Posamezna številka 6 vinarjev. SICY. Il l™« LJubljane 8 vin. y LMM V M, 10. feÎHWlil 19!4. le;o xlil Velja po pošli s s K 26 - „ 2'2û „ 29 -.. 35-- Za velo leto naiiiej . sa eo rneseo „ s« Nemčijo oeloletno » ostalo Inozemstvo \ L|obl|fiol oa dom: Za celo let« oaprel . . R 24- — sa en mese „ • » 2' — II uptavi ettiena ««siBno n 1*70 s Soboto, izdaja = za oelo lat ....... 1'— sa Nemčlto «eloletno „ 8-— ta ostalo Inozemstvo „ 12 — ! ! ■ S ■ S 1 "i :v V ' •' ■•'•: '■'■■■Si '-v > v IoseraU : Enostolpoa peillvrs,a (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat . . • . „ 13 „ ia trikrat .... „ 10 „ ia večkrat primeren po p ost. Poročna oznanila zaBvaie. osmnmce iti: enoB olpna pe ltvrsta pu 18 »Ia. 8 Poslano: enostolpoa petltvrsta pa 30 «ta. Izhaja vsak dan, Izvzemtt oa« dol jo io praznike, ob 5 ari pop. Bedna letna priloga ?osb) rod. sa- UrednUtvo je v Kopitarievl nliot Ste» 6 lil Rokopisi se ne vračalo; oetranNrana pisma se oe e= sprejemajo - Uredniškega f betona štev 74 — Političen list n slovenski nars Upravnlâtvo |e v Kopitarjevi ollol it S. — Račno poštne hranilnice avstrijski) št 24 797. ogrske 28 511, boso bero Št Vb63 - UpravnlèSeqa leleloaa àt. IB8. Današnja številka obsega 4 strani. ŽttlO. Ni dolgo, ko smo naslikali položaj slovenskega naroda v podobi 1Irpca Jerneja. To nezaslišano zatiranje Slovencev, ki je vlada podpira, ne ozirajoč se na naše pritožbe, nam mora biti le podnet, da boj za našo pravično stvar le še bolj nadaljujemo, zakaj dobrega ni nikoli zadosti. Naši poslanci v proračunskem odseku so zadnjič krepko ožigosali Ebnerjevo šolsko knjigo na Koroškem. S tem so s svoje strani podali drastično ilustracijo k našemu narodnemu položaju. Glasilo slovenske liberalne stranke je to izrabilo za napade na nas. Zapisalo je hlapca Jerneja na naš račun. Da bodo liberalci stvar tako zavili, smo dobro vedeli. Česa pa niso v svojem sovraštvu do nas še izrabili? Zgodilo pa se je, da so se naši poslanci glede tiste sramotne knjige v nečem •'motili. Tega, kar se je smatralo za naj-ie — trditve, da je naš narod na slabem m — ni v knjigi. Ta zmota je neprije-, zakaj nesramnosti se toliko godi v oški deželi, da že te zadostujejo, da nemo pesti in zakričimo. Toda le skraj-zloben Človek more iz tega izvajati, da ;e naši poslanci zlagali, V dobri veri se takega sploh ne more misliti. Naši poči vendar ne bodo vedoma in hotoma i sebe blaniirali, da dosežejo trenuten h, ker taka stvar bi ne mogla ostati ndvajset ur zakrita. Da se je ta zmo-zgodila, je vendar poslanec naše stranke, dr. Lampe, prvi v seji kranjskega deželnega zbora povedal. In vendar se je našel slovenski list, ki je vrgel našim poslancem v obraz, da so se zlagali. Očita jim > zvijačo«, »eklatan-tr.o laž«, »politično nepoštenost«! (» Slov. Narod«, št, 31.) Če bi bil rohnel zavoljo Lega, da so se zmotili, naj bi že bilo. Da pa jim očita namen, to je višek hudobnosti in neumnosti obenem. Kje pa meni »Narod«, da bo dobil ljudi, ki bi mu to verjeli? Da bi bili naši poslanci tako brezmejno podli in nespametni obenem, da bi se tako dali v zobe slovenski in nemški javnosti? Kaj takega podtikati, to more le satanska zloba. Stvar je tem hujše obsodbe vredna, r je moral »Narod« vedeti, da bodo mci to reč takoj pograbili. In res je pri-Dobernig in citiral ves »Narodov« čla-da nam vrže v obraz, da se o koro- i razmerah sploh lažemo! Nota bene, >ernig citira »Slovenski Narod« in od ie strani dodeva le zaključek: Če Slo-ci Slovencem očitajo, da se o koroških nerah lažejo, mora res biti, »Slovenski Narod« se more tem menj ' niti očitku, da je s tem hudobnim pod-.ljem našo stvar pred celo nemško jav-„-stjo namenoma oblatil, ker je Ebnerjeva eolska knjiga za slovenski narod res sra-Ina. »Slovenski Narod« ve, (celo citi-da se v njej Slovenci imenujejo »bin-f)lÄ> to je, da se psujejo, zakaj Nem-_ velja to kot psovka. Kljub temu s t)0 navaja Dobernigov članek in se dela ), kakor da je Ebnerjeva knjiga popol-ia nedolžna. Niti ene besede ni do da-našel, da bi to ožigosal, da le more po udrihati. Še več! Piše (št. 29): »V resni- ii v tem odstavku in sploh ne v celi igi nobenega zasramovanja slovenskega oda«. To pravi par stavkov potem, ko i citira odstavek, da se Slovencem na Koroškem pravi »bindišarji«! Zakaj iz stavka: »Die Ackerbau und Viezucht treibenden Bewohner dieses Gebietes sind beinahe ausschließlich Slovenen, die hier so wie im übrigen Kärnten »Windische« — von Wenden — Weidende (!), welchen Namen sie von den Germanen erhielten — genannt werden«, se ne more ničesar drugega brati kakor več ali menj sramotilni namen. Toda knjiga vsebuje še več kakor to. Ves duh, v katerem je spisana, je duh zaničevanja slovenskega naroda. Kakor izvemo, se ta aprobirana šolska knjiga laže tudi o dejanskih narodnostnih razmerah in poveličuje nemški narod nad slovenski, bindišarski. Zdaj pa pomislimo, da se morajo slovenski otroci povrh takega oficiel-no potrjenega lažnjivega »domoznanstva« učiti še, da so Nemci in da so na to ponosni ter da govorijo lepi nemški jezik, kar so vse naši poslanci v buogetnem odseku ožigosali; pomislimo nadalje, da morajo peti »Weihel'ed«, s katerim se posvečajo nemškemu narodu — pa naj še kdo pride in reče, da tu ni sramotilnega in poniževalnega namena, ki se v tej zvezi kaže! Ob tako žalostnih okoliščinah, ko skuša na eni strani nemški nacionalizem na tako brutalen način izbrisati naše ime z naše zemlje, na drugi strani pa slovenska stranka nalašč izrablja nehoteno zmoto, ki na bistvu stvari ničesar ne izpremi-nja, proti drugi slovenski stranki na tak način, da nemški nacionalci podtikanje zagrabijo, da tako opravičijo svojo razna-rckovalno politiko na Koroškem — ob takih okoliščinah je najtrpkejša beseda premalo trpka. Eni pravijo: Tako mora priti, če se Slovenci sami med seboj tepemo. Ni res, da mora tako biti, kljub strankarskemu boju. Obe slovenski stranki bi bili v narodnem vprašanju lahko postopali složno, če se ne bi bil svojčas slovenski liberalizem, da ubije slovensko kaloliško-narodno stranko, zvezal v kranjskem dež. zboru z Nemci. To je za desetletja kompromitiralo idejo našega narodnega edin-stva, Obe slovenski stranki bi pa še danes vsaj v vprašanju narodne obrambe mogli delovati skupno, če ne bi bili liberalci pod vplivom svoiih radikalcev pometali slovenske katoliške lajike in duhovnike iz Ciril - Metodove družbe, ki so potem morali svojo narednoobrambno društvo osnovati. Iz Sokola, ki je imel biti čvrsta narodna organizacija, združuloča vse Slovence brez razlike stranke, so liberalci po sili naredili radikalno svobodormselno društvo, v katerem nima naš človek prostora. In danes? Kako je danes, o tem govori baš ta-le članek. Tako je. Nam je lahko žal, a pomagati ni, če je stari liberalizem neprboljš-ljiv. Ostane le eno: Kdor še ni izgubil narodnega idealizma, komur ie za obstanek in napredek naroda več kakor za puhle svobodomiselne fraze, kdor čuti, da moramo složni pobijati naval nemštva na našo zemljo, ta naj se združi z nami ali naj nas vsaj podpira. Mi pa delajmo, delajmo in delajmo, da rešimo naše ljudstvo. Kar se naših nasprotnikov tiče, kolikor jih je še kaj v dobri veri, pa samo to: Če še zdaj na tem kričečem zgledu ne uvidijo, kako more našemu malemu, od vseh strani sti-skanemu narodu škodovati slepa strankarska strast, potem ne bodo nikoli uvideli. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Pododsek socialno zavarovalnega odseka 'e sklican k seji dne 17. t. m„ da razpravlja o predlogih Burivala in dr, Leona Wintra glede na ureditev jezikovnega vprašanja v socialnem zavarovanju. DUNAJSKE OBČINSKE VOLITVE, Potrjuje se, da so se krščanski soci-alci in nemški nacionalci pogajali o kom-nromisu za bodoče dunajske občinske volitve na vabilo krščanskih socia'cev, a komoromisna pogajanja so se razbila. Ker se niso pogodili, Dostavijo nemški nacionalci lastne kandidate, GALIŠKI DEŽELNI ZBOR je sklican dne 12. t. m. Pričakujejo, da odsek do takrat izdela predlog o volilni pre-osnovi. Dne 9. t, m. popoldne sklicano sejo odseka za volilno preosnovo so na danes odgodili. Seja Ukrajinskega kluba je bila zelo burna, ker je več poslancev nastopilo proti ukrajinskemu kompromisnemu mandatu Lvov-Kulikov. HRVAŠKI SABOR je dne 9. t. m, v tretjem branju odobril postavo, ki odpravlja prepoved, da se učiteljice ne smejo možiti, TISZA SE JE POGAJAL Z RUMUNI NA PROŠNJO IZ BEROLINA. Iz Budimpešte se poroča, da so se po-tfalanja z Rumuni na Ogrskem izjalovila. Opozicijonalni krogi trde, da so v Berolinu naprosili Berchlclda, da naj dela na sporazum z Rumuni na Ogrskem. Berchtold je sicer izjavil, da se v notranje razmere na Ogrskem ne more vmešavati, a ko so v Berclinu svojo željo ponovili, je Berchtold Tiszi svetoval, naj se prične z Rumuni pogajati, IZJAVA SASOHOVA O BALKANSKIH PROBLEMIH. Ruski minister za zunanje zadeve Sa-sonov je podal včeraj v budgetnem odseku dume važne politične izjave. Dejal je: Rusija ce bo odločno protiviia predlogu Avstrije in Itrlije, da ne K:'cs :n Mitilenc prisodita Turčiji. Otoke mora vse dobiti Grčija. (To je presenetljivo, ker se je dozdaj vendar mislilo, da so se velesile glede Kija in Miti'en zedinile v zmislu anglešk. predloga.) Srbija in Grčija sta trdno zvezani. Grčija bi se rada z Bulgarijo sprijaznila, toda nenadni lanski nrpad Bulgarije na zaveznike se ne more tako hitro pozabiti. BUKAREŠKA POGAJANJA. Veniselos in Pašič, ki se je tudi iz Pe-terburga semkaj pripeljal, sta konferirala z Bratianom. Gre se za pristop Rumuni-je k balkanski zvezi, Vrše se sprejemi in dinerji. Kralj sprejme v avdiienci tako Ve-niselosa kakor Pašiča. Grški prestolonaslednik Jurij se menda res poroči s princeso Elizabeto rumunsko. Veniselos in Pašič odpotujeta skupaj v Belgrad in ju bo grški prestolonaslednik najbrže spremljal. BOJI V JUŽNI ALBANIJI. Oficielne vesti potrjujejo, da so Grki bombardirrli albanske vasi od Bolene do Fora. Mnogo hiš se je vnelo. Prebivalci so zbežali v hribe in Grki korakajo v kraje, katerih niso imeli doslej zasedenih. Albanski častniki so zahtevali navodila za slučaj napada. Prebivalstvo v Valoni hoče prirediti protestno manifestacijo, BULGARIJA. V Plovdivu je prišlo pri protestnem zborovanju socialistov proti razpustitvi občinskega sveta do prelepa. Policijski uradnik je hotel napraviti red. SociaTstič-ni govornik je iz revolverja nanj ustrelil in ga lahko ranil. Proti govorniku in sklicateljem je uvedena kazenska preiskava, ITALIJA SE POVSOD VSILJUJE. »Rusko Slovo« poroča, da so glede orientske železnice nastale nove težave, ker Italija z internacionalizacijo železnice s pomočjo francoskega, ruskega in avstrijskega kapitala ni zadovolina, ampak zahteva tudi svoj delež zraven. AVSTRIJA IN SRBIJA. Avstro-ogrski poslanik baron Giesl se je pri srbskem zunanjem ministrstvu pritožil, ker se pri srbskih carinskih uradih nalagaio na avstrijsko blago neutemeljene pristojbine. Dnevne novice« + Slovenec kaznovan, ker js vložil na slavni celovški magistrat slovensko vlogo, Čudna je modrost celovških magistrat-nih mogotcev. Mesto da bi se brigali za sramotne mestne finance, pa so se spravili na redke slovenske vlege, ki prihajajo vsako leto po par na to prevzvišeno instanco. Par Slovencev je napravilo napoved za vojaško takso na nemški uradni formular v slov. jeziku. Vkljub temu, da stara judikatura izreka, da je celovški magistrat dolžan sprejemati slovenske vloge, je hotel magistrat na vsak način od pri- ! javnikov izsiliti, da bi podali na protokol ; podatke za vojško takso, ki bi jih seveda nemško zapisali in bi potem slov. napovedi vrgli v koš. Ker se prijavniki niso hoteli udati, postavil se je ceiovški magistrat na stališče, da sploh ni bila nobena napoved podana, ker slov. vlog ne sprejema vsled lega, ker je Celovec popolnoma nemško mesto!! Dne 9. febr. bil je prvi prijavnik vsled tega od cclovškega magistrata žc kaznovan z denarno globo, češ ker sploh ni podal v določenem roku napovedi za voj. takso, dasi je v resnici pravočasno in pravilno napovedal pismeno v slov. jeziku. Ostali prijavniki slede. Če to postopanje ni škandal, potem ne vemo, kaj naj se tako imenuje. Lansko leto je magistrat podobno postopal in tudi nekoga kaznoval v enakem slučaju, kazenski nalog pa je dež. vlada razveljavila, češ, da je vendar še tudi slovensko prijavo smatrati za prijavo. Tako se naravnost zoperstavlja nižja instanca višji instanci, cel. magistrat dež. vladi in to v prenešenem delokrogu! V vi-lajetu pa je seveda vse mogoče, ker tu veljajo »koroške« in ne avstrijske proslave' -j- Škandali na kolodvoru v Celovcu se nadaljujejo. V nedeljo dne 8. t, m. hotela se je večja slovenska družba odpeljati v Žihpolje z vlakom, ki odhaja proti Jesenicam ob 2 uri 12 min. Zahtevala je v veži kolodvora listke v slovenskem jeziku. Uradnik drž, železnice tudi na odgovor, da je družbi nemško ime Žihpolje neznano, ni hotel dati listkov, nego zahteval, da se mu pove nemško ime Žihpolja. Seveda, se to ni zgodilo. Odrezal se je na to, da naj gre družba vprašat portirja, kako se pravi Žihpoljam, nakar se je pojasnilo če-stitemu nacijonalcu, da naj le sam portirje sprašuje po imenih postaj, če jih ne ve, da pa ni to stvar občinstva. Ko se je hotela družba pritožiti pri po^tajenačelniku, ga ni bilo v uradu. Tudi pri blagajni na peronu, ni poznala nemškutarska frajlica Žihpolj ter sc je na slovensko zahtevo predrznila odrezati: »spielen sie sich niht«. In se tudi igrali ne bomo! Pritožba na generalni inšpektorat je že pripravljena. Pripomnimo, da so Žihpol e tretja postaja pod Cc-lovcem, da je bil še pred nedavnim časom tudi postajni napis slovenski in ga je šele zloglasni Lučovnik odpravil, ostali napisi pa so še danes dvojezični, ker se je baje Lučovnik izrazil, da na stranišču že še sme slovenski napis ostati, na pročelju postaje pa ne. Ali bo že enkrat konec izzivanja od strani drž. železnice ali ne? Ali ni mogoče z nečuvenimi nastopi uredništva v zvezi p-staienačelnik sam ali celo ravnateljstvo v Beljaku? Pardona naj delegacija ne pozna in naj zahteva eksemplarično kaznovanje krivcev. -(- Umazana reklama. Mestna hranilnica ljubljanska si je najela v Severni Ameriki nekega človeka, Frank Sakserja, Ta človek, ki je svoječasno delal reklamo za propadlo ^Glavno posojilnico« in dobival za to delo velike provizije, spravil je pa lepo število ubogih ameriških izseljencev ob krvavo prislužen denar, sedaj lovi slovenske delavce, naj vlagajo denar — potom njegove pisarne seveda — pri »Mestni hranilnici« v Ljubljani. V 16. številko »Glas Naroda« je spravil ta človek nesramen članek >Glede varnega nalaganja denarja«. V članku najprej psuje, ker nek amerikanski slovenski koledar priporoča nalaganje denarja pri domačih rajfajznov-kfh. Naše zadružništvo imenuje »klerikalne posojilničice in hranilničice«, pri katerih ni najti sigurnosti. O odbornikih teh posojilnic pa: »Male posojilnice in hranilnice pa nimajo nikakih veščakov in tudi zelc mala poroštva. Ako kje kaj poči, se izkažejo poroštva ničevim. Tako nas uči bridka izkušnja pri »Glavni posojilnici« v Ljubljani.« Višek nesramnosti je, da si upa človek, ki je vlekel provizije od propadle »Glavne«, sedaj še sklicevati se na »Glavno« in s pomočjo te, begati ljudi pred varnostjo rajfajzenskih posojilnic. O odbornikih naših posojilnic piše dalje: »Nekateri gosnod;e igrajo takorekoč »va banque « iu razsipajo denar tudi v strankarske namene. Ko pa želi kak vlagatelj večjo vsoto v izplačilo, ga pa postavijo na dolge obroke.« Konečno še poziva rojake, naj se varjejo »piškavih posojilnic in hranilnic«. Z Fran-ccm Sakserjem, ki si je z žulji ameriških Slovencev napravil lepo premoženje, bomo morali drugače obračunati. Sploh so se njegova podjetja preveč pardonirala. Poizvedeti bo treba in priobčiti vsa imena onih nesrečnih vlrgatel'cv-Amcrikan-ccv, ki so se dali izvab'ti pisarni Fr. Sakserja, da so potom te vlagali denar, ki ga 2c sedaj, po večletnem dolgem roku ne morejo dvigniti. Sakser je spravil svojo provizijo, ubogi ameriški trpini pa točijo solze za izgubljenim premoženjem. Od naše strani se ni do sedaj še ničesar storilo za organizacijo nalaganja denarja od ameriških izseljencev. Organizirati bo treba društva v Ameriki, ki bodo pošiljala denar v domače kraje. Rafaelova družba bi tudi na tem polju imela hvalevredno nalogo, Uresničiti bo treba misel, ki se je nedavno sprožila, da bi deželni odbor nastavil za Rafaelovo družbo v Ameriki posebnega tajnika. Toda ne samo enega. Skrbeti moramo, da dobi Rafaelova družba svoje zastopnike v vseh velikih mestih: v New Yorku, Pitsburgu, Čikagu in Clevc-landu (Ohio), kjer so Slovenci naseljeni v največjih množinah. Skubljenju našega ljudstva od strani raznih Sakserjev mora biti enkrat konec. Po ameriških mestih ima ta mož svoje zaupnike »javne notarje;., ki so seveda gostilničarji, ti lovijo zanj nevešče ljudi. Naši ljudje, ki imajo svojce v Ameriki, bi pa morali te opozoriti, da jc denar najvarnejši, ako ga izseljenec sam odda na pošlo in pošlje svojim v domovino; ti mu ga bodo najvarnejše naložili. Za Mestno hranilnico« pa ni posebno častno, da ima nastavljene v Ameriki ljudi, ki za dobro plačilo vabijo denar zanjo. -{- Kranjski deželni zbor. Dnevni red 11. seje deželnega zbora kranjskega dne 11. februarja 1914 ob 11. uri dopoldne: Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročilo verifikacijskega odseka o splošnih volitvah meseca decembra 1913. -f- Prestavljen nemški hujskač. V Lvo-vu je tajnik nemškega konzulata, Frauter, pospeševal delovanje Ostmarkenvereina«, ki skuša na Gališkem uganjali germaniza-torično politiko. Poljaki so se pritožili in nemška vlada je morala moža prestaviti v Odeso. Dobro bi bilo, če bi vlada tudi na slovanskem jugu na take vsenemške hujskače pazila, vsaj toliko, kolikor pazi na ruske in jih ekspedirala, ker niso za obstoj in razvoj naše države nič menj nevarni kakor n. pr. grof Bobrinski. Marsikateri pastor in potovalni učitelj iz Prusije bi zaslužil, da ga napodi naša policija iz naših krajev, ker ti šuntarji sejejo seme nezadovoljnosti in vzbujajo iredento. -f- Cestni okrajni odbor ribniški se je konstiturial. Načelnik je Anton Pele iz Ribnice, namestnik Josip Pucelj v Danih, ključar Anton Šile v Slatniku. — »Novo« gimnazijsko poslopje v Novem mestu se — podira. V pondeljek dopoldne je v 3. gimn. razredu med zemljepisnim poukom padla s stropa debela plast ometa v obsegu 2—3 m2. V razredu je to provzročilo nemalo strahu in učenci so, videč pretečo nevarnost, prestrašeni zbežali iz sobe. G. profesor, ki je razlagal pred karto, se ima le slučaju zahvaliti, da ga niso zadeli debeli kosi ometa, ki je karto pred njim odtrgal in zmečkal. Ako bi se bila utrgala tolika plast nad v klopeh sedečimi učenci, bi bila večja nesreča neizogibna. Ker se je do sedaj že v več prostorih odtrgal omet in je pri razpokanih stropih pričakovati, da se bo to ponavljalo, se je čuditi, da visoka učna uprava v telesno varnost učencev in učiteljev ničesar ne ukrene. Kako pridejo isto do tega, da morajo biti v večni nevarnosti in da visi nad njih glavami Damokiejev meč v podobi — ometa? — Vrnil se jc oskrbnik Poviške graščine po preteku več dni. Izkazalo se je, da so bile druge govorice brez podlage. — Kolekovina pri gledaliških predstavah. C. kr. finančno ministrstvo je z razpisom z dne 31. dec. 1913, št. 43266 na podlagi razsodbe upravnega sodišča z dne 6. maja 1913, št. 4851 zaukazalo, da sc morajo prošnje za gledališke predstave tudi v slučajih, če jih vloži po svojih pravilih v to upravičeno društvo kolekovati po t. p. 43 b 2 z 2 K in da morajo za take prireditve izdane dovolilnice biti kolekovanc po t. p. 7 g tudi z 2 K. — Zastrupljene ribe v Ljubljanici pri Vevčah. Dne 1. t. m. zastrupili so z klorovim apnom velikansko število rib v Ljubljanici pri Vevčah. Kako se je to zgodilo ni znano. Najbrže je bila pomanjkljiva zapora pri posodi, kjer je pripravljenega do 5000 1 klorovega apna v tekočem stanju. Škoda je velikanska in sc ne da preračunati, posebno še pri sedanji nizki vodi. Videlo se je plavati velikanske do 20 kg težke sulce, mrene in lipave. Koliko jc poginilo drugih rib in mladine se niti približno preračunati ne da, Radovedni smo, kako kazen se bode prisodilo vevški papirnici za ta čin. Sicer ima papirnica sama v najemu ribolov v Ljubljani. Tudi se je ravnatelj Titlel izjavil svoječasno, da samo zato hoče imeti ribolov v Ljubljanici, da. se mu ni potreba bati kazni, ako se ribe zaslrupe, kar se velikokrat zgodi. Kako ostra jc postava napram ubogim ljudem, ako bi kdo kako ribo vjel za sebe, jc marsikdo občutil; n. pr. Jakob Bitenc je samo ob vodi šel in v vodo gledal, orožnik ga jc ovadil in dobil je pri sodniji tri dni zapora za »ribjo tatvino«. Koliko bode pa kaznovano ravnateljstvo vevških papirnic? — Alkohol ne greje. Iz Radeč pišejo: Po noči od četrtka na petek je zmrznil na Močilnem Matija Irt, posestnik na Kalu, Št. Janžke župnije, V Radeče je šel po opravkih. Ti opravki so bili pravzaprav pot iz gostilne v gostilno. Nazadnje si je privoščil še ta »kratkega«. Nadelan je bil precej, tako da mu pijače menda več dati niso hoteli in da so ga tudi zadrževali, da naj nikar domov ne hodi. Toda korajža mu ni dala, šel je domov, a na poti opeša in zmrzne. Mož je bil alkoholik in s svojo družino tudi kot alkoholik ravnal. Bog se ga usmili. — Pcgoudov polet v Zagrebu je izvrstno uspel, to se pravi v strokovnjaškem oziru in za Pegouda, ki je dobil za polet 12.000 kron. Konzorcij, ki je aranžiral v Zagrebu ta polet, pa ima škode okolu 10.000 kron. — Nova moška moda. Jz Amerike poročajo, da bo letošnje poletje prineslo nekaj čisto novega v moški modi: gospodje bodo namreč začeli nositi hlače z razpor-kom ob obeh straneh, ki bo segal do srede meč. — Mornariški kongres v Trstu. Avstrijsko marnariško društvo namerava prirediti tekom septembra t. i. v Trstu večji mornariški kongres. — Vojaški pobod žez Velebit. Major Stanzer je te dni odšel s stotnijo domobrancev iz Gospiča preko Velebita v Za-der, kamor je srečno dospel. Pohod je trajal 23 ur brez daljšega odpočitka. Prehod čez Velebit jc bil zelo naporen, ker je bil sneg ponekod 5 m visok. — Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne 15. febr. ima Bralno društvo poučni shod. Na sporedu je petje, poučni govori, deklamacija, šaljiv prizor »Ženin Miha«, šaljiv dvogovor »Klepetulja« itd. Vsi pridite v obiinem številu. — Umrl je 4. t. m. v Beljaku višji oii-ciant beljaškega okrajnega glavarstva Emil Lubich. — V zaporu poizkusil zažgati je v Beljaku 4. t .m. slamnice vagant Lco Wultsch, a je to preprečil jetnik, ki je bil ž njim v isti celici zaprt. — Prostovoljno gasilno društvo na Rečici (Bled) ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 15. februarja v restavraciji »Mangart«. — Kmetijska podružnica na Dobrni pri Celju ima svoj redni letni občni zbor dne 15. t. m. v salonu hotela »Union« ob 3. uri popoldne. Na sporedu jc predavanje g. Holza, tajnika c. kr. kmetijske družbe. Druge točke dnevnega reda so: poročilo o delovanju, volitev odbora, sprejem novih udov, pobiranje letnine, volitev delegata za občni zbor in slučajnosti. Naša podružnica se jc ustanovila leta 1907 in smo si morali močno prizadevati, predno so nam jo dovolili. Hujskanje zoper podružnico je veliko in konstatujemo le to, da dežela sama kot veleposestnica na Dobrni še ni pristopila k tej podružnici. Med tem, ko so drugi posestniki že marsikaj storili v po-vzdigo gospodarstva n. pr, potom drenaž, naprava amerikanskih vinogradov, se dežela ne sramuje, da ima sredi toplic dva prav močvirnata travnika, ki nikakor ne pospešujeta zdravje, ker kužita drugače tako zdravi zrak. Za povzdigo živinoreje se nič ne stori od strani dežele, ki bi lahko ustvarila, najlepše pašnike in tako topličar-jem nudila ne le izvrstno mleko, ampak tudi interesantne izlete na Kozjak. Po zborovanju se vrši v dvorani »Union« pustna veselica. K MAUSOVI AKCIJI NA DUNAJU. Knezoškof dr. Piffl je poslal listu : Oesterr. Kathol. Sonntagsblatt« pismo, v katerem ga poživlja, da se ima v bodoče opustiti vse obdolžitve, da so druge katoliške organizacije od kolinske struje okužene« in »menj katoliške«, ker ima o tem le poklicana cerkvena oblast soditi. Sicer pravi škof, da bo moral »Oesterr. kathol. Sonntagsblatt« proglasiti kot nekatoliški. NEMŠKI CENTRUM. Dne 8. t. m. se jc konstituiral v Bero-linu državnozborski klub centra. Za predsednika jc bil izvoljen dr, Spahn. Stranka je izdala oklic na svoje člane, v katerem poudarja, da ni konferionalna, ampak politična stranka, katera hoče varovati svobodo vere, posebno katoliške cerkve, popolno uveljavljenje ustavnih pravic vseh državljanov, krščansko podlago družbe in socialno pravičnost. SaisšRe lenino v Botiinjii. Krasno zimsko solnce je obsevalo stotine športnikov, ki so v nedeljo poselili Bohinj, da se udeleže ali da prisostvujejo tej zanimivi športni prireditvi. /'e na predvečer v soboto jc došlo veliko .število »pomikov, lako, da so bili bohinjski hotejj. popolnoma zasedeni. V hotelu Triglav se je vršil Jia večer sankaški plesni venček, pri katerem jc svirala vojaška godba polka št. 19 iz Tolmina. V nedeljo zjutraj pajso pripeljali zimsko-Športni vlaki iz Trsta, Gorice in Ljubljane številno množico gle-dalccv. Naj živah noj še je bilo pri prvem startu in pri koči na cilju, kjer ie svirala domača Bohijska godba v narod- nih nošah. Opazili smo med drugim tudi: gospoda protektorja dvornega svetnika in ravnatelja c. kr. državnih železnic A. Galambos-a, podpredsednika državnega zbora vitez Pogačnik-a, brigadirja iz Tolmina M. Rostočil-a, polkovnika 19. infanterijskega polka pl. Alemann-a z mnogimi častniki, predsednika Kranjskega avtomobilnega kluba, deželnega poslanca dr. Karol baron Born-a, popredsednika kranjskega avtomobilnega kluba veleindu-s tri j ca Vinko Majdiča, c. kr. okrajnega glavarja Franc Žumpek-a i. dr. — K tekmi sc jc prijavilo 98 sankačev. Tekma ki se je pričela ob pol 11. uri dopoldne, se je izvršila brez najmanjše nesreče v najlepšem redu. Mojstrstvo si je pribori! Janko Skale (Ljubljana) 1 min. 25 sok. kot drugi je bil Ivan Logar (Bo-hijska Bistrica) 1 min. 29 sek. in kot tretji Anton Jelene (Tržič) 1. min. 30 s. Kot. v-magalee glavne vožnje jc bil Ivan Slavec (Jesnice) 1 min. 32 sek. drugi J. Kelce, (Ljubljana) 1 min. 33 sek. in tretji Josip Salberger (Tržič) 1 min. 35 s. Damsko tekme se je udeležilo 12 brhkih tekmovalk, ki so dosegle jako lepe uspehe. Najboljše je vozila gdč. Mici Boehe (Trst) 53 sek. druga jc bila gdč. staša Bežek (Ljubljana) 54 sek. tretja gdč. Andriena Wolfling (Bled) 56 sek. Najintorsantnejša pa je. bila vožnja na dvosedežnih sankali, ki se, vkljub že precej izrabljani progi obnesla jako iz-borno. Prva: I. Skale — Staša Bežek (Ljubljana) 1 min. 28 sek. druga: F. Bernard — K. Mencinger (Jesenice) 1 min. 31. sek. tretja: Pintar — Ravnik (Gorica) 1 min. 32 sek. četrta: Lauter — gospa Malenšek (Ljubljana) 1 min. 34 sek. Največ udeležencev je bilo pri primorski tekmi, h kateri sc je oglasilo 26 vozačev. Prvi je zmagal Edmund Bevc (Trst) ki je prevozil progo dolgo 800 metrov v 50 sekundah, drugi je odnesel darilo Mihael Placca (Trst) 52'6 sek. in tretji Gino Tornari (Gorica) 52'9 sek. Zaključek tekme je «tvorila tekma juniorjev. Prvi vozač F. Bernard (Jesenice) 1 min. 31 sek. drugi Josip Vidmar (Tržič) 1 min. 35 sek. tretji Jurij Ravnik (Bohinjska Bistrica) 1 min. 35 sek. ■ Tekmo so vodili gospodje dr. A. Praun-seis (Ljubljana) podpolkovnik I-Irašo-vec (Radovljica) R. de Milost, prof. Zupančič (Gorica). Pri startu so bili gosp. stotnik A. Blasche (Gorica) dr. Franc Zupane in J. Malenšek (Ljubljana). Kot zapisnikar je posloval gosp. dr. Berce (Ljubljana) kateremu so pomagali gg. dr. C. Paulin, dr. Bretl, Mayer (Kranj) in Janošic (Ljubljana) kot stoperji. Po zaključku tekme se je vršila razdelitev daril v hotelu Triglav, katero je izvršil osebno protektor prireditve dvorni sve-tnik in ravnatelj c. kr. državnih železnic, A. Galambos. V imenu Deželne zveze za tujski promet je pozdravil udeležence g. dr. Praunseis in se je, zahvalil vsem navzočim športnim klubom za sodelovanje in izborne uspehe. Gospod dvorni svetnik Galambos se jc zahvalil v toplih besedah prirediteljem tekme in opisal v lepih besedah razvoj zimskega športa na Gorenjskem, ki se zadnja leta tako uspešno razvija. V imenu vodstva tekme se je zahvalil g. stotnik Blasche in A. Mencinger Deželni zvezi za tujski promet, ki je priredila to izborno uspelo tekmo. Ko je bila tekma ob pol 2. uri končana je že zelo gorko solnce neumiljeno topilo sneg in naznanjevalo veselim zmagovalcem, cla se bliža konec, ugodni zimski sezoni. PO MORATORIJU V SRBIJI. Belgrad. Pred par dnevi izvršena odprava moratorija doslej ni povzročila večjih presenečenj. V notranjosti dežele se je pripetil le en večji konkurz v Požarevcu, kjer znašajo pasiva 270.000 dinarjev. V Bc-lgradu je doslej napovedala konkurz le ena tvrdka s 150.000 dinarji pasiv, a tudi ta je prišla v zadrego le zato, ker zakon o odpravi moratorija pač daje velike ugodnosti domačim trgovcem nasproti domačim grosistom, le-teh pa glede njihovih obveznosti v inozemstvu prav nič ne ščiti. Grešiš ti morajo torej svoje obveznosti v inozemstvu takoj poravnati, a sami ne smejo izterjali svojega denarja pri odjemalcih. Zato jc nekaj manjših grosistov v precejšnji zadregi, a poučeni krogi upajo, da bodo plačila gladko potekla brez večjih presenečenj. Belgrad. Ravnatelj zveze kmečkih zadrug je proti novoustanovljeni srbski poljedelski banki izdal polemično brošure, v kateri dokazuje, da bo ta banka ravno tako izkoriščala kmečko ljudstvo, kakor druge banke, samo še v večjem obsegu. :>Od-jek se na uvodnem mestu peča s to brošuro in njenim izvajanjem popolnoma pritrjuje. Belgrad. Državni svet jc odobril zakonski predlogi narodnogospodarskega ministrstva glede koncesijoniranja delniške družbe za zgradbo hotelov v novi Srbiji s 3 milijoni temeljne glavnice, in glede pre-osnovc državne razredne loterije; doliodki loterije sc imajo znatno povišali in ta do- višek porabiti za najetje posojila v gospodarske svrhe. Belgrad. Nove srbske pokrajine se raz-dele v 12 okrožij s 46 okraji. Največji okrožji bosta bitoljsko in bregalniško. Imena posameznih okrožij in okrajev odgovarjajo večinoma krajevnim označbam iz časa starih srbskih kraljev. Mtomm vprašanje tretji del. Balkansko vprašanje, ki je tako velikega pomena za našo državo, je stopilo danes v svojo tretjo fazo. Začetkom leta 1912. se je pod protek-toratom Rusije sklenila balkanska zveza med Srbijo, Bulgarijo in Grčijo, koncem le-la pa je izbruhnila vojska zoper Turčijo, ki se je začetkom leta 1913. končala s tem, da je Turčija v predmirovnem protokolu zaveznikom odstopila vse svoje evropske province do črte Enos — Midia. Medtem je trozveza, da razbije balkansko zvezo, ki jo je Rusija ustvarila, neposredno, pa tudi v interesu Avstrije in Italije, ustanovila neodvisno Albanijo, ki bi se bila imela po načrtu zaveznikov med Srbijo in Grčijo razdeliti. Obenem je tudi dosegla, da se jc pripadnost egejskih otokov položila v roke velesilam, ker je Italija upala, da se ji na ta način morebiti le posreči obdržati takozvano dvanajsterootočje, zasedeno od Italije od početka libijske vojske. Posledica ustanovitve samostojne Albanije je bila ta, da so se balkanski zavezniki sprli. Srbija in Grčija, oškodovani ob jadranskem morju, sta iskali odškodnine v Makedoniji, ozir. Trakiji, ki sta bili v glavnem namenjeni za Bulgarijo. To priliko je izrabila Rumunija, da ugrabi Bulga-rom Dotrudžo in prišlo je do vojske med zavezniki sredi leta 1913. Konec je bil bu-kareški mir, ki je Balkan v glavnem porazdelil po željah Rumunije, ki jc v tem oziru zasledovala popolnoma samosvojo politiko. S tem pa se je okoristila že popolnoma poražena Turčija in si vzela nazaj Odrin. Bulgarija, globoko prevarana v vseh' svojih načrtih in pričakovanjih, je spremenila vsled tega svojo rusofilsko politiko in sc naslonila na Avstrijo. Ker se ji ni posrečilo doseči revizije bukareškega miru potom velesil, se je ozria po Turčiji. Ta je namreč imela obračunati še z Grčijo. Sicer je sklenila tudi z njo mir kakor ga je z Bulgarsko, ko pa je prišlo vprašanje egejskih otokov*na vrsto, je začela brusiti sabljo in se dogovarjati z Bulgarijo. Bila ic nevarnost, da Turčija in Bulgarija buka-reški mir izprevržeta, To pa ni bilo po volji Rusiji, ki se silno boji vsega, kar bi moglo zadeti Srbijo, njeno najljubšo varovanko. Začele so se znane konference v Peterburgu, kojih posledica je nov dogovor med Srbijo, Grčijo in Rumunijo, v prvi vrsti zato, da se Turčija oplaši, kar se je tudi doseglo. To je sedanja, tretja, faza balkanskega vprašanja. Kaj še pride, je v božjih rokah, da sc pa precej predvideti. Tiče se pač v prvi vrsti naše države. Kar se je dozdaj na Balkanu doigravalo, sicer ni v našo korist, pa tudi ne v našo škodo. Moralna izguba Avstrije na Balkanu je res da velikanska. Danes tudi Rumuni in Grki niso naši prijatelji, Srbija, avantgarda Rusije, je močna, Bulgarija, ki bi se dala lažje za nas pridobiti, je in ostane oslabljena. Zdaj je veliko, če ne vse, odvisno od tega, kaj se v Bul-gariji zgodi. Tam se borita dve struji: av-stroiilska, ki želi velike Buigarije v škodo njenih sosedov, v prvi vrsti Srbije, in ruso-iilska, ki hoče balkansko zvezo v družbi z vsemi sosedi, izvzemši Turčije. Če bi se ta reč uresničila, ni samo Turčija vnovič v nevarnosti, ampak bi se poželjivi pogledi Balkancev začeli ozirati tudi po naši državi. Dogodki, ki se bodo zdaj na Balkanu razvijali, so zato za nas velikanske važnosti in jih bo treba opazovati z veliko re-snobo in pazljivostjo, dasi se bukareški mir za dogleden čas ohrani. Odločitev glede nadaljnega "razvoja stvari leži zdaj v Sofiji. Po sveto. Z ukradenimi konji in vozom ta lovi vtonili. V Broszkiju, Galicija, so tatovi ukradli ponoči kmetu Mindalu tri konje in vozove. Ko so ž njimi bežali in se peljali čez nek most, se je ta podrl in tatovi s konji in z vozom so padli v vodo. Drugo jutro so našli v vodi vtonjene tri konje in tri tatove. Za avstrijsko trgovino in industrijo! Dne 18. decembra L 1. jc v luko argentin-ske prestolnice priplul parnik »Cesar Franc Jožef« z razstavo avstrijskih izdelkov na krovu. O tem se je zvedelo šele naslednji dan iz malega oglasa v »Deutschc La Platazeitung«. Peti dan po svojem prihodu je pa parnik zopet odplul. Na ta način sc avstro-ogrskitn proizvodom ne bo odprlo poti v inozemstvo. Triletna vir t uo zrnja na glasovirju. Te dni je svirala na glasovirju nadvojvodi Jožefu in njegovi rodbini triletna virtuozinja Helena Arzsoka. hči nekega rumunskega trgovca. Deklica poje manjše pesmice in spremlja petje z glasovirjem. Nove cerkvene zgradbe v Belgradu. Letošnjo pomlad začno v Belgradu graditi novo bogoslovnico z internatom za pravoslavne bogoslovce, in sicer v cerkvenem bizantinskem slogu. Stroški so njeni na poldrug miljon dinarjev. Tik bo-goslovnice se kasneje zgradi nova cerkev sv. Save, ki postane belgrajska katedrala in bo najlepša in največja cerkev v Srbiji. Graditi se začne, ko bo zbran gradbeni kapital v znesku 5 milijonov dinarjev. Tovarno za razstreljiva namerava v Srbiji zgraditi Parižan Gustav Guyon, ki ima enako tovarno v Atenah. Gospodarski svet se je povoljno izrekel za koncesijo in ako pritrdi" tudi vojno ministrstvo in skupščina, se bo tovarna začela graditi Se letos, in sicer v velikem obsegu, 6 hiš, 5 gostiln. V Osjeku je v Paro-mlinski ulici 6 hiš, v katerih so štiri gostilne. Zdaj se pa namerava še peta ustanoviti, proti kateri so vložili ugovor. LjaliijonsKe novice. lj Preiskave tudi v Ljubljani. Iz raznih južnih krajev poročajo listi o številnih preiskavah. Danes se govori po Ljubljani o senzacijonelni hišni preiskavi. Včeraj se je vršila v stanovanju tukajšnjega zdravnika dr. Oražna hišna preiskava. Kdo je to hišno preiskavo povzročil, se mora v najkrajšem času dokazati. Čudno se nam zdi, da se je poizvedovalo tudi po naslovu gospe dr. Oražnove in za njenega brata nad-poročnika Auerja. Prepričani smo, da za vso svtarjo nič resničnega ni in da so prizadete osebe gotovo žrtev kake osebne intrige. lj Znanstveni večer »Leonove družbe« ¿e vrši v četrtek dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Union« v »Rožcah«. Govori dr. Ivo Pregelj o teorijah romantike in moderni literaturi. Gostje dobrodošli! lj Na oklicih so: Ferdinand Majdič, žel. sprevodnik, z gdčno Cecilijo Krušec; Dr. Viljko Pfajfer, c. kr. vladni koncipist, z gdčno Vido Lah; Egidij Eppich, c. kr. poštni asistent, z gdčno Marijo Krakar, lj V slov. dež. gledališču se vrši danes bralna skušnja sijajne predpustne burke >-Velika repatica«. Igra je bila preteklo sezono privlačna točka vseh velikih gledališč in se je igrala tudi na zagrebški pozorni« z največjim vspehom. Prihodnjo nedeljo zvečer se uprizori tudi na našem odru. — Pripravljajo se: »Neozdravljivi Izidor« in »Stari paviljon«, lj Umrli so v Ljubljani: Janez Krašo-vec, kolarjev sin-hiralec, 16 let. — Danica Tičer, hči trgovskega knjigovodje, pol leta.— Marija Gorše, cerkvenikova žena, 43 let, — Frančiška Prezelj, služkinja, 15 let. POD RUSKIM VPLIVOM. London. Vladni listi poročajo iz Bel-grada, da se v Bukareštu, kamor je Pašič iz Peterburga odpotoval, podpiše zveza med Rumunijo, Grško in Srbijo in sicer pod avspicijami Rusije, VAŽNE KONFERENCE V BUKAREŠTU. Bukarešt. Celo oficielno se konferencam med Veniselosom, Pasičem in Bratianom pripisuje zelo velik pomen. Brez dvoma je, da se Rumunija z Grčijo in Srbijo še trdneje zveže, ni pa še gotovo, ali si hoče Rumunija vezati roke tudi za slučaj kakega mednarodnega konflikta. Rumunija bo s Srbijo in Grčijo zvezana na vsak način čuvala nad sedanjim stanjem na Balkanu, v slučaju kakega konflikta med Avstrijo in Rusijo pa si želi ohraniti svobodo. Ne ve se pa še nič, kako se Rumunija končno odloči. Glede Bulgarijo sodijo tu, da je tam pričakovati izbruha revolucije proti carn. Poslaniki tripelen-tente so te dni Bukarešt nalašč zapustili, da pokažejo, da sc za bukareške konference ne zanimajo, česar seveda nobeden ne verjame. Saj so so konference v Peterburgu začele in se tu le nadaljujejo. Konference v Bukareštu je, v kolikor se gre za garantiranje sedanjega stanja na Balkanu, sprožila Rumunija sama, TATVINA V BULGARSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU. Soiija. Genadijev je dejal na shodil v Plevni, da je iz bulg. zunanjega ministrstva izginila cela vrsta spisov, ki je dokazovala odgovornost prejšnje vlade. BULGARSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O RAZMERJU DO SRBIJE. Soiija. Radoslavov se je izjavil, da niso resnične vesti, da se hoče Bulgarija nad Srbijo maščevati in da pripravlja povračilno vojsko proti Srbiji, pač pa je priznal, da Turčija proti Grški sovražno nastopa. ENVER PAŠA V ODRINU. Carigrad. Enver paša je odpotoval v Odrin. RADOSLAVOV IN ENVER PAŠA V ODRINU. Soiija. Radoslavov je odpotoval v Odrin, kjer sc sestane z Enver pašo. Trdi se, da se bo v konferenci šlo za zadeve mohamedancev v Bulgariji, drugi pa trdijo, da ima sestanek politično ozadje. SPORAZUM GLEDE MAKEDONIJE. Peterburg. Sasonov je v budget-nem odseku izjavil, tla se je glede makedonskih ol dosegel sporazum. Če sc nanaa to na Srbijo in Bulgarijo, je velikega pomena. ZA BALKANSKO ZVEZO V BULGA-RIJI. Sofija. Gibanje za pristop Bulgari-je k balkanski zvezi potom sporazuma s Srbijo silno naračša in prizadeva vladi resne skrbi. PRINC WIED SE PRIPRAVLJA. Rim. Princ Wied se je pripeljal v Rim včeraj ob 11. uri zvečer. Občinstvo ga je pred kolodvorom pozdravilo z »Eviva« klici Albaniji, Danes zjutraj je princ kon-feriral z laškim zunanjim ministrom, nakar je bil od kralja sprejet v avdijenci. Zvečer se vrši na dvoru slavnostna večerja. Jutri bo princ sprejet od sv. očeta, kjer je po posredovanju avstro-ogrskega poslaništva dobil avdijenco. Jutri zvečer princ Wied odpotuje proti Dunaju, kjer ga sprejme v avdijenci cesar Franc Jožef. Z Dunaja se odpelje princ Wied na svoj grad Neu Wied, kjer sprejme albansko deputacijo, ki mu ponudi albansko krono. Nato se bo princ Wied iz Trsta na avstrijski vojni ladji, katero bo spremljala laška vojna ladja, odpeljal v Drač, kjer se že vrše priprave za njegov sprejem, NAŠ NOVI ŠLEZVIK-HOLŠTAJN. Dunaj. (»Slovencu«) Visoki krogi, zlasti vojaški, z razvojem stvari na Balkanu niso zadovoljni. Kar se tiče nove balkanske zveze, jo celo srbski poslanik na Dunaju bolj potrja nego taji, kakor se na prvi pogled bere (se nanaša na nek interviv v »Neue Freie Presse«). Ali se je sklenila ali ne, se ne ve, zdi se pa, da se je. Pa tudi albanske stvari se ne razvijajo povoljno. Malo več je, da se prin Wied pocla prj v Bim nego na Dunaj. Potem, ko sc je Sand-žak razdelil med Srbijo in Črno goro, nima Albanija po mnenju mnogih kot neodvisna kneževina za Avstrijo nobenega posebnega pomena. Bati sc je namreč, da bo Wied postopal v Albaniji res čisto po svoje. Sicer pa bo Italija vsako politično akcijo Avstrije ovirala, na trgovskem polju pa nas prekašala, ker je bližji. Vrhtega bo pa morala Avstrija dati Wiedu 5 milijonov na pot — ali se bo izplačalo, pa se ne ve. ALBANSKI DRŽAVNI GRB. Dunaj. Albanska korespondenca poroča, da je albanski grb že določen: črni dvoglavi orel na rdečem polju, med glavama belo zvezdo, na prsih pa. ima grb princa Wieda: pav z razprostrtimi pero ti. UMIROVLJENJE TURŠKIH ČASTNIKOV. Carigrad. Doslej je umirovljenih okolu 1500 turških častnikov, med njimi mnogo generalov, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev, NEVESTA SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Peterburg. Čuje se, da sc srbski prestolonaslednik Aleksander poroči z nečakinjo velike ruske kneginje Marije Parlov-ne vojvodinjo Marijo Antonijo Meklc"bur-ško, XXX DOGODKI V MEHIKI. Nev York. Uporniki se pogajajo na Francoskem za nakup dveh oklopnih kri-žaric. Iz Vere Cruz se poroča, da se je vladi posrečilo, zaseti vse zaloge olja, tako da imajo železnice olja le še za 6 dni. U-omiki so zopet izvršili napad na vlak v železniškem predoru pri Cume. 17 oseb je mrtvih, mnogo oseb ranjenih. Uporniki so predor zažgali, ko je bil vlak v predoru in je vlak pričel tudi goreti. Predsednik Wilson je odredil preiskavo na licu mesta. Ameriške čete korakajo proti predoru. SPLOŠEN ŠTRAJK ODVETNIKOV V ITALIJI. Milan. Narodni odbor italijanske odvetniške zveze je na shodu v Florenci sklenil, da se v znak protesta proti novemu sodnemu redu proglasi splošen odvetniški štrajk po celi Italiji. V Genovi in nekaterih drugih mestih odvetniki in pravni zastopniki že več tednov ne hodijo k sodnim razpravam. SKRIVNOSTNA SMRT NA DUNAJU. Dunaj. Postreščku Francu Taschu sta pred severnim kolodvorom dve neznani dami, katerima je oskrbel prtljago, dali torto. Mož je nesel slaščico ženi svojega sina trgovčevi soprogi Franci Tasch. Ko je gospa jedla slaščico, je nakrat obolela na zastrupljenju in umrla. Uvedena je preiskava, Dunaj, Tudi otroka gospe Tasch sta obolela na zastrupljenju. Na policiji sta se oglasili dami, katerima je posrešček Tasch na severnem polodvoru oskrbel prtljago. Dami pravita, da postreščku nista izročili nobene torte. Policija sumi, da je Tasch namenoma zastrupil soprogo svojega sina. KMEČKEGA STRAHU« ŠE NISO DOBILI. Gradec. Vest graških listov, da je »kmečkega strahu« ustrelil nek lovec samostana Admont in da je bil kmečki strah« punio, ni res. SAMOUMOR ŽENE. Trst. Žena uradnika v škedenjskih plavžih Poljanec se je v ponedeljek zaprla v svoje stanovanje in zakurila z ogljem. Ogljikovi plini so jo zadušili in ko so sosedje čez eno uro prišli v sobo, so našli že mrtvo. Vzrok samoumora neznan, VELIKA ZRAKOPLOVNA NESREČA, _ Berclin, Na letališču Johannisthal sc je dogodila danes velika nesreča, V zraku sta trčila dva aeroplana skupaj in padla na zemljo. En aviatik Degener je bil takoj mrtev, druga dva aviatika, ki sta bila na drugem aeroplanu, sta težko ranjena, UMESTNA NAREDBA BELGIJSKE VLADE, Bruselj. Belgijska vlada je izdala na-redbo, ki določa, da se mladeničem pod 17, leti in dekletom pod 18. leti ne smejo izročati poštnoležeča pisma, razen če se izkažejo z uradno potrjenim pooblastilom starišev ali njih namestnikov, RODBINSKA DRAMA. Saarbruchen. Vsled rodbinskih razprti/ je tukajšnji trgovec Weiss umoril svojo ženo, svoje tri otroke, svojo taščo in samega sebe, NESREČA JAHTE »VANDERBILD«. Panama. Tu sc je ponesrečila več milijonov vredna jahta Vanderbild. Vsi poizkusi, dvigniti jo, so se ponesrečili. Ceno veljajo za 50 kg. Budimpešta, 9. februarja 1914. Pšenica za april 1914.....1191 Pšenica za oktober 1914 . . 10'92 Rž april 1914........9 01 Rž za oktober........8'52 Oves april 1914.......7-70 Oves za oktober.......7-71 Koruza za maj 1914.....6'68 KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI PRIPOROČA: Jurčič-česnik, Domen. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. 80 vin. Ta po znanem Jurčičevem romanu prirejena igra je izredno ljubka ter lahko uprizorljiva in se odlikuje po dejanju in osebah, ki so istinito vzete iz srede narodnega življenja. A n z e 11 g v u h e r, Krivopriscžnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih in sedmih slikah. 80 vin. Prednost te igre obstoja v mar-kantno risanih značajih in nad vse živem dejanju. Igra izvira izpod peresa enega najboljših in najbolj znanih nemških dramatikov, ter je prevedena v večino kulturnih jezikov. Fin ž g ar, Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih, 1 K 40 vin., vez. 2 Iv 50 vin. To je priznano klasična in najboljša slovenska igra, ki je izšla izpod peresa našega znanega pisatelja umetnika. Kjer bo šla ta krasna igra čez oder, povsod bo budila narodno zavest ter dvigala blagočutnost občinstva. XXX Sienkiewicz: Skozi pustinjo in puščavo. Roman iz Mahdijevih časov. 2 K 80 h, vez. 3 K 90. — Slavnoznani poljski pisatelj nas v tem prekrasnem romanu uči spoznavati divjo Afriko in njene še divjejše prebivalce. Deželič, V burji in viharju, llustro- van zgodovinski roman iz jugoslovansko preteklosti. 3 K 30 vin., vez. 4 K 80 vin. Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih declov. 2 zvezka broš. 6 K 80 vin., vez. 8 K 80 vin. XXX »lebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Cena 1 K 20 vin, vezano 1 Iv 80 vin. — Ta izboren slovarček obsega ves besedni zaklad, ki pride v poštev in rabo v vsakdanjem življenju. Njegova prednost obstoja posebno v tem, da jasno navaja tudi vse slovnične oblike posameznih besecl, radi česar je njegova porabnost neprimerno boljša in večja, kot drugih podobnih slovarjev. Slovar je priporočljiv za samouka in dijaka. Italiiansko-slovensk» slovar. Sestavil dr. Josip Valjavec. Vez. K 4,50. Katoliška Bukvama v Ljubljani. To je najpriročnejši laško-slovenski slovar, ki je poleg tega tudi izredno natančen, ker obsega poleg fra-zeologije nad 40.000 besed. Slovar "je tiskan z izredno finimi nalašč v ta namen naročenimi črkami ter je jezikovno, kakor tudi tehnično na višku. Služil bo izvrstno v šolah ter bo tudi. vsakemu zasebniku, ki je nevešč ali tudi že vešč laškega jezika dobro došel. Iskravec, Slovensko - laški slovarček. K 3.—. Ker bo izšel Valjavčev slovensko-laški slovar šele čez nekaj let, jc to edini slovensko-laški slovar, ki je na razpolago. Tudi ta slovar jc obširen in natančen ter v splošnem prav priporočljiv. Schsmpff, Slovensko - nemški slovar, Schimpif, Nemško - slovenski slovar, K 3,—, Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ker ima ta slovar zelo pripravno žepno obliko, ter obsega poleg tega velik beseden zaklad, je zelo praktičen ter priporočljiv posebno za one, ki morajo nositi slovar seboj. Seveda bo pa slovar tudi vsakemu drugemu dobro služil, ker jc v vsakem ozi-ru popoln. Po pošti stane vsaka knjiga 20 K več. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI. K 3. Kvarljivosti ribjega olja 50 odstranjene s 5ri slabem toku in pri enakem je Scottova otutilzija, ki sojo v desetletjih dobro obnesla, ¡/.vrstno sredstvo. Cena originalni steklenici K 2 50. Dobi so v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bownc, (.i. m. b. II., Dunaj VII. in 30 sklicujo na ta časopis, dostavi so mu ena poSiljatcv potom lekarna za poskušnjo. dobra delavcu, sprejmo takoj Ivan Triller, stavbno i u umetno ključavničarstvo, Blod. 412 Vseobolelosfi sopilnih organov ÄÄSi SIROLIN "ROCHE 4 dni! Naivsčja senzacija seflanM! 4 dni! BBgJft es- s fotografičnim apa- SUL ratom na bojišču, p« Krvavi, strašni in uničuioCi boji med Bolgari in Grki. — ¡p^fuSj JJ Posneto v vrstah bojujočih se armad. — . Eno uro trajajoče predsfaue usak dan ob 3., H„ S., 6., 7., 8. in 9. Neka) glavnih prizorov: Infanterijskih krogelj streli v prsi. — Strašne rane, ki jih povzročajo dum-duni kroglje. — Streli v stegna. — Streli v lakti. — Bajo-netni ubodi. — Ranjenec, ki ga je ranilo 8 delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumaji. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavalerije. — ilr-> tilerija strelja. Kako zadevajo šrapneli in granate. Radi velikia nabavnih stroS.iov zviäine cene. Zahvala. Za VBe premnoge dokaze srčnega sočutja in sožalja o priliki smrti nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in zeta in svaka, gospoda Fran j a Kralja profesorskega kandidata, in vsem udeležnikom pri pogrebu, ki so prišli od bi zu in daleč počastit predragega pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Osobito se še prav iskreno zahvaljujemo prečastitemu gospodu o. frančiškanu za cerkveni sprevod, občinskemu odboru Šišenskemu in g. županu 1. Seidelju, odbornikom mesta Ljubljane, častitim profesorjem, šišenski čitalnici, društvu „Sokolu" in strelskemu klubu za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi vsem darovateljem krasnih vencev. Srčna zahvala tudi pevskemu društvu šišenskemu za ginljive nagrobnice. Srčno ginjeni kličemo vsem ki so nas v urah bridkosti in žalosti ¡11 nam olajševali našo bolest; srčna hvala! Spod. Šiška, 6. svečana 1014. Rodbina Kralj-JavorSeK. Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem za ginljive dokaze sočutja povodom smrti mojega dragega soproga, gospoda Frana Išikar-ia c. kr. višjesodnega svotnika v p, za prekrasne vence, ozir, v tem imenu naklonjene zneske dobrodelnim društvom in za mnogobrojno spremstvo k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujem vsem bližnjim prijateljem in znancem, uradnim 111 drugim dostojanstvenikom ler odposlancem kluba narodno naprednih poslancev v kranskem deželnem zboru kluba narodno naprednih občinskih svetnikov v Ljubljani, telovadnih društev „Sokol" v Ljubljani in Ribnici, narodnih čitalnic v Ljubi j" ni in v Ribnici ter vseh drugih cenjenih društev, Ljubljana. 9. februarja 1914. Albina Višnikar. iXje 6 o ßife najßoljsi in najccnejši Foi zkusite! * . •• -i.. fr •4Ä« Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Straža". Ta papir je najcenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi gaprodaja„Slovenska Straža" nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno „Slovenske Straže". Tudi trgovci dobe v prodajo papir ceneje kot ga jim morejo dati agentje ali druge tovarne. nr«- i 11 — Zahvala. Potrtim najgloblje žalosti vsled nenadomestne izgube našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, svaka, strica in pradeda, kakor tudi bratranca, gospoda Hugona Eberl nam ni možno zahvaliti se osebno vsem, ki so tako iskreno sočustvovali z nami med boleznijo in nam povodom smrti bodisi nstmeno bodisi pismeno izražali svoje sožalje; tej svoji dolžnosti zadoščamo tem potom in izrekamo za vse to kakor tudi za krasne darovane vence, za v srce segajoče žalostinke in sploh vsem od blizu in daleč, ki so nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo čast z udeležbo pri pogrebu, iz celega srca najglobokejšo in najtoplejšo zahvalo. Globoko žaSnjofi ostali. «e sprejmeta. Pismene ponudbe iz prijaznosti na upravništvo Slovenca pod »modisLnja •427.« ki ima veselje za podobarsko in po-zlatarsko obrt v starosti od 14 do 16 let. se sprejme takoj pri Ivanu Buh, Vrhnika. Odda se mirni stranki lepo obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstr. za majev - crmin. Več se izve v Židovski ui. št. 1, I. n. Naročajte „Slovenca"! agister pharmaciae. V deželni bolnici v Ljubljani je dopolniti službo magistra pharmaciae, katerega naloga bo, neposredno voditi zavodovo lekarno v deželni bolnici. S to službo so združeni prejemki VI. plačilnega razreda deželnih uradnikov, t. j. letna plača 2800 K, akti-vitetna doklada letnih 840 K ter pravica do štirih trehletnic po 200 K. Prosilci morajo dokazati, da so opravičeni do samostojnega vodstva lekarne in da so vešči slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika. S krstnim in domovinskim listom, dalje z dokazili o strokovni in jezikovni vspo-sobljenosti ter z izpričevali o dosedanjem službovanju opremljene prošnje za to mesto je predložiti do 5. marca 1914. podpisanemu deželnemu odboru. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 7. februarja 1914. službe mestnega stražnika. Podpisano mestno županstvo razpisuje službo provizoričnega mestnega stražnika. Nastop takoj, plača po dogovoru. Prednost imajo samski dosluženi vojaki. Lastnoročno pisane prošnje z izpričevali o dosedanjem službovanju in vedenju je vložiti do 18. februarja 1.1. pri županstvu. Predstaviti se je osebno. Mestno županstvo v Kamniku, dne 6. svečana 1914. ,SANATORIUM • EMONA I S ZA-NOTRANJE • IN- KRLJRGICNE • BOLEZNI. / ■PORODNIŠNICA. ] LJUBLJANA ■ KOMENSKEGAULICA' 4 \ SEF-ZDRWNIK:PHMARIJ • DR- FR. DERGANC ' IVAN KACIN, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 51. Prva slovenska izdelovainica harmonijev po amer. sist. Izdelujejo so vsake vrste Harmoniji za cerkve, šole, pevska društva, zasebnike. Sprejemajo se popravila starih harmonijev, uglaševanje, zamenjava. Dobijo se tudi posamezni kosi. Za 300 kron se že dobi lep Salon-harmonlj z 10 registri. Zahtevajte cenik. Plačila tudi na obroke. Stanovanje s 3 sobami na dvorišču so odda v Kolodvorski ul. št. 8. anouanje 389 na Poljanah v novi vili iDelarnsfca ulica štev. 2 z 2 sobama in vsemi pritiklinami se Odda za majev termin. Pojasnila daje lastnik Adolf Hauptmann, Ljubljana, Sv. Petra cesta. V hiši Gradišče štev. 7 se oddajo: • d » s 3 oziroma 4 sobami in postranskimi prostori za majev termin, in hlev s šupo takoj ali pozneje. Natančnejša pojasnila daje hišnica. 398 se sprejme takoj v restavraciji na Juž. kolodvoru v Šf. Petru na Krasu. Prednost imajo izurjene gospodične, ki so že delale v tej obrti s kontrolnimi blagajnami. Pismene ponudbe, če mogoče s sliko sprejema do 15. t. m. restavrater istotam. ! Odkar zaiirkuiem in sužnam! sladni čaj ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za doienčke ni boljšega redil nega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke S L A D 1 N pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek >,, kg po 00 vin. tudi pri trgovcih. Glavno zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Scbttnbrunnor-sirafle 109, Radeckyplatz 4, Joseistadter-strnile 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 109 ■H- M: i />. ■ TSSEESSfiSSaHB i IRMIfCMHa44 | jj y JLJP 4. M. Jw JSL Mi JL JL JL I trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba | podružnica LJUBLJENA 1 Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št, 100 i———■■—■■ Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvemmi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd. Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja 1 voznih listov „DALMATIE", delniške paro- S brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst- 1 Benetke in obraino ter Trst-Hncona paro- 1 brodne družbe D. Tripcovich & Co., Trst — I Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za i !. in i i. razred. J ||j Zmerne cene. ivaročila spre ema tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba. jjj Izdaja konzorcij »Slovenca«- . Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčnr. državni poslanec.