-lanje zadeve noto, v kateri na amovoljen, tendenciozen in leresničen način prikazuje za-!evo Hasana Spate. Zaradi devetniške vsebine in žalji-/ega tona državni sekretariat a zunanje zadeve FLRJ ni , \otel sprejeti omenjene note. \retacija bivšega oficirja SS Frankfurt, 15. avg. (Reuter) 1 Frankfurtu so , aretirali biv-ega oficirja SS enot Herman-a Krumaia pod obtožbo, da je ata 1942 sodeloval v Lidicah ri umoru 88 češkoslovaških trok. Krumaia so bili že are-rali lani aprila, ko je bil ob-Men, da je sodeloval pri de-irtacijah in množičnem pobi-nju madžarskih Zidov. Eksplozija v Bejrutu Bejrut, 15. avg. (AP) Zaradi isplozije bombe v neki mesa-ji v Bejrutu so bile ubite tri ;ebe, ranjenih pa dvanajst, la poti na bejrutsko letališče sta bili ubiti dve osebi, avtomobila pa zažgana. Ti incidenti so se zgodili po enem tednu miru, ki je vladal v glavnem libanonskem mestu. svoji izvozni politiki do Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav. ZDA pa kljub temu še vedno vztrajajo pri popolnem embargu na trgovino z LR Kitajsko, Severno Korejo in Severnim Vietnamom. V sporočilu ni še nič rečeno, katere predmete bodo odstranili s seznama prepovedanega blaga. Od današnjega dne so se mnogi predmeti, ki jih proizvaja britanska industrija, sprostili embarga in količinske ' ontrole in jih Britanija lahko svobodno izvaža na Kitajsko, SZ in druge vzhodnoevrop;' ' države. Britanska vlada je objavila seznam industrijskih proizvodov, ki jih britanski trgovci lahko neomejeno izvažajo v vzhodne države. Med njavažnejšimi proizvodi so civilna letala in motorji, določene tovarne in vrtalni stroji, električni aparati, 'urbine, stroji za proizvodnjo radijskih cevi, industrijski diamanti in orodje, tankerji raznih vrst, ribiške ladje in vsa vozila, razen tistih, ki so izdelana za vojaške potrebe, dalje kroglični ležaji, aluminij, baker, petrolej in druga goriva za reakcijska letala. VREME Stanje 15. avg.. Nad jugozahodno Evropo in BsiUkanom se še vedno zadržuje področje visokega zračnega pritiska. Oslabljene frontalne motnje se pomikajo prek Anglije in srednje Evrope proti vzhodu. Napoved za soboto: Pretežno sončno vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v vzhodnem delu Slovenije zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. Temperature ponoči med 10 in 14. na (PrimO**: skem okoli 20. najvišje dnevne-ifle 31 stopinj C. 1 »Ir. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 192 — is. avgusta i9oe Proslava dneva človečanskih pravic Ob desetletnici deklaracije generalne skupščine OZN Beograd, 15. avg. (Tanjug). Začele so se priprave za proslavo 10-letnice splošne deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948 in ta dan uradno proglasila kot dan človečanskih pravic. Težišče proslave v Jugoslaviji bo v dneh csd začetka septembra do konca leta. Na pobudo Zveze združenj za Združene narode je bil ustanovljen poseben odbor za proslavo, v katerem so člani vlade, zastopniki javnega in kulturnega življenja ter množičnih organizacij. V odboru so predsednik Zveze združenj za Združene narode .in podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, član zveznega izvršnega sveta Krste Crven-kovski, predsednik skupščinskega odbora za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, pred -sednik skupščinskega odbora za prosveto Milka Minič. predsednik jugoslovanske komisije za UNESCO in predsednik Akademskega sveta FLRJ dr. Siniša Stankovič, rektor beograjske univerze dr. Borislav Blagojevič. predsednica Zveze ženskih društev Bosa Cvetač, sekretar centralnega sveta ZS.T Miša Pavič evač, predsednik CK Ljudske mladine Mika Tripa-lo, predsednik Zveze študentov Vukašin Stambolič, državni podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Jože Brilej, predsednik nacionalne komisije za Mednarodno organizacijo dela Jože Potrč, predsednik nacionalne komisije za UNICEF Branka Savič. predsednik Združenja za mednarodno pravo dr. Milan Bartoš, pred- sednik Združenja prosvetnih delavcev Milivoje Uroševič dn generalni sekretar Zveze društev prijateljev mladine Mila Bajalica. Na slavnostni proslavi bo sodelovalo veliko število družbenih organizacij in ustanov. Tako bo poleg drugega nacionalna komisija za UNESCO razpisala natečaj za srednje šole o temi »Trenutek iz borbe jugoslovanskih narodov za človečanske pravice«. Zveza sindikatov Jugosla- vije bo organizirala predavanja v delovnih kodeiktiivtlli in na delavskih univerzah o delavskih pravicah v Jugoslaviji, o pomenu in delavnosti Mednarodne organizacije dela, k sodelovanju pa bo pritegnjen tudi sindikalni tisk. Zveza društev prijateljev mladine bo popularizirala deklaracijo o pravicah otrok, ki jo pripravljajo. Organizacija Ljudske mladine bo popularizirala na vseh delovnih akcijah in v vaseh deklaracijo o človečanskih pravit ah, Zveza Študentov Jugoslavije pa bo po svojih klubih za Združene narode organizirala proslavo na vseh univerzah v državi. Zveza ženskah društev pripravlja vrsito predavanj o ženskih pravicah v Jugoslaviji in na svetu, jugoslovanska nacionalna skupina za Svetovno poštno unijo pa pripravlja izdajo posebne znamke. posvečene dnevu človečanskih pravic. Preskrbovali e trga s sadje Beograd, 15. avg. (Tanjug) Danes je bil v Zvezi trgovinskih zbornic sestanek z zastopniki Glavne zadružne zveze, Zveze kmetijsko - gospodarskih zbornic, Zvezne industrijske zbornice in Zveze trgovinskih .zbornic, na katerem so razpravljali o oskrbovanju trga s sadjem in povrtnino. Pri tem so proučili tudi ocene letošnjega pridelka jabolk, hrušk in nekaterih drugih kultur. Obisk poljske sindikalne delegacije Beograd, 15. avg. (Tanjug). V Beograd je prispela delegacija poljskega sindikata državnih delavcev in uslužbencev s predsednikom centralnega odbora Stanislavom Konar-skim na čelu. V naši državi bo 15 dni gost centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov in bo obiskala več krajev v Srbiji, BiH, Hrvatski in Sloveniji. Seznanila se bo z državno upravo v naši državi in z delom sindikalnih organizacij. Po teh ocenah bo letošnji pridelek jabolk okoli 184.550 ton — za okoli 80.000 ton več kakor lani. Posebno dobro letino jabolk pričakujejo v Sloveniji, okoli 160 odstotkov več kakor lani. Zato se v tej republiki pojavlja problem prodaje okoli 15.000 ton jabolk. Ker pričakujejo tudi večji pridelek drugega sadja, predlagajo, naj se poveča izvozni kontingent jabolk za inozemstvo. Prej je bilo določeno, da bodo letos izvozili okoli 10.000 ton jabolk. Repub-r liške trgovinske zbornice lahko določijo cene za jabolka na svojem področju. Računajo, da bo tudi letošnji pridelek hrušk zadovoljil potrebe domačega trga. Krompirja, čebule, paradižnika in paprike bo letos nad 30 odstotkov manj kakor lani, menijo pa, da bo pridelek te povrtnine razen čebule vseeno zadovoljil potrebe domačega trga. Direkcija za prehrano naj bi omogočila določene rezerve čebule, da bi bil jeseni trg z njo preskrbljen. Oskrbovanje trga s sadjem in povrtnino je bilo v pretekli dobi neenakomerno in so bile cene neizenačene. Med večjimi in manjšimi potrošniškimi središči je bila velika razlika v cenah. Tako je bila n. pr. v B jelov aru odkupna cena krompirja pretekli teden 8 din, v Zagrebu pa 16 din za kg. Znatne razlike v cenah posameznih kmetijskih pridelkov so bile tudi v raznih drugih večjih potrošniških središčih. V okviru V. skopskega sejma, ki je bil te dni zaključen, je zbujala mnogo zanimanja obiskovalcev tudi republiška razstava kmetijstva Makedonije, ki je bila prirejena prvič letos in je izredno dobro uspela. Mimo modernih kmetijskih strojev in orodja, so bili razstavljeni tudj raznovrstni in bogati pridelki makedonskih polj, vinogradov in sadovnjakov ter številni živinorejski proizvodi. Na sliki: sloveče makedonske lubenice na razstavi. Prspmeno je neoprav ie Zaščita otroka doma in v stanovanjski skupnosti Mo razstavi »Dražina in gospodinjstvo«? v Zagrebu bo nazorno prikazana rešitev tega problema — Praktično pohiškra za otroke Na razstavi »Družina in gospodinjstvo« v Zagrebu bo nazorno prikazana rešitev tega problema. — Praktično pohištvo za otroke, ki je ceneno in udobno. Na mednarodni revialni razstavi »Družina in gospodinjstvo« bo Zveza prijateljev mladine Slovenije prikazala zaščito otroka doma in v stanovanjskih skupnostih. V sodelovanju z zdravstvenimi delavci, pedagogi in arhitekti je Zveza prijateljev mladine proučila osnovne potrebe zaščite otroka in na osnovi tega izdelala prototipe moderne in cenene opreme, ki jo bo mogoče uporabljati tudi v majhnih stanovanjih. Marsikje prav zaradi utesnjenosti otroci nimajo lastnih ležišč, ampak spijo po dva dn celo trije na enem samem. Inženir arhitekt Kralj je skušal rešiti ta pereč problem dokaj posrečeno — z dvema tipoma postelj. Priklopna postelja je čez dan ob steni videti kot omara, ki zavzame le malo prostora, ponoči pa služi za ležišče. Za razliko od drugih postelj ta nima žičnega vložka, temveč leži žimnica na lesenih letvah. Ker pa je žima izredno draga, je izvrsten nadomestek zanjo ličkanje, ki je poceni, imamo ga dovolj doma in je tudi dober toplotni izolator. Taka postelja (za Odkupovanje živine Celje, 15. avg. Pr,i tajništvu za gospodarstvo OLO je bil danes sestanek s predstavniki občinskih ljudskih odborov. Glavni predmet razgovora je bil odkup goveje živine v skladu z uredbo o maksimalnih cenah. Splošna je ugotovitev, da se pri odkupu živine ne upoštevajo predpisi in da odkupujejo živino po znat-lio višjih cenah, kakor je dovoljeno. Ta pojav je najbolj pogost v Obsotelju in na Kozjanskem, kjer plačujejo živino tudi po 125 do 130 dinarjev za kg živs teže. Organi tržne inšpekcije so doslej prijavili gospodarskemu sodišču že 22 kršitev uredbe, o čemer bo sodišče izkreklo sodbo te fini. Na sestanku so poudarili, da se je treba dosledno ravnati po predpisih in da je treba pri odkupu misliti zlasti na potrošnike. Občinski ljudski odbor: morajo voditi tudi strogo evidenco nad izrečenimi kaznimi. Dogajajo se namreč primeri, da nekateri mesarji, ki so bili zaradi navijanja cen kaznovani, vračunajo denarno kazen v ceno mesa, kar gre seveda v breme potrošnikov. Take primere je treba ostro kaznovati in je lahko kazen tudi talka, da se kršitelju zakonitih predpisov prepove za nekaj časa poslovanje, o čemer p.a je treba obvestiti potrošnike. Na sestanku so tudi ugotovili, da ni prav, da nekatere zadruge za odkupljeno živino zaračunajo največji dovoljeni delež, k, znaša do 10 din za kg ne glede na kakovost živine. Zadruge b' morale pri odkupovanju živine slabše kvalitete zaračunati manjši znesek za svoj delež. Na sestanku so govorili tudi o načinu odkupovanja. Prisotni so bili soglasni, naj bi živino odkupovali na zadružnih dogonih, kei se na sejmih teže kontrolira prodaja. Obdržati dva načina odkupa, na živinskih sejmih m na zadružnih dogonih, pa ne b; bilo primerno. Naglasili pa so. da vsekakor ne bi bilo dobro, če bi bil zadružni dcgon samo v celjskem okraju, po drugih sosednih okrajih pa živinski sej- mi. V takem primeru bi se utegnilo zgoditi, da bi živinorejci prodajali svojo živino v sosednih okrajih. Zato bi bilo potrebno, da se okraji med seboj po-govore in zavzamejo enotno stališče o tem. Drugo vprašanje, o katerem so na sestanku razpravljali, se je nanašalo na pravočasno preskrbo potrošnikov z ozimnico. Letos v okraju n.e bo zadrege s sadjem in krompirjem. Kot domnevajo bodo pridelali nad 800 vagonov kval;tenih jabolk, od česar je 200 vagonov določenih za izvoz. Kljub dobri letini pa je cena jabolk 25 do 30 dinarjev za kg, medtem ko je odkupna cena samo 10 do 15 dinarjev. Prisotni so bili mnenja, da je treba povečati kontrolo nad trgovino in znižati cene sadja. Da bodo potrošniki z ozimnico pravočasno preskrbljeni, je bilo sklenjeno, naj občine imenujejo podjetja, ki bodo odgovorna za ozimnico. poslovne zadružne zveze pa naj s tržnim; presežki krijejo najprej potrebe okraja, zlasti še industrijskih središč. E. K. ceno še žal ne vemo), bo po vseh računih res dosegljiva vsakemu človeku, v mestu in na deželi, saj je bila sedaj marsikdaj prav visoka cena vzrok, da otrok ni imel lastne postelje. Se manj prostora, kot priklopna bi zavzele postelje v nadstropjih, ki jih bomo lahko videli prihodnji mesec na razstavi in je zanje prav tako izdelal načrt inž. arh. Kralj, ki se je z velikim zanimanjem lotil reševanja tega problema. Vsak otrok pa naj ima tudi svoj delovni kotiček in je zanj najbolje izrabiti prostor pod oknom, kjer naj stoji otrokova delovna miza. Tudi ta je po načrtih praktična in vsestransko uporabna. Zaščita otroka v stanovanjski skupnosti, bo na tej razstavi prav tako nazorno prikazana. V vsaki stanovanjski skupnosti naj bi bila posebna soba za varstvo in vzgojo predšolskih otrok ter soba za šolarje, imenovana šolski klub. Soba za predšolske otroke bo praktično opremljena, tako da bo vsak kos pohištva ustrezal svojemu namenu. Tudi v šolskem klubu, kjer se bodo šolarji učili, bodo na razpolago razni učni pripomočki. Med učenjem pa se bodo lahko razvedrili z namiznim tenisom in ^•ugimi igrami, predvsem pa bodo imeli možnost izpopolniti se v tehničnem delu. Velike važnosti tako za predšolske, kot za šolske otroke pa bo v stanovanjski skupnosti dvorišče, kjer naj ne bo dragih igrač, temveč ceneni, preprosti predmeti, ki pa so otrokom navadno v veliko veselje. Dvorišče za šolsko mladino pa bo imelo, kot kažejo načrti, razne športne potrebščine. Ta dvorišča pa ne bodo služila le tistim otrokom, katerih starši so zaposleni in zato zahajajo v klub šolarjev ali pa v sobo za predšolske otroke, kjer preživijo nekaj ur pod vodstvom vzgojitelja, temveč bodo dostopita tudi drugim otrokom. Sistematično nadzorstvo nad izvajanjem odločbe o evidenci in kontroli cem določenih proizvodov ni ostalo brez uspeha. Preprečena je bila težnja posameaniifa gospodiar-skith organizacij - po ‘ dviganju cen, obenem pa so odkrili te pojave, kjer so se pokazali. Do začetka tega meseca je bilo predloženih v zadnjem poldrugem mesecu 25 priljav proti podjetjem, pri katerih so ugotovili neupravičeno dviganje cen ald izpod polovice v primerjavi s številom prijav v prejšnji enaki dobi. Značilno povečanje cen določenih proizvodov so ugotovili od srede junija do začetka tega meseca pretežno pri trgovina na veliko. V industriji so ugotovili povečanje samo p-ri neznatnem številu gospodarskih organizacij. Pri določenem številu kmetijskih zadrug in poslovnih zvez so povišali cene samo za nekatere predmete. Čeprav bi se na podlagi teh podatkov ne mogla dati izrazita ocena gibahja cen na trgu, se vendar lahko ugotovi, da so se v splošnem povečale cene v posameznih panogah zaradi neizpolnjevanja določb odločbe o evidenci in kontro- li cen pni nekaterih gospodarskih organizacijah. Po zadnjih podatkih so v industriji usnja in obutve v nasprotju z odločbo povišali cene v 31 podjetjih, dn sicer v glavnem boksa, raznih vrst čevljev in usnjenih podplatov. To povečanje je vplivalo tudi na splošni indeks povečanja cen v tej panogi. Posebno so se podražil novi izdelki raznih vrst moške in ženske obutve, katerih cene so višje kaor podobnih modelov, ki so jih prej izdelovala. V celi vrsti primerov pa v bistvu ne gre za nove izdelke glede na malenkostne spremembe, temveč za uvajanje novih izdelkov kot eno izmed oblik za povečanje cen. Pri tekstilni industriji so povečali cene v nasprotju z odločbo v 35 podjetjih in sicer za volneno predivo, razno svilo. volnene in bombažne tkanine ter drugo. Tudi v tej panogi ni nastalo povišanje cen zaradi nominalnega povečanja, temveč pretežno zaradi proizvodnje predmetov v nasprotju z jugoslovnaskim standardom. Pregledi v lesni industriji so pokazali, da so v 62 pod- jetjih povečali cene deloma za pohištvo, parket, lesonit in vezane plošče. Tudi pri teh podjetjih ni prišlo do nominalnega povečanja, temveč pretežno zaradi spremenjenih pogojev prodaje in proizvodnje v nasprotju s standardom ter podobnim. Povečanje cen ni bistveno vplivalo na splošni indeks cen lesovine, celuloze dn papirja ter je nastalo samo pri omotnem papirju in lepenki. V nekovinski panogi so se povečale cene pri 9% skupnega števila proizvajalcev, v kovinski industriji pa pni 7%. Pregledi v elektroindustrija so pokazali povečanje cen samo pri štirih podjetjih, in sicer za tri modele radijskih sprejemnikov, nadalje za električni material, grelce, žarnice in svetilke. To pa ni povzročilo tudi povečanja cen na drobno, ker je šlo pretežno za zmanjšanje rabata, ki so ga ta podjetja dajala trgovini na veliko in na drobno, medtem ko so v večdni primerov maloprodajne cene ostale nespremenjene. V kemični industriji so povečali cene v osmih podjetjih. in siiicer za toaletno in pralno mdilo, za firnež in ni- Novi obrati FAP Vsak mesec okrog 140 tovornih vozil Priboj na Limu, 15. avgusta. (Tanjug.) Tovarna avtomobilov v Pri boju na Limu je prejela nedavno investicijski kredit 1759 milijonov dinarjev za dograditev nove dvorane s po-vršiino 18.000 kv. m, ki bo zgrajena do konca leta. V novi dvorani bo poleg drugega nameščen tekoči trak za montiranje avtomobilov, strojna obdelava posameznih delov ter naprave za barvanje in lakiranje vozil. Vozilo bo prebarvano, lakirano, in osušeno z infra-rdečimi žarki v posebni komori v komaj pol ure. Zgraditev nove dvorane bo omogočila, da bo FAP že v prihodnjem letu povsem osvojil proizvodnjo sedemtonskega kamiona, ki ga izdeluje po- licenci tovarne »Sauer«. Kompletni deli vozila tega tipa veljajo 6000 dolarjev, FAP pa skupaj z domačimi kooperanti izdeluje dele kamiona za 5500 dolarjev. Tako je proizvodnja 7-tonske-ga kamiona osvojena za okoli 92 odstotkov. Tovarna avtomobilov v Pribo ju je izdelala lani 381 vozil, v prvem polletju letos 399 vozil, do konca leta pa bo izdelala 1040 kamionov po 5 in 7 ton ter velikih avtobusov za turistične proge in medmestni promet. Že ob koncu julija se je proizvodnja povečala na 5 do 6 vozil na dan, tako da izdelajo sedaj na mesec okoli 140 vozil. Letos je tovarna zmanjšala cene vseh svojih vozil povprečno za 1,200.000 din. Glede na število vozil, ki jih bodo prodajali po novi ceni, bo družbeni skupnosti prihranjenih v letu dni okoli 1300 milijonov dinarjev. Po zasugi novih cen je FAP prodal doslej že nad skih palic in drugega. Zastopniki cestnega prometa, pred katerimi so demonstrirali obratovanje novega vozila, so se izrazili zelo pohvalno o njegovi kakovosti. Vozilo bo do konca leta 1959 v tehniškem preizkušanju in izpopolnjevanju, leta 1960 pa se bo začela njegova serijska proizvodnja. Po mnogih težavah strokovni kadri niso več glavni problem. FAP ima sedaj 24 inženirjev in 69 tehnikov. Izmed 1450 zaposlenih delavcev jih je okoli 1000 iz Priboj a in okolice. Prirejajo stalne tečaje in šole, tako da je zdaj v tovarni mnogo mladih ljudi, ki so si pri do - 7000 vozil letošnje proizvodnje, bili potrebne kvalifikacije \/ -J- . T71 A ... _ J Praznovanle V tehničnem uradu FAP so konstruirali nedavno novo domače vozilo — kamion za velike razdalje z nosilnostjo 7 ton. Prototip tega kamiona bo razstavljen na letošnjem beograjskem velesejmu. Za to vozilo so konstruirali dva tipa prikolic z nosilnostjo 8 In 12 ton. Manjša prikolica je univerzalnega tipa in služi za prevoz navadnega blaga, lahko pa se avtomatično preuredi tudi za prevoz tako imenovanega dolgega tovora — dolgih kovin- po- se razvijajo v dobre strokovnjake. Tovarna štipendira večje število učencev v srednjih šolah in študentov na fakultetah, tako da bo v kratkem popolnima odpravljeno manjkanje kadrov. FAP je zgradil za svoje delavce in strokovnjake celo mestece na obrežju Lima. Doslej so zgradili 235' komfortnih stanovanj in štirinadstropna poslopja s 300 samskimi stanovanji. Grade še 136 stanovanj in veliko poslopje za samce. Rašica, 15. avgusta. Danes dopoldne je imel pripravljalni odbor za proslavo na Rašici sestanek, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki nekaterih občinskih odborov ZB in drugih organizacij. Razpravljali so o pripravah za proslavo, ki bo 21. septembra v tem kraju. Proslava je posvečena ustanovitvi kamniškega bataljona sredi avgusta 1941 in bo ravno v času, ko je bila požgana Rašica, prva slovenska vas — žrtev nacističnega nasilja. Pripravljalni odbor pričakuje za nedeljo, 21. septembra okrog 25.000 udeležencev, saj je Rašica hkrati ti*di prijetna izletniška točka. Udeleženci proslave na Rašici bodo prispeli s tovornjaki in avtobusi do najbližjih izhodiščnih točk v dolini, naprej pa bodo odšli peš. Gospodarske organizacije in večje ustanove naj na ta dan organizirajo izlete celotnega kolektiva z lastnimi prevoznimi sredstvi. Pripravljalni odbor računa tudi na udeležence iz drugih krajev Slovenije in ne le iz bližnje okolice in Ljubljane. Da bi proslava čimbolje uspela, so ustanovili občinske štabe, ki bodo poskrbeli za krajevne prireditve na predvečer proslave na Rašici. Iz bližnjih krajev, ki so znani iz partizanskih borb, bodo odšle na Rašico patrulje. Pred spomenike padlim borcem in talcem bodo na predvečer položili vence in priredili krajše spominske slovesnosti. Po okoliških krajih bodo v -oboto zvečer priredili akademije z nastopi pevskih zborov in godb. Mladina bo na večjih vrhovih zakurila kresove in verjetno pripravila tudi štafeto. V nedeljo, 21. septembra zarana prispele na Rašico partizanske patrulje. Nastopile bodo tudi godbe in pevski zbori Ob devetih se bo začel slavnostni del proslave z zborom preživelih borcev kamniškega bataljona. Posebna delegacija bo izročila namenu razgledni stolp, pod vasjo pa bodo odkrili spomenik, ki ga bodo postavili v spomin na prvo požgano vas v Sloveniji — Rašico. Okupator jo je spremenil v ruševine 20. sep- tembra leta 1941. Pripravljalni odbor pripravlja tudi posebne spominske značke z grbom, peterokrako zvezdo in napisom »Rašica, 1941—1958«f ® O G i A 5 • « »slovenskem • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI Mednarodni študentski seminar v Kranju V ponedeljek se je v Dijaškem domu na Zlatem polju v Kranju začel tradicionalni mednarodni študentski seminar — kvekerjev. Na svečani otvoritvi seminarja v nedeljo zvečer je udeležence iz 17 držav pozdravil vodja organizacijskega odbora študentskega srečanja g. Wolf Mendle iz Anglije, medtem ko je upravnik doma Franjo Klojčnik zaželel gostom prijetno bitanje v Kranju. Glavna tema seminarja je: ►►Ideološka nasprotja in svetovni mir.« Mimo obravnave glavne teme se bodo udeleženci seznanili tudi z našo družbeno ureditvijo, gospodarsko-ekonomskem razvoju, zgodo- vino naših narodov, notranjo in zunanjo politiko itd. Trenutno predava v okviru seminarja član organizacijskega odbora TED PAVLAN (ZDA). Omenjeni gost bo predaval udeležencem do zaključka tedna, medtem ko bo naslednji teden predaval sovjetski predavatelj. Po obeh predavanjih bo glavna razprava, kjer bodo udeleženci izrazil; svoja mnenja o obeh predavanih temah. V času seminarja, ki bo kot računajo trajal do 31. avgusta, bodo udeleženci, kakor vsako leto, tudi letos obiskali tovarno ►►Iskra« v Kranju, kmetijsko zadrugo v Naklem in š te vi Irta turistična središča Gorenjske. I. v. trolak. Pregleda v živilski industriji so ugotovili v 46 podjetjih podražitev mesniih izdelkov, čokolade in marmelade. Ker so v tej panogi povečali cene večji proizvajalci, katerih proizvodnja znatno vpliva na skupen obseg proizvodnje, zlasti pri mesnih .izdelkih, se je indeks cen prt proizvajalcih v tej panogi povečal. _ V trgovskem omrežju na veliko so ugotovili neupravičeno dviganje cen v vseh omenjenih panogah. V trgovini z 'izdelki živilske industrije so povečali, cene v 76 podjetjih, v lesni industriji v 74, tekstilni v 44, nekovinski in kovinski 39, v industriji usnja in obutve pa v 25 podjetjih. Od začetka nadzorstva nad izvajanjem odločbe o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov do začetka tega meseca so izvedli kontrolo, p:; 2800 gospodarskih organizacijah — industrijskih in trgovinskih podjetjih na veliko. Pregled je bil opravljen pri vseh gospodarskih organizacijah glede izvajanja odločbe, pri 412 trgovinskih podjetjih n.a veliiko im 108 industrijskih podjetjih pa tudi po dvakrat. Po 1830 kontrolnih pregledih v industrijskih podjetjih so bile zaradii kršitve odločbe vložene prijave proti 50 podjetjem, ki so začela prodajati nekatere izdelke po višjih cenah brez prejšnjega obvestiia v smislu odločbe, nadalje profi 65 podjetjem, ker so po obvestilu začela prodajati izdelke pred potekom določenega roka 30 dni po predložitvi obvestila o nameravanem povečanju cene, in proti nadaljnjem 34 industrijskim podjetjem, ker so izločila v promet nove izdelke, ne da bi preij poslala predpisano obvestilo v cenah novih izdelkov. Pri trgovskih podjetjih so po 1490 kontnolnlh pregledih zaradi prefcršitve odločbe vložili prijave proti 87 podjetjem. ker so začela prodajati izdelke po višjih cenah, ne da bi o tem poslala obvestilo, kakor tudi proiti nadaljnjim 102, ker so začela prodajati po višjiih cenah, ne da bi se držala predpisanega roka 15 dni od predložitve obvest- l a o nameravanem povečanju cene. Iz tega je razvidno, da je bilo od začetka kontr le do začetka tega meseca v 1722 industrijskih podjetjih 1830 pregledov, pri čemer je bilo vloženih 149 prijav, in pni 1078 trgovskih podjetjih na veliko 1490 pregledov iin vloženih 189 priijav. V času do 20. junija je bilo vloženih skupno 313 prijav, od tega datuma pa do 1. avg. pa se je to števiflo povečalo na 338 oziroma za 25. V istem času so bile vložene prijave tudi proti posameznim gospodarskim organizacijam, kii so bile že prej kaznovane zaradi prekr-šitve odločbe. Pri nekem trgovskem podjetju so bile na primer po vrsti vložene tri prijave zaradi neizpolnjevanja pogodbe. Javna tožilstva so dostavila okrožnim gospodarskim sodiščem 282 obtožbemih predlogov izm^d 338 prijav. Zavr-niemh ip bilo 30 prijav, nerešenih pa je še 26. Od uvedbe kontrole do začetka tega meseca ro okrožna gospodarska sedišča izrekla 99 obsodb, 21 nodiefiij pa so oprostila. Izrečene so bile razne denarne kožni v višini od 10.000 do 3oo ooo rLno-piev za posamezna podjetja, in od 1000 do 35.000 din za odgovorne osebe. R. Obletnica Za tistega, ki je bil nekoč zatiran, ni -večjega ^praznika, kot je spomin na. tisti trenutek, ko je zatiranje prenehalo. To velja za narode in posa-»11 eznike. Prijateljska Indija, nekoč sen osvajalcev in pred-rr-ci izkoriščanja, »dragulj v k-oni britanskega imperija«, praznuje danes svojo erjijsto c: letnico neodvisnosti — dan republike. Kljub prazničnemu razpolo-tc 'iu, slovesnim izdajam ča-sr-p-.sov s posebnimi prilogama o žičnim zborovanjem p, navdušenju, je čutiti, da je Iv. ji la zdaj v orjaškem boju svoj gospodarski napredek. Cediti mora. industrijo hitreje. kot narašča njeno prebi-stvo. Preobraziti mora svo-- kmetijstvo, da bo dovolj !• c za nove milijone in-du-■ iških delavcev. To hrano v dobiti z vasi. To je or- - naloga in ni dvoma, da indija, določene težave rajanju svojega drugega -nega plana. Indija se j težav in nalog zaveda in ' m.ja tudi na praznik ne-■ i-nosti. T-da. kljub vsem težavam podbudno spremljati na-;■•■■■■ narodov, ki so postali ■odvi po drugi svetovni Še vedno so ljudje na ■i. ki delijo narode na. več - ar.j vredne in zanje je težava »manjvrednih« dni: dokaz, da se ti naro-ie znajo upravljati sami. ?r> brez kolonialnega vltelja. Tako so si. neka-meli roke, ho je kazalo, ''odo uporniki, v Indonezi- | --"OČili državljansko voj-feko si mane jo roke ali zatrjujejo »ali vam ni- j rekli«, ko si ti narodi, z i o muko ustvarjajo indu- j in sodobno gospodar- I Trda razvoj je pokazal, \ - i nazaj ni. rn je vselej drago, kadar j ■ ? vor narod neodvisen | tu. Posebno ljubo pa j e. ko se skupaj z Indijo j ■7 jamo obletnice njene j ■■nosti. Zakaj kljub ve- j! zdalji in velikim raziš- \ ras veže z njo toliko h pogledov, predvsem .r .- -deva odnosa.je med na-in. rte samo neka, skupna 'tuma in jezikovna indo-ropsko. dediščina, da nam Indij n drag prijatelj. Ime-*°*t’'h mest iv držav so znana našim ljudem j -r; ne. na vsekakor po ored sodnika republike ?- Indiji. « i obiptnica indijske ne-7iosti je predvsem praz-trdrie. Prisluhnimo, kako 'lejema njen najvidnejši "nik. ki sicer dobro po-cembriške gotske stol-civilizacijo in filozofijo 'da. a je do zadnjega - e svojega, telesa pred-Indijec, Džavaharlal Ne-Kadar mislim na Iv.di- rravi nekje Nehru —mi- Kako fe sedaj v iraku (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) AMMAN, 12. avgusta. — Slučaj je nanesel, da sva s kolegom, iščoč neki naslov, stopila v hišo in našla zbrano večjo družbo moških. Nikogar ne poznam in nihče mi ni povedal svojega imena. Zakaj so se zbrali, ne vem. Toda ko so slišali, da sva Jugoslovana, so naju povabili, naj ostaneva; po arabski navadi se je takoj znašla na mizi kava in bonboni. Ko so slišali, da vsa novinarja, so izmenjali nekaj pomenljivih pogledov, in ko so zvedeli, da je bil eden od naju dveh v Bagdadu, so se vsula vprašanja: »Ničesar ne vemo, naši časopisi lažejo. Kako je v Bagdadu? Ali je revolucija res tako uspela kot slišimo po radiu? Kakšen je general Kasem?« To vprašanje ni redko. Toda najprej se vpraševalec ozre naokrog, če ni v bližini koga, ki bj ga lahko slišal. V Jordanu ni treba veliko, da te proglasijo za komunista ali karkoli že in zapro. Danes je dežela na površini mirna, tuja sila in domača policija skrbita za to. Tujci posredno, domačini s pendrekom. Toda 14. julija zjutraj je po vsem Amanu z vseh strani odmevalo od poročil radia Bagdad, navitih do najvišjega glasu. Prestolnica je čakala, kdaj se bo oglasil domači radio s podobnim poročilom. Namesto tega so prišli britanski padalci in policaji so začeli pobirati po hišah radijske aparate! Napovedana je bila sedemdnevna žalost za iraškim sorodstvom kralja. Policaji so sli od hiše do hiše m kontro- sveta. Akaba, pristanišče na Rdečem morju je daleč in brez prave zveze z notranjostjo dežele. Zaloge, ki jih dovažajo tja z ladjami, ostajajo tam, ker nj dobre ceste, po kateri bi jih lahko pripeljali, kamor je treba Pogonsko gorivo je racioni-ranp in na vidiku je pomanjkanje mesa. Jordan se je oskrboval z ovcami iz Iraka. Medtem pa, ko dovažajo čez morje hrano in gorivo, gnijeta po skladiščih in na poljih zelenjava in sadje eden glavnih virov dohodka za Jordan, ker jih ni kam prodati. Izvoz je zastal. Letovišča v Palestini so prazna. Zato pa so polne ječe. Zanimivo je primerjati vzdušje v Libanonu, kjer je več kot tri mesece državljanska vojna, kjer imajo tudi tuje čete v deželi, z ozračjem v Jordanu. lirali, če so povsod obesili črne T ., . , .. , , , „ , zastave ali vsaj krpe. Ponekod Z banon j-e kljub temu dežela, ■, , url 71 rn lTQ Irni* cvr-» + /-» miHnn nli %i žalostno frfotajo še danes, kot da žalost ge n: končana, toda ne zaradi pobitih princev v Bagdadu. Po ulicah Amana je zvečer videti rdeče baretke britanskih padalcev, ki hodijo okrog v skupinah in si ogledujejo trgovine. Nihče se ne zmeni zanje, pa tudi sami ne iščejo stika, i^ezaželeni gosti, toda nikakor ne gospodarji. Starega imperialnega vzdušja ni več. Jordanci se kljub vsemu počutijo gospodarje v svoji deželi, legenda Glubb paše in polkovnika Lavrencea je izgubila ves svoj blesk. Dejansko britanske okupacije razen kot posredne grožnje, ki omogoča vladi obstoj, ni čutiti. Cete so zbrane okrog amanskega letališča in se niso nikamor premaknile. — Razen vojakov ki pridejo ob prostem času v mesto, jih ni videti. Le zvečer se tresejo šipe v mestu, ko grmijo nad sedmerimi griči Amana velika transportna letala, ki prinašajo najnujnejše, kar je treba, da življenje sploh lahko teče dalje. Jordan je popolnoma odrezan od ki živi, kakor se to čudno sliši, kolikor toliko normalno, v Jordanu pa ne pokajo bombe, ni streljanja, toda mora leži nad deželo. Danes je bila izrečena sodba nad 27 Jordanci, ki so obtoženi protidržavne dejavnosti, zveze s tujino, tihotapljenja orožja in podobnega. Trinajst jih je bilo obsojenih na smrt in pravijo, da jih bodo obesili v Amanu na glavnem trgu pred veliko džamijo. V Džafaru sredi puščave je veliko taborišče, zapori v Amanu so tako polni, da jetniki spijo izmenoma, ko drugi stojijo. Mislim, da še nisem doživel toliko kontrol kot v nekaj dneh v Jordanu. Beduin, ki straži glavno pošto, mi je razstavil nalivno pero, obrnil vse cigarete v škatli in me temeljito pretipal od nog do glave. Tudi gole roke pod kratkimi rokavi.. . Na dohodih v Aman so kontrole vojaške policije in na 60 km dolgi poti iz Jeruzalema v Nablus je blok in kontrola dokumentov vsaj vsakih deset kilometrov. Poglavje zase pa je Nablus. ODNOS A JI ZAR- FRANCIJA Vse okrog mesta taborijo vojaški oddelki, cesta je zastavljena s sodi, napolnjeni s peskom, okrog katerih mora voziti avtomobil kot na preizkušnji spretnosti. V mestu samem mrgoli policije in jetnišnica je polna. In vendar je mesto docela mirno, življenje teče svoj tok ket zmeraj. Vsaj navidez. Nablus je središče opozicije in zato je kaznovano? Nekaj časa za kazen niso dobili niti kaplje bencina. Tako žitvi Jordan te dni in čaka. Koliko časa še, nihče ne ve. Lahko da bo počilo jutri, lahko čez en teden ali čez eno leto. »Tako ne more iti še naprej,« je odgovor na vsako vprašanje o položaju. Zračni most, »tuje čete in materialna pomoč ne more rešiti tega stanja. Jordan ne more živeti sam od sebe, ne more biti odrezan od svoje okolice. Upam, da sem vam dal zadovoljiv odgovor,« je rekel ugleden Jordanec. »Ni nam treba državnega udara, stvari se bodo rešile same po sebi.« Morda ima prav, morda ne. Človek s ceste je poln gneva in težko trpi. Na poti v Jeruzalem nam je prekrižala pot kača. Šofer je ustavil voz skočil na cesto in ji strl glavo. »Gusein« je rekel in se zasmejal... J. Štular VT.-' mšm m ifmSm Zastopnik ameriškega poveljstva v Libanonu je izjavil, da se je končalo vkrcavanje bataljona ameriške pomorske pehote, ki so ga umaknili iz Libanona po sklepu, sprejetem pred dvema dnevoma. Iz Libanona so tako umaknili 1800 ameriških vojakov. Hkrati poteka v Generalni skupščini OZN razprava, med katero zahtevajo arabske države takojšen umik vseh tujih čet s Srednjega vzhoda. Na sliki: Vkrcavanje ame riške vojaške opreme v Bejrutu Neprijeten razvoj dogodkov OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA BAGDAD, avgusta. Tema za tale prispevek se je porodila v prelepem okviru sodobnega hotela »Bagdad« v Bagdadu. — Povsod so klimatske naprave izdelka »Western Electric« od stranišča do spalnic. Seveda je cena bivanja v tem hotelu 20 dolarjev dnevno. V takšni temperatpri je mnogo laže razmišljati o marsikateri poduhovljeni reči, kot zunaj na bagdadskih ulicah, ko leže na človeka 47 stopinj Celzija in ga pritisne s svojo strašno in morilsko težo. Torej, tema se je rodila takole: Morda ni povsem v skladu s položajem, toda — vsaj zame — je precej zanimiva. Mešalec pjač govori angleško, francosko, nemško, italijansko, grško in arabsko. On pozna položaj. Marsikaj ve. Tako na pri- la marsikaj: na . no katerih so raztrese-r s štete vasice: na mesta '‘arih. sem hodil: na delci prinaša življenje raz-’? in izsušeni zemlji, in več spremeni v krasno -rčie lepote in zelenja; va c reke in vode: na pre-Kkvber in njegovo mrač- - kolino: na skrajni jug In- na ljudstvo, na. vosamez- - 'n množico, predvsem pa T-kmrlajo. pokrit n s sv.ež-' d c j-j, ali, na kako gorsko o v Kašmiru. spomladi ko z novi-m cvetjem, vn •~o. vn kateri teče vara sli rneči st? potok . . .« Bin Uvod za normalizacijo Kairu ne izključujejo možnosti, da M po podpisu gospodarskega sporazuma prišlo do pogajanj o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev s Francijo KAIRO, 15. avg. (Tanjug). Gospodarski sporazum med ZAR in Francijo so ugodno sprejeli v političnih krogih v Kairu, kjer upajo, da bo ta sporazum v razmeroma kratkem času pripeljal do normalizacije gospodarskih odnošajev med obema državama, kj so bili prekinjeni po agresiji novembra 1956. Opazovalci radi gledajo v tem viden uspeh vlade generala de Gaulla, temprej, ker ima Zahod kot celota, posebno Amerika in Velika Britanija, velike težave zaradi svoje politike do arabskih držav. V Kairu ne izključujejo možnosti, da bi po podpisu sporazuma prišlo do pogajanj o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev s Francijo. Toda politični krogi poudarjajo, da bo to odvisno ne samo od stabilizacije razmer na Srednjem vzhodu in morebitne spremembe politike ZDA in Britanije, ampak tudi od stanja v Severni Afriki, posebej v Alžiriji. V Kairu hkrati izražajo prepričanje. da ekonomski spora- zumi in dvostranski odnošaji nikakor ne bodo vplivali na polno podporo, ki jo Egipt, Sirija in druge arabske države nudijo osvobodilnemu gibanju v Alžiriji. Po mnenju obveščenih krogov je mogoče kmalu pričakovati prihod francoske ekonomske komisije, ki bi delala pri izvajanju ženevskega sporazuma. Ta sporazum določa konec sekvestra nad francoskimi firmami ter odškodnino za banke in zavarovalnice, ki so jih prevzeli Egipčani. Po neuradnih podatkih znašajo skupni francoski interesi v Egiptu več sto milijonov funtov. Uradni britanski zastopnik je izjavil, da vlada proučuje mož- nosti za ureditev finančnih terjatev ZAR o povračilu škode, ki je nastala zaradi sueškega napada leta 1956. Zastopnik je izjavil, da je v bistvu točna izjava egiptovskega finančnega ministra Zakija, ki je dejal, da so med Egiptom in Britanijo še pomembna nesoglasja glede ureditve te zadeve. Pomoč v orožju Tuniziji Pariz, 15. avg. (AP). Zvedelo se je, da je odločitev Velike Britanije in ZDA, da Tuniziji prodata omejeno količino lahkega orožja, rezultat večtedenskih diplomatskih stikov med Parizom, Londonom in Wa-shangtonom. Te pošiljke so dejansko del francosko-ameriško-britanskega programa pomoči Tuniziji in Maroku. mer kaže na skupino žensk, katerih poklic je posredno ali neposredno pogostokrat predmet razgovora med mornarji, rekruti in drugimi ljudmi, željnimi zabave. Toda, hipec počakajte, to ni tisto, kar vi mislite. Njihov poklic je artističen . . . zakonito. To so Nemke, Italijanke in Grkinje. Sedijo v hotelskem baru, srebajo Coca-colo — ta je naj cenejša — in vsak hip gledajo na uro. Danes je gibanje prepovedano od 20. ure zvečer do štirih zjutraj. Ob 20. uri pa je tukaj mogoče zunaj še brati članke v časopisih. Deklet se loteva panika. Tako je od 14. julija. Vsi barčici, vsi .kinematografi, vsi vrtovi in vrtički, vsak promet po ulicah in uličicah, v središču in v predmestju, vse je prepovedano, zaprto. Deklet se loteva panika, ker to traja že predolgo, denarja pa zmanjkuje. Stalne plače ni in tudi socialnega zavarovanja ne. Loteva se jih panika. Tukaj ni dela, kakor ga tudi ni v Bejrutu, od koder so priletele, ko je začelo tam pokati. Prav tako kot v Damasku ali Kairu, kjer je konkurenca prevelika. Mešalec nam pripoveduje; Ko so se v Bejrutu, pravljičnem mestu nočnega življenja, kjer puščajo svoje rente vsi šejki in paše s Srednjega vzhoda, kjer zapravljajo svoje težko zaslužene plače vsi mornarji vseh narodnosti — začeli neredi, eksplozije, pretepi, so se bari zaprli. Tisoč in še več artistov in artistinj je ostalo brez dela. Tisoč in še več »družabnih« dam se je moralo z veliko muko navaditi spet na nočno spanje, pomevj pa sedeti in strmeti v toplo nebo. Dela pa nikjer. Izmuznilo se je. »Kip-kap«, »Lido«, »Al Ham- bra«, »Caravan« — vse je prazno, prašno in otoSno. Torej je treba spraviti stvari v kovček, oditi iz Bejruta in si poiskati drugih obzorij. Kam? V Damasku je vse polno, v Kairu ni bilo nikoli prazno, v Amanu pa je bilo zmeraj praz-no... Kam? Kajpak, v Bagdad Veliko, razkošno mesto. Prometno mesto. Seveda Bagdad ni Bejrut, toda v sili hudič ... Pa so prišle v Bagdad. Veliko razbeljeno mesto na obali Tigrisa. Mesto tako velikega razkošja in tako velike revščine. Torej prav tako kakor je treba. Zakaj, danes je mogoče samo tako služiti. Ustvariti je treba prelepo, prijetno vzdušje, najti zlato žilo in jo potem izkoriščati do onemoglosti. Plešejo kalipso — to je zdaj v modi — erotični, leni in razburljivi kalipso. Kot da je ustvarjen za ta tla — če ga pleše Evropejka. Dalje — kdo ve? — morda bodo oblastva dovolila celo strip-teatse (sla-čilni ples). V Bejrutu je to nekaj običajnega. Oh, boy, to bo tukaj vžgalo. Tega tukaj še niso videli. Potem bi izvajali čarovnije, žonglerske ukane, s kroglami, krožniki in podobnimi trapastimi zabavami. Drugače pač ne gre — vse to je posel. Bagdad jih je dobro sprejel. Posel je cvetel. Težki iraški dinarji so se zbirali v kupčke in lepe okrogle vsotice. Ves sir, ni mogoče zanikati, da ne bi posel cvetel. Seveda je bila huda vročina, ni bilo slanega maestrala kot v Bejrutu in hladne sapice z visokih planin, toda življenje je nekako teklo. Ne bomo tukaj večno ostali! Ta nesrečna kriza se bo že nekako rešila, morda pa bo celo ameriška pomorska pehota ostala! Oh, boy, to bi bilo nekaj z njihovimi plačami in divjim nagnjenjem do pijače. Vsak izmed teh vražjih mornarjev si utepe v glavo, da bodo prav njega jutri ubili in v hipu ogorčenja do take hude usode se divje natresEa, a a bi pro- dal še čelado. Po-tem pa pride vojaška policija z belimi čeladami, ga tresne po g^avj s palico, vrže v jeep, postane malo v baru, se napije in nato pride drugi policaj ... Oh, boy, to je nekaj! In potem nenehno padajo zeleni bankovci, nabirajo se v svežnje in zjutraj romajo v banko za stare dni in stare prijatelje. Sicer pa vse plača ameriška vlada. Za zdaj se bomo nekako sporazumeli tudi s tem Bagdadom, kljub »moralni policiji«, ki nas peha sem in tja in nas gleda, kot da smo državni sovražniki številka tri. Mi pa samo lepšamo ljudem življenje in sebi, kajpak. Tako neumni nismo, da tega ne bi veaele. In tedaj, nekega vročega jutra, prav takrat, ko so zapirali bare in je težko zasluženi sen zapiral veke, je vse izginilo ... Prepoved gibanja! Revolucija! Ni več barov, kalipsa in drugih ukan. Konec za to področje . . . In spet so se začele nespeče noči in otožni dnevi. Nohti so bil zgrizeni, misli prelomljene. Kam zdaj? Kaj se dogaja na Srednjem vzhodu? Kdaj bo tega konec? Vrhunec vsega je bil, da so začele celo brati časopise! Začele so se politične razprave, z njimi pa prepiri. Verjetno jim še danes n; jasno, kako je do tega prišlo. In takrat so začele klicati svoja veleposlaništva, zahtevati vizume za Damask ali Kairo, ker tam le ni prepovedi gibanja. Kar pa zadeva konkurenco — živimo v takšnem svetu in nič ne moremo! Takole zdaj stojijo tukaj do 20. ure, čakajo na nekaj, česar same ne vedo; potem so šle spat in krmežljavo sanjale o kalipsu in ukanah. Jutrj bo spet isto. To je bila mešalčeva zgodba o njih. Ali je tragična ali smešna, ne vem. Stopil sem že iz hotela in težko je misliti v tej vročini. Fardon, še nekaj. Davi sem jih videl na letališču. Naposled so se odločile za Kairo. 2. Božič -"TJ d eri: •š (Nadaljevanje) .Ltvski režim mrzlično gradi Sintske prometne, industrij-.n prometne naprave. Delovala jo neizčrpna, sredstev ne ■ nsr.ikuje. Tako gradijo v šeni Kitajski celo mesto kot orno za osebne avtomobile bedni veter«. Sovjetska zveza oaje podarila vse naprave in "‘■e. slišali smo, da baje vsa-n 49 ur začne obratovati nov at na Kitajskem. Videla sva v mest čez Jan.g Ce Kjang V/uhanu. Poprej ni bilo mo- '• temveč prevoz z bredom. ■ je potreboval 3 ure za pre-■~-z, sedaj tri mir.ute. Kadar je : !a reka nemirna, je ves pro-ra?t zastal. Novi most je bi! 'grajen namesto v projektiranem času 3 let in 3 mesecev v od septembra 1-955 do sep-"rnbra 1957. Dolg je 1970 m. irna' ’ mostnih stebrov, visok je 80 metrov, cesta je široka 18 me-‘lov, spodaj je dvotirna Železnika proga, ob cesti je pešpot na r;oeh straneh Oh na.:v"»jem vodostaju lahko o!ov» nod mostom 19 000 tonsko .Stroški po Kitajski bili plsnuan.i na 172 milijonov jušno v, potrošeno pa je bilo sa-'mo 138 milijonov. Tovariš Čen Lin, ki nama je most razkazoval, je povedal, da je ta uspeh pripisati močnemu vodstvu Partije in sodelovanju mnogih podjetij s pomočjo sovjetskih strokovnjakov. Načrt za most pa so izdelali Kitajci. Na tem mestu je Mao Ce Tung. ki ima že več kot 60 let, trikrat preplaval to široko, pošastno reko, v kateri so tud-i krokodili, in potem dejal, da je hotel dokazati, da človek vse zmore, kar hoče. Most je zares velikanskega gospodarskega pomena, saj veže srednjo Kitajsko z južno, ter je tudi arhitektonsko lepo delo. Ob začetku mostu na obeh straneh stojita po dva stolpa. V enem so naju 7 dvigalom peljali doli kakih 60 metrov globoko v razkošno dvorano, kjer so nama dali podatks in postregli s ča.jem. Drug tak velikanski gospodarski objekt so nama pokazali pri '.Vuhan.gu. namreč jeklarsk' kombinat Wu Te. 30 km o-ddaljr no od mesta Začeli so ga zidat 1955. kon*nn naj bo do 19R0 ' prvi fazi bo proizvajal 1,5 milijonov ton jekla, po 1961 pa 3,5 milijonov ton. Gradi/jo štiri visoke peči, valjalnico, livarno, koksarno, tovarno samota, osem-turbinsko termocentralo za 260 tisoč Kw ter tovarno za druge derivate kakor barve, asfalt, olje itd. V bližini imajo izvrsten premog, mangan, obilno vode, kao-lin itd. Železna -ruda je oddaljena 90 km. V bližini se bo zgradila luka ob Jang Ceju. Tud-i tu smo videli delo na faraonski način. V konglomeratu ilovice, blata, vozil, razvežen-ih poti in nakopičenega materiala — mravljišče delavcev in malo mehanizacije. Al; so ti delavci, šibki na v-idez, -res slabi, da jih je toliko na kupu? Na delu je 5.3.000 delavcev, zanje je zgrajeno celo mesto hiš in barak. Med temi je 30 šol, večerna industrijska šola, dve srednji šoli, 25 klubov, kino in gledališče, 21 športnih objektov, bolnica in čez 40 zdravstvenih postaj. »Delo teče c znamenju velikega skoka po geslu »Izboljšati način dela« in Doseči Anglijo v 15 letih!« Zato so 120 m visoki dimnik postavili v 45 dneh namesto v planiranih 3 mesecih, peč za koksarno pa zgradili v 58 dneh namesto v 104 dneh, kakor je bilo določeno z načrtu. Spremljevalec nama je sproti razlagal, katere stroje je darovala Sovjetska zveza, katere Vzhodna Nemčija, Češka, Madžarska in Poljska, do že urejene. Dva televizjiska centra — Zagreb in Ljubljana — se bosta povezala z Beogradom takoj po končanem sejmskem programu. Konec jeseni bo program postal enoten. Oddaje beograjskega studia se bodo menjavale z oddajami študijev v Zagrebu ali v Ljubljani. Prav tako se bo prek Zagreba in Ljubljane povezal beograjski studio z ev-r op sk im" t el e v izi jsfcim omrežj errr — Evrotelevizijo. Pričakujejo, da bodo lahko decembra gledali na naših televizijskih platnih tudi programe italijanskih in avstrijskih postaj in prek njih tudi drugih evropskih televizijskih študijev. Za prvi prograim se že sedaj z vso vnemo pripravljajo. Režiserji in vsi sodelavci se zavedajo pomena svojega prvega nastopa. Največja odgovornost je na režiserjih. Mnogi izmed njih so bili nekaj časa na specializaciji v Angliji, Nemčiji, Češkoslovaški, Folijski in Sovjetski zvezi ter pričakujejo, da bodo znali izko- Ankaran, prvi dni avgusta. Na plaži sta ležali dve dekleti v bikini kopalkah in vzdihovali. »Samo poglej moj nos, ves pegast je!« Druga je privlekla iz torbice zrcalo in se zazi-la vianj. »Misliš, da je moj kaj boljši? In tako lepo barvo imam, no. zdaj pa pege na nosu«. Hkrati sta vzdjihndjii, legli na trebuh in naprej pražili svojo kožo. Oba nosova sta bila nadvse privlačna in nikakor nisem mogel ugotoviti, v čem je tisto grozno, kii ju kazi. A pege so page, nič ne pomaga. Ženske že vedo, kako je s tem. Če rečejo, da so pege nekaj groznega, potem bo to držalo. Čudim pa se, zakaj niso šle demonstrirat pred trgovine. Morda bi potem imeli večjo izbiro slamnikov- Saj so slamniki sredstvo proti pegam na nosu, kaj ne? Samo lepi morajo biti, o tem smo si tudi moški na jasnem. Drugače ne pomagajo. Ti dve dekleti v bikini ko-J^pjkah sta mi dah idejo za jjjgpo-rtažo iz Ankarana: pege nosu. Poudarek je tu na jjšigah. Kje iso, ni važno. 5$žfev. /^Ankaranu sicer ni hote-"jjishoijiijo pa za vsakim gr-. 4višaj štirje šotori, ki so Š^jljenii. . Koliko jih je na bi bilo težko pove-c^Tu tabori:,j o razne gospo- organizaoije in posa- vespami, L Največ je Ljubijam PISMO IZ ANKARANA nekoč morali TURIZEM IN na plaži, bi jd'h imenoval »nekateri problemi našega turizma«. Zvečr dvignejo v »Turistu« vsem tekočinam ceno za 20 odstotkov. 2e itak dragi kozarčki in kozarci postanejo zlasti mlajšim denarnicam skoraj n edosegl j ivi. Bilo je še nekaj idealistov, ki so ta ukrep komentirali takole: ločevali cene, vzdihniti. »Kam bi del, kam bi del . .« Pivo — več ali manj redka stvar. In toplo. Kot voda. Za najhujšo bolezen velja v Ankaranu slaba prebava. Sanitarije so neurejene. Umivalnice so brez luči in umivalniki puščajo ali pa so zamašeni. Nekateri se čudijo, kako se dekleta sploh še morejo tako mikavno napravitu za plesišče. Iznajdljivost pa taka! Vsa čast jim! So pa drage, ankaranske sanitarije. Uprava študentskega tabora plačuje za uporabo Turistovih sanitarij in plaže 120.000 dinarjev za sezono Cena pravzaprav ni visoka za dobro urejrne naprave. Za ta- Ankaranska plaža je vse dni polna kopalcev, ki se sončijo in hladijo razgreto kožo v merno čistem morju. laljlepše se imajo prav go-Ijubljanski študentje. pf§t£iiijo kakih 200 m nad Jem, kjer so si postavili šotorov in lepo jedilni-začetka julija je tu ta-liSrllflio že kakih 500 študentov, jgishijo skoraj ceneje kot v ^jifoljami (če niso v Študent— slt&ri naselju), saj plačajo za SjStri krepke obroke in samo 275 dinarjev Ležišča so k~r je še en dokaz za. jrazvito praktično stran trnja naših študentov. »Levov« je Zaibavtno je na toboganu, tu začuda malo. Navalijo le Kopalci se neumorno drsajo po ob sobotah, ko se s svojimi žlebu in dekleta uživajo, ker lambretamii, rolerji imajo vzrok za cviljenje. Najin fiatki pripeljejo dz Ljubija- bolj pogosti so takile klici: ne. Upravnik Mitja, ki jepna- »Moji gumbi, moji gumbi, va žrtev svoje službe, ima za- joj ...« drži. Ose, ki njih, verjetno slabega okusa, da bi se zadovoljile z lanskimi ogrizki. »Zvečer plešemo po taktih _______J| orkestra in moramo za to pač ke kot so” sedaj" pa dobi člo- nekaj dodatii.« ve,jc pomisleke. Cene so dvignili zato, ker Od tujih kopalcev je največ so skoraj ^ vse^ mize zasedli Švedov. So prijetni gostje in mladi ljudje, ki pa za gostin- z njimi ni težav Na plaži se stvo^ niso rentabilni. Zlasti, pojavljajo bolj poredkoma, če nimajo smisla za alkoholi- Večinoma se držijo svojih hi-zem- šic. V Ankaran bi morali pri- Nekaj podobnega se je zgo- ti tudi švicarski poštarji, ki d.iio tudi v Kopru, ko je od- pa so odpovedali Niso jim delek za gospodarstvo ObLO ugajali pogoji. To je precej Koper izdal na podlagi sklepa razumljivo, ker so navajeni, občinskega sveta za turizem da je v njihovih letoviščih im gostinstvo obvezno pripo- dovolj vode in elektrike, pa rodilo, naj gostinske organiiza- tudi česa drugega, cilje v Kopru ob mednarodni V Ankaranu je toliko »ne- regati dvignejo cene za 10 od- katerih problemov našega tuše pasejo na stoikov. Ta povišek naj bi šel riizma«, da bi si človek prav . • 1_1 X r V/\T*i'Ct nlrrolnomil r\rl L -» nrnm.nn^« M ni /-C-v» nimajo tako radi njih rajši delavnik kot nedelje. Družabno življenje tisočev ljudi, ki prihajajo utapljat svoje celoletne skrbi in težave v sorazmerno čisto morje, se v glavnem odvija na prijetni plaža. Prvi kopalci prihaja-jagjf|£'Ob šestih zjutraj in se »jo do zvečera. ko Smolo je imel neki nedeljski kopalec (to so ta,ki z belo kožo), ki se je junaško spustil po žlebu in pri tem izgubil kopalke. V elegantnem loku so priletele za njim v morje. Čast mu je rešila njegova bela koža. ker ni bilo barvnih kontrastov. v korist okrajnemu odboru zaprav pomišljal, če naj gre Ljudske tehnike za izvedbo tja na dopust ali počitnice. III. mednarodne koprske re- Vendar je tu kup stvari, ki gate. Menda so, ta sklep kas- »nrevagajo« pomanjkljivosti, neje umaknili. Kraj ima vsako uro avtabus- Ankaranski natakarji so kot no zvezo s Koprom, vsak dan miren kotiček na pomolu, povsod v letoviščih reveži, pe-l.ie več motornih čolnov, le- Bden izmed Švedov je celo dz- Razen sitnih gostov jih mori toviščarjii se le redko kje ta- javil, da je naša luna lepša tudi huda vročina. Toda to ni ko sijajno zabavajo kot v An- k-ot njihova. Čigava zasluga zadostno opravičilo, če te pu- karanu in plaža je zelo lena ' sti čakati tudi več kot uro. Cene so pa boli »take« to dr- Upravnica »Turista« pravi, da ži. Toda. kaj hočemo. Turizem je temu krivo pomanjkanje ie šport. Ta pa je zelo drag. kvalificiranih natakarjev. Zlasti če ie vrhunski. Visoko razvit smisel za bor- Prepričan sem. da bo večl-bo proti alkoholizmu dokazu- na letošnjih gostov drugo leto Zvečer se plaža umiri. Nekateri si po dva in dva poiščejo je, da je naša luna lepša, ni. za javnost. Drugi si zdravijo po šotorih sončarico in se jezijo na sonce, ki ne upošteva njihove občutljivosti. Večina Okras plaže so košare za pa jih navali na teraso gostin plesišče. Gibljejo se odpadke. Nekateri zlobneži skega podjetja »Turist«. Naj- jejo cene brezalkoholnih pi- spet tu. Podnevi se bodo ko- ijgredo v morje ali pa trdijo, da jih niso izpraznili več prostora zasede mladina, jač. Malinovec stane 40 din. pailii, zvečer plesali in obču- {(toostaviti sončnim že od lani. Iz zanesljivih vi- ki pa naleti na nekatere teža- Zvečer pa še 20 odstotkov gor. dovati lepo razsveUteni Kn- &ru®l del telesa. rov pa sem izvedel, dia to ne ve. če ne bd pisal tega pisma Upam, da bodo tisti, ki so do- per. B. Kovai I ristiti izkušnje in razne načine oddaj iz teh študijev. Za SEDAJ TELEVIZIJA BREZ TELEVIZORJEV . . . ... ali približno tako. V Beogradu je le malo aparatov. Ni jih niti na javnih mestih, kar je za prvi čas najugodnejša rešitev. To je problem, pred katerim smo sedaj, pred premiero programa, čeprav so ga začeli obravnavati že pred dvema letoma. Pomanjkljivo sodelovanje domačih podjetij n,j ustvarilo zadovoljivega lastnega modela čeprav je Zvezna industrijska zbornica že pred dvema letoma odobrila v ta namen gmotna sredstva. Kljub vsemu pričakujejo, da bo sejmska prireditev rešila tako občinstvo kakor izvajalce programa. Od sejmske uprave, od beograjskega studia, od podjetij »Nikola Tesla«, »Radioindustri-ja« v Zagrebu in Telekomunikacije« v Ljubljani pričakujejo z mnogim upanjem, da bodo tako -n.-a-sejmišču kakor tudi v-mestu-samem postavili televizorje v primernih krajih in v zadovoljivem številu. Uvozili bodo okoli 3000 aparatov, med njimi polovico v ,posameznih delih, ki jih bodo sestavili pri nas. Cene teh televizorjev segajo do 180.000 dinarjev, za podjetjia in ustanove pa z raznimi taksami tudi čez 200 tisoč dinarjev. Kakor se sliši, je za sedaj najresnejši kupec Zveza kmeti jsiko-gozdarskih zbornic. ki je naročila 5000 aparatov za kmetijska posestva, gospodarstva, kmetijske zadruge in druge svoje organizacije. R. Živilski trg v Mariboru je ta teden Izredno bogato založen i vsemi vrstami sadja in zelenjave, Kazen domačih proizvajalcev so se pojavili na trgu prodajalci paprike iz Makedonije in Dalmacije in lubenic iz Hercegovine. Ponudba je znatno večja kot povpraševanje in neredko je videti, da vozijo kmetje popoldne domov neprodano sadje. Občutno je padla cena hruškam n jabolkam. fižolu, zelju ter slabi papriki, ki ,io nudijo ceilo po 25 din kg. Nespremenjene pa so cene perutnini, jajcem, mleku in mesu. Trg s kmetijskimi pridelki v Trbovljah in Zagorju je dobro založen, slabše pa je v Hrastniku. V mesnicah je dovolj mesa, vendar pa se mesarska podjetja pritožujejo, da ne morejo nabaviti živine po dogovorjenih odkupnih cenah. Trgovsko podjetje »Vita-minka« v Trbovljah nabavlja mleko po 37,50 dinarjev od rade-‘ke mlekarne, prodaja pa ga v svojih mlekarnah po 3S din za liter. Razliko plača občina v obliki regresa. V novomeškem okraju so se zadnje čase cene dokaj ustalile. Ponudba klavne živine je dobra, kupčij pa je malo, ker rejci drže višje cene. kot so dorečene. Xa sejmu v Sentiovrencu pri Tren-njem so zahtevali rejci za phane vole po 170 din za kilogram žive tež. Ker podjetja po taki coni ne morejo plačevati, je večina živine ostala neprodana. KeT na domačem terenu ni mogoče kupiti živine po določenih cenah, je flospcdar-slta poslovna zveza Novo mesto, ki oskrbuje tudi mladinske delavne brigade, kupila nekaj vagonov mesa in živine v drugih republikah tako, da je vprašanje preskrbe brigad in ostalih potrošnikov rešeno za nekaj tednov. Z Goriškega poročajo, da dober dotok sadja in razne povrtnine na trg, omogoča zadovoljivo prosk-bo. V teh dneh je bila zlasti dobra ponudba paradižnikov in fižola v stročju. Za paradižnik se cene znatno znižale od 30 na 18 din za kg. Ponudba grozdja je večja in so se znižale maloprodajne cene od 110 na 90 din za kg. Cene ostalemu sadju so se gibale na višini preteklega tedna. Okraj Cena Cena Cena pri na na de-KZ drobno belo KROMPIR: Maribor 10 13—14 11 Murska Sobota 12 15 Trbovlje 11 16 Novo mesto 13 20 Nova Gorica 11 15 12 ČEBULA: Maribor 39 40—50 45 Murska Sobota 30 40 Trbovlje 40 55 Novo mesto 40 55 Nova Gorica 45 50 FIŽOL V STROCJ U: Maribor 20 25—30 2S Murska Sobota 15 20 Novo mesto 35 Nova Gorica 40 50 ZELJE: Maribor 12 15—IS 20 Murska Sobota 15 20 Trbovlje 30 40 Nova Gorica 25 40 KUMARE: Maribor 10 14 Novo mesto 25 Nova Gorica 12 16 PARADIŽNIK: Maribor 36 10—50 45 Trbovlje 21 45 Nova Gorica 14 18 16 SOLATA: Maribor 30 30—40 47 Murska Sobota 30 35 Nova Gorica 50 70 PAPRIKA: Novo mesto 32 Nova Gorica 30 40 HRUŠKE: Maribor 16—: 7 ! 5—25 22—2} Trbovlje I a 25 35 Trbovlje II a 20 33 Novo mesto 35 Nova Gorica 25 35 30 JABOLKA: Maribor 15 20 20—22 Murska Sobota 10—12 15 Trbovlje 20 30 Nova Gorica 15 20 17 BRESKVE: Maribor 80—S5 50—70 00—95 Nova Gorica 65 80 RINGLO: Maribor 30 30—40 44 GROZDJE: Maribor 90—120 Trbovlje I a 109 130 Trbovlje II a 80 110 Novo mesto 110 Nova Gorica 75 9» GOVEDO SREDNJE KVALITETE: Maribor 145 290 Murska Sobota 50—14 5 260 Trbovlje 135 270 Novo mesto 95 285 Nova Gorica 115 200—300 TEI,ETA: Maribor Murska Sobota Trbovlje Novo mesto Nova Gorica PRASiCl: Maribor Murska Sobota Trbovlje 160—190 2S0—310 120—ISO 290—360 190—: 05 320 193 340 205 280—360 200—220 310—3S0 150—205 360—380 195—220 360—330 Novo mesto 195 3S0 Nova Gorica 200 350 HSCANCI: kg Maribor 3S0—450 Murska Sobota 250 300 KOKOSI: kg Maribor 309—350 Murska Sobota 200 250 JAJCA: Maribor 13 14—16 Murska Sobota 10 12 Trbovlje 15 17 Novo mesto 14 15 Nova Gorica 17 20 MLEKO: lit Maribor 17—25 35—30 Murska Sobota 20—23 26 Trbovlje (mlekarna) 37,50 36 Novo mesto 21 32 Nova Gorica 24 32 Skrb za predavatelje Okrajni odbor Ljudske tehnike Novo roesto pripravlja strokovne tečaje za predavatelje na krožkih Ljudske tehnike. Tečaji bodo septembra v Novem mestu in bodo trajali od tri do deset dni. Predvideni so tečaji za predavatelje iz motorizma, fotografije in elektrike. Absolventi tečaja bodo predavali na krožkih Ljudske tehnike v vseh. občinah. Zanimanje za tehnično izobraževanje je namreč zelo veliko, hkrati pa tudi potrebno. (i) Uspehi upravičujejo Kmetijska poslovna in proizvajalna zveza v Brežicah se je v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami v Spodnjem Posavju vključila v akcijo za jesensko setev italijanskih vrst pšenice. Pri tem ni posebnih ovir, ker so mnogi kmetovalci tudi že doslej sejali te vrste pšenice in pri tem dosegli visoke hektarsko pridelke. To je kajpak najboljša propaganda za setev visckoao-nosnih vrst pšenice, saj so primeri, ko so posamezniki pridelal; celo 46 metrskih stotov pšenice rta hektar. Zaradi tega vodstvo KPPZ upa, da bodo spod-r.jeposavski kmetje letošnjo jesen zasejali z Italijanskimi vrstami pšenice okrog 400 hektarov, se pravi toliko, kolikor je s- planu za sevniško, senovsko, videm-krško in brežiško občino. V brežiški občini so se v akcij; za jesensko setev italijanske pšenice posebno izkazale politične organizacije. Nedavno sta se sestala občinski odbor SZDL. in občinski komite ZiKS, ki sta konkretno proučila načrt setve za brežiiško občino in se dogovorila o načinu, kako bosta sodelovala v akciji. Podobni sestanki so bili pozneje tudi po vaseh. Marsikje, na primer v Dobovi. so člani vodstva SZDL in komunisti pokazali več zanima-n;-a in prizadevnosti pri izpolnjevan :u važne naloge v zvezi z jelensko setvijo kot pa člani upravnega odbora kmetijske zadruge. Sestanka, kjer so razpravljali o realizaciji načrta jesenske setve italijanske pšenice, so se namreč ■■deležni samo trije odbornik; kmetijske zadruge. V Globokem ~a so na posvetovanju hoteli kar :: m o vprašanja jesenske setve mnske pšenice, češ, da za to dobre obete še ni potrebnih subjektivnih pogojev. KPPZ je dosegla razveseljiv napredek tudi pri ustanavljanju ir. razvijanju sodobnih kmetijskih obratov, ki v primeri s celotno kmetijsko površino resda še n« pomenijo mnogo, a vendarle opravičujejo dobre obete za prihodnost. Ni še dolgo, kar so uredili okrog 7 hektarov hmeljišča, pa bodo čez nekaj drž že obrali prvi pridelek. Nasad, čeprav enoletnik, bo dal že prvič okrog 300 kilogramov grenkih plodov na hektar, kar je razveseljiv uspeh. Tudi napovedi o kvaliteti pridelka, so ugodne. Cez neka.i dni bodo že skončali prvo sušilnico, nato pa bodo letos zgradili še eno. Vse to bo vzpodbudilo spodn.jeposaivske kmete, da bodo začeli raemišliiati o pridelovanju hmelja. Kmetijski strokovn j aiki računajo, da bo leta 1961 v Spodnjem Posavju že okrog 75 hektarov hmeljskih nasadov. Pitališče b ek on o v pri Čatežu bo zgrajeno do konca leta, obratovati pa bo začelo prihodnjo pomlad. Zmogljivost pjtališča bo okro-g 1000 belkonov. V bližini bodo uredili tudi vzrejno središče za plemenske svinje. KPPZ je dala okrog 600 svinj v rejo tudi kmetovalcem, povrhu tega pa ima lastno vzrejališče tudi na posestvu »Rdeča zvezda«. Obrat z zelo pomanjkljivi, je imel svet na razpolago le podatke o številu zaposlenih in o novih obrtnih gospodarskih organizacijah. Število zaposlenih se je v družbenem sektorju obrti v obdobju od začetka leta do dne 31. marca povečalo od 6835 na varna«, »Elox« in »Ključar«, v Cerknici krojaška delavnica »Moda«, v Litiji Pa podjetje »Pletilja«. Skupaj je v teh podjetjih na novo zaposlenih 146 Svet je sklenil, da bodo morali ObLO proučiti, za katere obrtne dejavnosti je pri zasebnikih naj večje zanimanje in nato usmeriti politiko izdaja — ------- -----------— oseb in 13 vajencev. Letošnji 8228, to je za 1393 oseb, ozi- družbeni načrt predvideva, da obrtnih dovoljenj y tisto roma za 20 odstotkov. V zaseb- se bo število zaposlenih v obrti P°dročje. nem sektorju se je število za- povečalo za 7 odstotkov, ozaro- -- _ . ____ poslenih v istem obdobju le ma za 551 oseb. Realizicija do * W8Cl0SljtIIl SO prdZHOVtlll neznatno povečalo, in sicer za 31. marca kaže, da je bilo v Prebivalci Predoselj pri deset oseb, tako da ima danes prvem četrtletju doseženih že Kranju e® od 6. do 11 avgusta zasebni sektor 4950 zaposlenih. 27 odstotkov načrta, iz česar se £e petič praznovali svoi kra-Povecanje je nasta..o deloma da sklepati, da bo letni načrt jevni praznik. Vsako leto se zaradi novih obrtnih obratov, presežen. ob tem prazniku spominjajo izkušnji, kar najbolj potrudili, da bi storili čimveč za uspeh celotne jugoslovanske ekipe. Naši bodo v Moskvi tekmovali z reprezentanco v več disciplinah, in sicer z vojaško puško (člani), s precizno malokalibrsko in tež-kokalibrsko puško (člani, članice in mladinci), s precizno pištolo pa samo v konkurenci posameznikov (člani). V najprivlačnejši disciplini — vojaški puški — naši bržkone ne bodo ostali zvesti razveseljivi dolgoletni tradiciji. Vse do tedaj, ko so morali na dolgo naporno pot v Moskvo, so ostali praktično brez sovjetske vojaške puške ln municije, tako da je sploh niso vajeni tako kakor druge reprezentance, predvsem iz vzhodnoevropskih držav. Se največ možnosti za dober plasma na tem prvenstvu imajo zato mladinci, nekoliko manj pa članice. Sicer pa strokovnjaki iz vsega sveta računajo, da naši ne bodo imeli kakšne podrejene vloge. Najboljša mesta pa bodo gotovo v dosegu_ samo izvrstnih sovjetskih, švedskih in tudi neznanih ameriških strelcev (ki so s precizno malokalibrsko puško pred dnevi premagali evropsko velesilo — Švedsko, Švico in Zahodno Nemčijo) ter morda še nekaterih najboljših zastopnikov evropskih držav iz te športne veje. saških konj iz Hrvatske, 2 kasača iz Srbije im 4 iz Vojvodine. Kazen tega bo sodelovalo v galopnih dirkah 5 konj iz Ljubljane, 5 iz Celja, 3 iz Maribora, 3 iz Ptuja ter 2 iz Zagreba. Vsi prijavljeni kasaški konji so najboljši v državi, medtem ko bodo na galopnih dirkah sodelovali najboljši galoperji Slovenije in Hrvatske. Prepričani smo, da bodo dirke nudile gledalcem res pravi športni užitek, saj bedo pomenile v kasaški kakor tudi v ja-halni panogi vrhunec naše zmogljivosti. Občinstvo opozarjamo, da je začetek dirke ob 16.30 uri. M. H. Vse pri starem IZOLA, 15. avgusta. V V. kolu ženskega šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi tile izidi: Nedeljkovič ; Piberl, prekinjena, Štruc : Cirovič, remi, Ka talinič ; Jocič 1:0, Jovanovič : Timofejeva 1:0, Lazarevič : Pi- hajlič 1:0, Kitonič : Petrovič 1:0, Vinceljak : Radenkovič 0:1, Ročič-Delak : Velimirovič 1:0. Stanje na tabeli: Nedeljkovič 4 (1), Lazarevič in Radenkovič 4, Velimirovič, Pihajlič in Kitonič 3, Jovanovi' in Jocič 2,5, Piberl, Timofejeva, Štruc in Cirovič 2 itd. Prekinjena partija iz današnjega kola Nedeljkovič : Piberl bo igrana jutri, ker sta danes igrali odloženo igro Jocičeva in Piberlova iz prvega kola, k; se je končala remi. Sabljači Z ME -žrtve letalske nezgodg Nev Yorli, 15. avg. v letalu hciaclske družbe KLM, ki se je pc-noči zrušilo v Atlantski ocean, nedaleč od obale Severne irslte, je potovala tudi sabljaška reprezentanca ZAH, ki je bila na poti v PhiLdel-phijo na letošnje svetovne prvenstvo. Reprezentanco je sestavljalo 6 aktivnih sabljačev z dvema spremljevalcema. Do zdaj še ni znano ali je kdo otl potnikov tega letala ostal živ. STOCKHOLM JE ZE CISTO BLIZU REVIJfi EVROPSKIH IfLETOf ŠESTIČ predvsem pa zaradi nove raz- Skupno število vajencev se hudih bojev kranjskega bata-je v enem letu povečalo za 208 ljona 5. avgusta leta 1941 pod oseb (od 2610 do 2818), to je za Storžičem. 8 odstotkov: od tega v družbe- v omenjenih dnevih so pri-nem sektorju za 6 odstotkov redili razna športna in druga (118 vajenoev), kar gre zopet tekmovanja. V soboto pa je na, ,rf.čun nove razporeditve bila v Prosvetnem domu slav-podjetij iz ostalih gospodar- nostna seja krajevnega odbo-skih panog v obrt. ra, ki so se je udeležili tudi Nato je svet razpravljal o predstavniki organizacij in nekaterih nalogah pri izvedbi društev. V Zadružnem domu družbenega načrta obrti. Ugo- na Kokriai pa so priredili tovili so, da je treba odpraviti slavnostno akademijo z boga-nesorazmerje med razvojem tim kulturnim sporedom. V obrti m med ostalimi gospo- nedeljo so bile po vseh vaseh darskimi panogami. Občinski na področju krajevnega odbo-Ijudski odbori bodo morali ra Predoslje žalne komemo-vložiti v obrt čimveč' in vesti- racije pri spomenikih in spo-cijskih sredstev, najmanj pa minskih ploščah, strelska dru-toliko, kolikor pride v investi- žiina pa je priredila množično cijske sklade sredstev iz obrti, strelsko tekmovanje. Prazno-Lani so dali ObLO obrti le vanje so zaključili v ponede-okold 42 odstotkov razpoložlji- ljek z zadnjimi športnimi vih sredstev. tekmovanji. R. C. Turistično društvo v Novem mestu je pred šestimi leti zgradilo na Loki ob Krki lepo kopališče s 138 omaricami, petimi slačilnicami in buffetom. Včasih prirejajo na tem prostoru tudi večerne zabave. H kopališču pelje cesta, in sicer od hotela Metropol, mimo bolnišnice, igrišča Da Loki in pod železniškim mostom. Na napravah se ponekod že pozna zob časa in bodo morali opraviti nekatera popravila. (Foto: Selhaua) Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš mož, oče, stari oče, brat in .stric ANTON MLAKAR bivši mesar Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. avgusta 1958, ob 16. uri na pokopališče na Trati. Žalujoči: žena Franja, sinovi ing. Tone, Simon in Florijan z družinami. Gorenja vas, Žiri, 15. avgusta 1 958. t I Se tri dni in najboljši atleti iz večine evropskih držav bodo nastopili pri slovesni otvoritvi VI. evropskega prve.nstva na olimpijskem stadionu v Stpchplmu. Zgodovina evropskih atletskih prvenstev je še razmeroma kratka. Prvič so se borili za zlate, srebrne in bronaste kolajne leta 1334 v To-rinu. štiri leta kasneje ,1e bilo prizorišče takih prvenstvenih borb Parizu, ženske pa so prvič nastopile na posebnem prvenstvu na Dunaju. Vojna vihra je seveda ustavila tudi ta tekmovanja, ki sojih nato obnovili leta 1946 (Oslo) in nadaljevali še 1. 1950 (Bruselj) ln 1. 1954 (Bern). In uspehi na dosedanjih prvenstvih? V Torinu je bila najuspešnejša Nemčija pred Finsko in Madžarsko, v Parizu in na Dunaju (uspehe ocenjujemo po mestih, doseženih v finalih za atlete in atletinje skupaj) Nemčija pred Finsko in Švedsko, v Oslu so v odsotnosti Nemčije gospodarili Švedi pred Rusi. ki so nastopili prvič in Francozi. Prvo mesto v Bruslju so že osvojili reprezentanti Sovjetske zveze pred Veliko Britanijo in Francijo (Nemci so stali še vedno ob strani), na zadnjem prvenstvu pa so bili zopet na vrhu Rusi pred Angleži ln Cehi. Najuspešnejši tekmovalci na evropskih prvenstvih so bili seveda tisti, ki so večkrat osvajali zlate kolajne. Med atleti imata v zbirki Po tri zlate Italijan Consctlini in Ceh Zatooek, še 3 tekmovalcev pa je zmagalo po dvakrat. Pri ženskah je na čelu »leteča mati« Fan-nv Blanke.rs - Ivoen (Nizozemska) s 4 zmagami pred Poljakinjo Wa-lasiewiczovo in Rusinjama Seče-novo in Dumbadzejevo. ki sta zmagali po dvakrat. Enkraten je zamah ConsoJinija, ki Je na vseh povojnih prvenstvih zmagal v Isti disciplini — v metu diska. Jugoslovani se udeležujejo evropskih prvenstvev že od Torina, le Pariš so izpustili. Uspehi so bili do Bruslja kal skromni, ali bolje rečeno — enaki ničli. Bruselj je pomenil preokret. toda že v Bernu se je krivulja zopet obrnila navzdol. Kolajno evropskega žiga imamo doslej samo enoc Petar Sosedin Je kot favprit teka na 30OT m z zaprekami v Bruslju prišel na ctlj kot drugi. Med najboljših šest v Evropi so se uvrstili naši atleti še v naslednjih disciplinah: teku na 150 m — Pecelj 6, v Bruslju, toku na 10.C05 m — Mihalič 5. v Bernu, teku na 110 m ovire — Lorger 4. v Bernu, metu krogle — Sarčevič 5. v Bruslju in v metu kopja — Vujačič 4. v Bruslju. Med atletinjami na smo podrobno zabeležili še: tek na 80 m ovire — Babovič 5. v Bernu, me! krogle — Radosavljevič s. v Bruslja! in Bemu, met diska — Mate.i 5. v Bruslju in *. v Bernu, met kopja — Kaluševič 6. v Bernu in štafeta 4x100 m 6. v Bernu. (mr) Zbor pred dumii V Stockholmu je zdaj že vse nared. Posamezne države so prijavile svoje udeležence in umika ni za nikogar več. O zadregi Italijanov in Rusov, katerih prijave so se nekje zataknile, pravijo zdaj, da :e bilo to na poštnih u_ radih v domačih državah. Tako so pisma vendarle vzeli v delo in prijave sprejeli kot pravočasne ker so bile po poštnih pečatih v resnici oddane o pravem času. V organizacijskem odboru imajo seveda polne roke dela. Na tisoče vprašanj je treba odgovarjati in med njimi ni naimani važno, kako in kje bodo kuhali hrano za toliko gostov iz vse Evrope. Kuhinjski šef je že pred meseci pripravil razne jedilnike in_ predloge ter jih razposlal udeležencem s prošnjo, naj pristavijo še svoje morebitne želje. Razumljivo je bilo teh precej; med njimi so predvsem Turki po večkrat opozorili na to, da njihovim atletom za nobeno ceno ne smejo postreči s svinjino. Toda šef kuhinje mora biti optimist. Sestavil je kar moč pisan spisek za vse tri glavne obroke in tako misli, da nasploh zaradi hrane ne bo pritožb. 370 časopisov (domačih in tujih) bo na tem prvenstvu zastopalo okrog 550 novinarjev. 23 držav je prijavilo radijske spikerje. Evropsko prvenstvo v atletiki se je razvilo v teh nekaj povojnih ietth v elitno mednarodno prireditev. Novinarji bodo imeli v tiskovnem uradu na izbiro 75 pisalnih strojev. tako da bodo na njih opravljali delo lahko tudi tisti, jej teh rekvizitov niso vzeli s seboj. Za obisk stanovanj za atlete so bile izdane posebne izkaznice, tako da tamkaj noben drug obiskovalec ne bo mogel do njih. To pa seveda ne bo veljalo za tiste, ki jih bodo vodstva posameznih reprezentanc sama povabila k sebi. Spalnice, jedilnice in sprejemnice bodo urejene kar najlične.ie in o njih vsak dan niti ne bo manjkalo svežega cvetja. Vsako domovanje bo imelo svojega vodjo, ki bo nasproti gostom odgovoren za izpolnitev sleherne želje. Vstopnice so za otvoritveni in zaključni dan do zadnje razprodane. Prireditelji so zanje in še za ostale pobrali do zdaj okrog milijon 300 tisoč švedskih kron. Televizije ne bo. ker so se vsa pogajanja za sklenitev take pogodbe razbila. -Pravijo pa. da je vendarle le zelo škoda, da teh nastopov ne bodo oddajali po televiziji, ker so objektivi za sprejem izredno prikladni, sai so osredotočeni na mnogo manjše ploskve kakor pri drugih športnih panogah. To so že mrharji Lazil sem po grmovju po gosto zaraščeni stečini. Ko sem segel naprej * roko, da bi razgrnil veje, sem ootlpal neko vrv. Pa ni bila vrv, bila je žica. pravzaprav spretno nastavljena zanka za divjad. Privezana je bila za vrh bukvice, ki je bila upognjena do drugega grma in pripeta zanj. Ko žival ujame, se upognjeno debelce sprosti in dvigne žrtev. Zankarstvo. Na žalost še precej razširjen način krivolova n a Dolenjskem. Kolikokrat rejo iz njih psa, kolikokrat naj-d ;o le sledi muk uboge živali :n nekaj dlak, večkrat pa najdejo tudi obešeno žival. Meso take živali je popolnoma črno, toda ludi takega so željni neka-'s •: ljudje.14 bi j.ih komaj lahko : ko imenovali. Mnogo takih ■Cevcev« so po vojni odkrili ■•"kani Ljudske milice in lovci, vendar jih je še dovolj. Razmeroma mile kazni niso učinkovite. Streljanje divjadi s čimer-.1 in kadarkoli, pa tudi katerekoli, brez zakonitih lovskih p-avic, to je drug način krivo-i va na Dolenjskem. Ne poved, le v nekaterih področjih. Tako področje je tudi okolica N kronoga. Prizadevanje čla-r. v lovske druzme, da bi povečali stalež plemenite divjadi, je brezuspešno. Brezvestni div-:ovci jim že leta in leta uni-‘' s j o divjad. Ne divji lovci, : mrharji, ki imajo celo ■ jo organizacijo. Se več, ." ■ jo tudi svojega orožarja, lil ; c. izdeluje orožje. Del lovišča pod Trebelnem so r Afonoški lovci določili za t-eni predel za smad. Z vem so hodili sem na opazuje staleža, z žalostjo pa ■Javljali, da je ta čedalje niši. Tudi letošnjo pomlad "t lovci Ogledali ta del lova. Splašili so srnjaka, ki zabokal in se pognal namer. Tam je počila puška srnjak je obležal ter izginil nahrbtniku divjega lovca, trgani Ljudske milice iz Mo-moga so lani odkrili tako varno mrharsko skupino na n ncah, letos pa si prizade-odkriti uničevalce divjadi :'ci vas; Brezovice nad rogom, s pomočjo lov- cev jim je to uspelo. Odkrili so pravo lovsko družino v Ilegali. Okoli 15 različnih pušk in vrsta dokazanih krivolovnih dejanj, ki jih je zagrešila ta skupina, je plod vestnega prizadevanja miličnikov. V vasi Brezovica je obstajala prava divjelovska organizacija. Skupno so hodili na »lov«, spretnejši lovci na stojišča, mlajši pa so podili divjad pred različne pihalnike. Kar je prišlo mimo, je padlo, zraven tega pa so nastavljali tudi zanke. Za vaško žegnanje niso šli po meso k mesarju, pač pa v gozd. Prav tja so šli po meso tudi za svatbo hčerke enega izmed njih. Da je bilo to v času lovopusta, jih ni nič .motilo. Prav tako jih ni motilo, da so letos marca ubili srno, ki je imela v trebuhu dva skoraj dorasla mladiča. Plen so si bratsko delili. Da so imeli vedno dovolj orožja in nabojev, je skrbel član skupine, po poklicu izučen orožar. Menda zato, da ta razvada krivolovstva ne bi izumrla, so starejši, »lovci« vključevali v mrharski posel tudi svoje mladoletne sinove. Po dosedanjih ugotovitvah je ta skupina, ki jo sestavlja šest krivolovcev, povzročila mokro-noškj lovski družini najmanj za 160.000 din škode. Vse škode razumljivo ni mogoče niti oceniti. Kaj je krivolovstvo? Mešanica škodljive strasti po ubijanju in želja po mesu divjačine ter škodoželjnosti. Negativni ostanek stare družbe, ko je bil zakoniti lov monopol premožnih, ko je mali človek čutil zadovoljstvo, če je lahko kaj od-ščipnil od lastnine, ki mu ni bila dostopna, ali mu je bila prepovedana. Danes je lov dostopen vsakomur. Toda resničen lov, športno vzgojni lov, združen z ljubeznijo do narave. Zato je krivolovstvo v današnjem družbenem redu eden izmed grdih negativnih pojavov, omadeževan z nečloveškim odnosom do živali, zato ga je treba preprečevati z vsemi sredstvi. (r) Tenis klub »01ympia« pnčhe v ponedeljek. IB. avgusta, s stalnimi teniškimi tečaji, ki so namenjeni pionirjem in pionirkam od 10. leta dalje in mladim igralcem, ki imajo za seboj že en tečaj. Vodstvo kluba ima na ra.zpoilag.0 potrebne riikvizite in žoge. Udeleženci morajo imeti copate in hlačke. Vodstvo loč n j a: ing. Janša in ing. Makova. Prijave in Informacije daje na igriščih tov. Mlakar. — Starši, omogočite svojim otroikom igranje tenisa, ene najlepših športnih iger! Izkoristite izredno ugodno priliko. ZA SLADOKUSCE-TURISTE! Gostišče^ »Na klancu« Jernej pri Portorožu vam nudi domači pršut, istrsko vino. refoško in malvazijo. °b sobotah in nedeljah ples. — Pridite, ne boste razočarani! Pege Vam ob stalni uporabi zagotovo odstrani PEGESAN krema. Odklanjajte nadomestila in zahtevajte povsod samo pravi originalni PEGESAN z rdečezlaito etiketo. V vseh lekarnah in drogerijah dobite »NOGIS«. ki Vas ščiti pred srbenjem med prsti na nogah, katero povzroča giVjivičen lišaj. Brez opeklin boste lepo zagorel! pri uporabi specialnega ULTRA-GIN MLEKA za sončenje. Dobite ga v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ZA NEGO LICA mmmmm kvalitetna kremai Napredne gospodinje uporabljajo samo preparat »OVOPON« za vlaganje jajc. Dobite ga v vseh drogerijah, pri Chemo in večjih trgovinah. R S D I 0 SPORED ZA SOBOTO Popačila: 5.05, o.oo, 7.CD, 8.09, 10.00, 13.Oo, 15.0'0, 17.00. 19.30, 2200,22.55 5.00 — s.oo Dobro jutro! ipisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila; 6 40 do 6.45 Naš jedilnik; 8.05 Mladima poje; 8.30 Gioacchino Rossini: Tatinska sraka, uvertura (Simfonični onkester dir/gira Arturo Toscanini) 8.40 Humoreska .tesa tedna __ Te->„ OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«. r ?: KOLEDAR .-'Obota. 16. avgusta; Rok. X X' X -•*— — — Keith je dvignil iskalec in mu pokazal relativni položaj podmornice in tarče. V kotu je bila naslonjena še ena naprava, ki je bila nekoliko podobna banju: ko je Jim namignil, jo je Keith vzel v roke. Z banjom je bilo treba določiti položaj za ogenj ali vodilni kot za izstrelitev torpedov. Nekaj trenutkov sta razpravljala o različnih rešitvah, ki bi jih bilo treba uporabiti za problem, kakršen je bil naš. Jim se je spet obrnil k Lartu: »Kako hitro gremo pa zdaj?« »Tri in pol vozla, sir!« Jim je odločil banjo v kot in se obrnil k periskopu. Keith se je premaknil na nasprotno stran, se obrnil k ■ imu in posegel po »kumari«, ki je visela na vrvici in je peljala do kontrolnega gumba. Osta-li člani kontrolnega moštva se že doslej niso kaj dosti pogovarjali med seboj, zdaj pa, ko so mirno stali na mestih in čakali, kaj bo prineslo opazovanje, se je zdelo, da je postala tišina še popolnejša. Pretrgal jo je Larto: »Trije vozli, sir!« Jim je zamahnil s palcem navzgor in Keith je potegnil v a kumaro. Namazana strojna zavora je spet tlesknila. Periskop se je nričel dvigati iz luknje, spremljali pa so ga zvoki brnečih kolutov in cviljenje prožnih jeklenih vrvi. Jim in Keith sta stala nepremično. Če bi se vlažne žice iz luknje, ki so dvigale periskop, ne premikale, bi se zdelo, da miruje tudi mokra, naoljena, bleščeča se jeklena cev. Potem se ie nenadoma pojavil jarem periskopa, ki je bil pripet na mokre žice. Takoj pod njim je bilo dno periskopa z okularjem, napravo za ugotavljanje razdalje in dvema ročajema ob straneh. Jim je bil pripravljen. Stal je pred periskopom kakor prej Ročaji so mu zdrsnili v odprte dlani. Raztegnil jih je. Vzravnal je obenem s periskopom, a še preden je ta dosegel najvišjo 'ego. se je Jim nenadoma obrnil h Keithu Keith je pritisnil na gumb in periskop se je ustavil, še preden je dosegel najvišji položaj. Jim je zdaj gledal skozenj, sklonjen nad njim v nenaravni stoji; najprej ga je obrnil v eno stran, potem še v drugo. »Ne vidim je,« je zamrmral. »Zdaj sem spodaj — zdaj sem spet zgoraj,« je govoril, ko so valovi na površini pljuskali čez periskop. To je bila dobra tehnika: kazati se sovražniku kar najmanj. »Kam bi utegnila izginiti, Keith?« »Morali bi jo videti,« je odvrnil Keith, ki se je posvetoval s svojim iskalcem. »Morala bi biti na naši desni. Obrnite ga bolj proti desni.« Keith je ob teh besedah položaj svoje roke na Jimove na periskopskih ročajih in jih s silo zasukal tako, da je položaj Jimovega telesa dokazoval, da opazuje morje ob našem desnem boku. Jim je naglo obrnil periskop za kak centimeter v drugo smer. »Tamle je,« je rekel nenaravno glasno, »v cikcak je šla! Položaj — beleži! Spusti-periskop!« »Nič-osem-sedem,« je odgovoril Keith, ko je pričel periskop drseti navzdol. »Kakšen je kot ob kljunu, sir?« »Desno trideset,« je rekel Jim. »Razdalje nisem razbral natanko, kakih štiri tisoč bo.« Keith je še vedno vrtel svoj iskalec, ker je Jim spet ukazal dvigniti periskop. »Stopi zraven, da boš hitro odčital razdaljo,« je rekel. Ko je periskop predrl vodno gladino, je položil roko na daljinomer in ga med vrtenjem počasi prirejal daljavi. »Položaj-beleži! Daljava-beleži! Spusti periskop!« »Nič-devet-nič« — »Tri-osem-nič-nič,« je odvrnil Keith, ki je hitro prenesel pogled z azimutnega kroga na kazalec daljinomera. »Krmilo popolnoma desno! Vsi naprej, dva tisoč vsaka stran!« Ko je Larto premaknil reostate, je ladja spet sunila naprej. »Kolikšna je razdalja do tarče?« »Tisoč devet sto yardov!« Videti je biro, kakor da Jim docela obvlada položaj »Tarča j- šla v cikcak na levo. Šli bomo okrog nje in jo zagrabili z direktnim strelom s kljuna desno devedeset, ko bo šla mimo.« V nepodmorniški govorici je to pomenilo, da je tarča spremenila smer in nas tako dobila na nasprotno stran, Jim pa jo bo obkrožil in jo skušal zadeti pravokotno na novo stran. Upal je, kakor poprej, da bo lahko izvedel to z giroskopskim kotom nič — to se pravi, da bo torpedo plul naravnost. Vso podmornico bo moral nameriti v kot nekoliko pred tarčo, nekako tako kakor lovec, ki hoče ustreliti letečo ptico, pa strelja nekoliko prednjo. Jim je vodil zelo dobro kljub začetni napaki, ko je plul prehitro in predaleč v eno smer, preden je drugič pogledal skozi periskop, in na srečo se je F a 1 c o n obrnil v cikcak zadosti pozno, da nam to ni naredilo preveč preglavic. Ogrelo me je tudi mirno, zanesljivo Keithovo asistiranje. Jim je spet spregovoril: »Na kakšnem kurzu moram pluti za direktni strel s kljuna?« Keith ni mogel takoj odgovoriti, ker je proučeval številke na iskalcu. Za hip pozneje je dejal »Ena-tri-štiri« in ponudil napravo Jimu. Jim je vrgel nanjo bežen pogled. »Obstanite na ena-tri-štiri,« je ukazal krmarju, ta pa je zaklical prav poleg mojega ušesa: »Obstati na ena-tri-štiri, da! Zdaj gremo mimo nič-ena-nič, sir!« Morali smo čakati, da bo ladja zakrožila na novi kurz Nisem si mogel kaj, da ne bi videl, kako je sreča igrala na Jimovi strani. V resnici je pravzaprav zgrešil tarčo, a F a 1 c o n je zavil v drugo smer tako pozno, da je Jim še zmerom lahko zavzel odličen napadalni položaj z druge strani — razdalja je bila sicer precejšnja, a ne prevelika. Spet je preteklo trideset sekund. Kakor večina ladij S- je tudi S-16 zavila kot po olju, kadar je plula z veliko hitrostjo, in kmalu smo se približali nameravanemu kurzu za napad. »Vsi naprej, dva tisoč vsaka stran!« Spet je bilo treba pogledati skozi periskop. Jim torej vendarle ni pozabil vsega, kar se je bil naučil o periskopski tehniki. To je ena izmed reči, ki nanje pri podmorniških častnikih najbolj parijo, ffca tudi najbolj kritizirajo — posebno če gre za kvalifOkaciJIfc (Iz današnjega »Pavlihe«) 40. Taborniki so poskakali z avtomobila in hiteli za županom, ki je odklenil vrata in stopil v kočo. En sam prostor je bii v njej, z velikim ognjiščem in klopmi ob stenah. Sredi sobe je stali miza s telefonom. Župan je dvignil slušalko in zavrtel številčnico: »Halo, je tam občinski urad?« Zadovoljno je pokimal, ko je ugotovil, da telefon deluje. 41. Dečki so z odprtimi ustmi občudovali lovske trofeje in zs-nimivo, lepo izdelano orožje, s katerim so bile bogato prek:; • stene v koči. Tu so se širili jelenji rogovi, tam je iz lepe nožnice pobliskaval oster lovski nož. Oh, ko bi hotel župan dovoliti, d c vzameta Peter in Jim s seboj vsaj en sam, majhen nož! Kako bi jima koristil .. . 42. Mike, ki se je prvi obrnil od stene, ni mogel udušiti presenečenega vzklika. Velika miza, ki je bila pred nekaj trenutki se prazna, se je sedaj šibila pod dobrotami, vabljivo zloženimi na pisane prtiče. Ob njej so stale Veverice s ponosnimi smehljaji in praznimi košarami. Peggy je nagovorila župana: »Pri sedite in pokrepčajte se z nami!« Drobiž m 9 © es Nad 30.000 raznih predmetov izdelujemo iz kavčuka. Po splošni uporabnosti je kavčuk med najvažnejšimi surovinami. Nogomet ni evropska, marveč japonska iznajdba. Nogomet so igrali na japonskem cesarskem dvoru že v sedmem stoletju; takrat je bil tudi ustanovljen prvi nogometni lrltih rte euatu AAAAAA BB E GGGG IIH rllll J >r>: oooooo pp krrfi sss ttt IT V V Iz gornjih črk sestavi 5 besed, ki bodo pomenile vodoravno in navpično: 1. znameniti ruski violinski vir-tuoz (David). 2. morska školjka — gurmanska specialiteta. 3. staroslovanski bog zime, 4. vladar panonskih Slovencev, oče kneza Kočija, 5. vozičeik v rudniku ali na gradbišču. REŠITEV VČERAJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. stana.!', 7. planina. 8. rast, 9. tz, 10. Antibes, 12. pl, 13. pehe, 14. onko-log, 16. razdor. o.amu uodu bojda zgradili »Tempelj beiega slona«. Beli slon ima namreč nadvse važno mesto v siamskem verstvu. V svetišču bo tudi nekaj posebej za to vzgojenih slonov. Eden med njimi bo »kralj«. Tako so že zdaj izbrali enega izmed najlepših slonjih mladičev, ki ima vse »zaželene lastnosti«. Kralj pač ne more biti kdor si bodi! In tu vidimo dva kralja: eden je prihodnji kralj slonov, drugi pa je pravi kralj — kralj Siama ali Tajske, ki si je prišel ogledal novega tovariša. POVESTI SAMUELA S.CGVILLA RsssE fVISRl MUSTER. Ati ititto - teeiaf S 9 Druga polovica avgusta je tu — in raketa za polet na Luno je skorajda pripravljena Zdi sc, kakor da se hočejo te kovinske oblike odtrgati od tal in poleteti nekam kvišku .. . No, pa ni tako. Ce vemo, da stojijo te spiralne — ali »vibaste«, kakor bi rekel navdušen častilec slovenščine — antene na Cape Canaveralu, bomo urno uganili tudi njihov pravi namen. Da. te naprave lovijo signale, ki jih oddajajo leteči preizkusni daljnostrelni izstrelki. De premnogo-krat pa signali nenadoma utihnejo, ko je izstrelek še sredi Poleta. In Schriever, von Braun, Killian in drugi raketni možje imajo vzrok za jezo in sive lase več. Nemiroljubna dirka! ¥ERZALNI 11?* W R.M KRETENJ verskih skupnosti, ki se podrejajo pravilu molka). 2. Pravilnik prometnih stražnikov in določenih manevrov. 3. Mimiko, ki spremlja govorjene jezike. 4. Konvencionalne gibe, ki jih zahtevajo družbena pravila. (Na primer pozdravi). 5. Kretnje, ki se nanašajo na odnose med moškim in žensko, med odraslimi in otroki ter med človekom in živaljo 6. Kretnje, ki jih uporabljajo članj tajnih družb. Opirajoč se na vse te elemente bodo profesorji sestavili slovar in ilustrirano slovnico z več tisoč fotografijami. Dr. Johnson pravi, da bi morala prva rake-.a potovati dva in pol dneva, da bi prispela v bližino lune. To se pravi, da jo bo treba izstreliti tako, kot da bi hoteli poslati na pot okrog zemlje umetni satelit, ki bi dosegel svojo najvišjo točko r,a višini, ki bo enaka razdalji med zemljo in luno. Pravijo, da bo velik uspeh že to, ee bo uspelo prvi raketi lansirati umetni satelit, ki bo krožil okrog lune. Možnost, da bi utegnila zadeti luno, je precej malo verjetna. Ce pa poskus ne bo uspel, bo dobila zemlja novega umetnega spremljevalca. V tem primeru bi se namreč umetni satelit, ki je namenjen potovanju okrog lune, zasnkal okrog zemlje. Mrtvi za žive Neki ameriški zdravnik, ki se j.e vrnil iz Sovjetske zveze, je videl, da v sovjetskih bolnišnicah uporabljajo kri mrličev za transfuzijo. Po njegovem pripovedovanju odpeljejo trupla ponesrečencev v bolnišnico, kjer jim po dveh urah, ko postane kri spet tekoča, odvzamejo kri. Nato jo skupno z nekim antibiotikom spravijo v ledenico. Tam jo lahko hranijo do štirideset dni. Botlrs; t-Siupa, najveeje budistično svetišče v mestu Katmandu, prestolnici države Nepala. Izpod pozlačenega vrha pagode gledajo oči vsevidnega božanstva na vse štiri strani neba. Očividec pripoveduje, da povzroča transfuzija krvi mrličev manj reakcij kot kri živih. 2e pred meseci so ameriški uradni predstavniki glasno in jasno izjavili, da bedo avgusta letos izstrelili raketni izstrelek, ki naj bi zadel našega naravnega satelita — luno. In res; dr. Roy Johnson, ki vodi dela okrog rakete, kij je namenjena na luno, izjavlja, da bi utegnilo priti do izstrelitve vsak hip. Prva raketa, ki bo letela na to daljno pot, bo sestavljena iz delov dosedanjih ameriških medkontineUtalnib izstrelkov - Imenovala se bo »Thor-Abie«. Gonilni del sestavlja medcelinski balistični izstrelek Thor, ki bo imel v nosu nekoliko predelano drugo in posebnim namenom prikrojeno tretjo stopnjo mornariškega izstrelka Vangu-ard. Dr. Johnson pravi, da se še niso dokončno odločili, katerega dne naj bi se raketa odlepila od zemeljske površine. Tudi to, katere instrumente bo nosila raketa, bodo določili tik pred vzletom. Poznavalci pravijo, cla bi bi- lo najbolje, ee bi se raketa dvignila s tal 23. avgusta, ko bo polna luna. V teh okoliščinah lahko namreč radijske oddajne in sprejemne postaje z ozemlja Združenih držav in Velike Britanije, ki bodo spremljale pot raketnega izstrelka, najdlje dosegajo površino lune. Ponoči je namreč najmanj motenj pri sprejemu signalov. Ce pa bi hoteli opazovati tisto stran lune, ki je obrnjena proč od zemlje. bi bilo najpametneje izstreliti raketo že ob prvem krajcu ali še prej. Združeni narodi so naročili jezikoslovcem, sociologom in psihologom, naj na vsem svetu raziščejo prvine mednarodnega nemega jezika —- kretnje, ki naj bi postale novi esperanto. K tem raziskovanjem sta pripomogli dve odkritji: kretnja, ki spremlja ameriško besedico iO. K.«, izvira iz Neaplja; ameriški Indijanci brezhibno razumejo nemške in francoske gluhoneme. To je rodilo zamisel, da bi sestavili univerzalni slovar kretenj. Uporabili bodo naslednje elemente; 1. Določeno število govoric, ki jih sestavljajo samo kretnje (rdočekožcev, Napolitancev in Magični lik