• UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
• OLAVNI UREDNIK SLAVKO BBZ.NIK • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, OLAVNI UREDNIK 24-79 . TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135
LETO XV
KRANJ, SOBOTA, 9. JUNIJA 1962
ST. 63
IZHAJA ctd rjKTtjBnA 1947 KOT
TEDNIK • OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNJK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA   LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Odkrita besed
V tovarni Iskra v Kranju so pred kratkim sprejeli predlog o take imenovani rotaciji vodilnega kadra. Po tem priporočilu, ki se ni uveljavljeno, naj hi na tri leta dali javne razpise za vsa vodilna metu od direktorja pa do vodij ekonomskih enot. Obstaja pa misel, da hi tako obliko uveljavili tudi za min kader — od preddelavca naprej. Seveda s tem ni predvideno, da hi se morali ti ljudje resnično menjati v določenih obdobjih. Dana ft le možnost, zakaj komisija bi 9 prvi vrsti pretresala ponudbe ti-i.v': interesentov, ki so že bili na teh mestih.
Ko so v občtnskem merilu razpravljali o teh težnjah, ki so že uveljavljene po nekaterih naših občinah za vodilno osebje v šolstvu* to se v večini ogrevali za to. Menili te, da hi bilo to zelo dobro rešeto za vodilni kader. To bi namreč dajalo priložnost, da hi iz določenih vodilnih mest odstranjevali posameznike, ki tam niso pokazali potrebnih sposobnosti in kvalitet. Hitreje bi se lahko uveljavljali novi kadri in se vključevali v celotni mehanizem našega razvoja.
Toda prav ob istih ugotovitvah to bile tudi pripombe, češ da so taki ukrepi samo neprijetna posledica slabosti odgovornih organov v kolektivih in v občini — pomanjkanje poguma, da bi se z ljudmi pomenili odkrito — iz oči v oči; včasih se izojribljemo resnici pri posameznikih, ker ta ni prijetna. Ta Btotovitev je, zal, morala podleči večini, ki pa se je vseeno strinjala t mislijo o obveznih razpisih. To "fe seveda samo potrdilo resničnost vbitoia omenjene slabosti. Zato ta problem tudi zasluži posebno pokornost. Zlasti še, ker je bilo prav jomtadnjom času med ljudmi precej kritike na račun posameznikov na odgovornih delovnih mestih, čeprav fe bih precej te kritike tudi neutemeljene.
Za lažje razumevanje samo nekaj primerov. Leta in leta je bilo sli-na okrainih in občinskih hodnikih in tudi v sejnih dvoranah o problemih kolektiva, kier vodstvo ni bilo dostopno, da bi se stanje izboljšalo. Leta in leta je bilo sli-Uti pikre o strokovni šoli, kjer so brez posluha za današnje potrebe v gospodarstvu nadaljevali s starimi koncepti in šolali take kadre,' ki jih podjetja niso marala; prav tako je bilo mnogo govorjenja, v katerem so bili politični in samoupravni organi brez samostojne orientacije zaradi samovolje dveh, treh vodilnih uslužbencev.
In tako naprej. Toda do razgovora iz oii v oči, do odkrite bese-'de,s temi ljudmi menda ni prišlo, razen nekaj izjem. V občini  Kranj je  prišlo tudi
možne prejemke posameznim na vodilnih mestih. Stvar se sicer ni uveljavila, toda značilna je kot delni produkt istih slabosti kakor v prejšnjem primeru. Povsod primanjkuje poguma, da bi se s prizadetimi posamezniki odkrito in jasno pomenili in rekli: Tovariš, ti nisi več kos delu na svojem delovnem mestu. Tovariš, tvoji prejemki niso v skladu z družbenimi merili itd.
Tako bi lahko individualno in dokaj bolj življenjsko reševali stvari in odklanjali posamezne slabosti, in sicer brž ko bi se te pojavile. In verjetno bi bil marsikdo izmed prizadetih tudi bolj vesel odkritega pogovora kot pa besed, ki prihajajo okrog vogala. Hkrati pa bi tako usmerili pozornost in pomoč samo tja, kjer je ta potrebna in ne bi zaradi posameznih takih primerov dajali »nezaupnice* vsem, med katerimi pa je večina zelo zaslužnih. Kar pa je še važnejše: preprečili bi mnogo škode na račun družbe in seveda tudi mnoge neprijetnosti posameznikom.
Ne glede na to, kje bodo obveljali periodični splošni razpisi in podobna pisana pravila, je treba take pisane ukrepe razumeti le kot nezaželeno, nujno zlo. Osrednja oblika reševanja takih in podobnih pojavov mora sloneti na subjektivnih silah — na individualnem, humanem uveljavljanju novih odnosov med ljudmi, kar je lastno našemu družbenemu sistemu.
K. MAKUC
Kakor pred leti cesta proti Bohinju, proti Planici, po Poljanski dolini in drugod, ima letos prednost cesta Preddvor—Jezersko. Cestno podjetje Kranj je že zastavilo svoje sile na tem sektorju. Glavna ovira pa, kot pravijo delavci, je vreme. Za asfaltiranje je treba, da je cesta popolnoma suha. Letošnje muhasto vreme pa Je pred dnevi omogočilo šele tretji dan asfaltiranja. Skupno so asfaltirali dobrih 2000 dolžinskih metrov ceste, začenši od spodnjega konca. Do Jeseni nameravajo končati glavna dela vzdolž Kokre do Kanonlrja, kjer je cesta res slaba.
O DELU IN SMERNICAH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Med delavce, v ekonomske enote!
Te dni so vse sindikalne organizacije po naših kolektivih prejele obširno gradivo o sklepih, ki Jih Je sprejel plenum okrajnega sindikalnega sveta na svojem zadnjem zasedanju, In sicer v zvezi s krepitvijo družbeno-politlčne vloge sindikatov na Gorenjskem.
Ker Je večina naših bravcev življenjsko zainteresirana, kaj in kako dela oziroma naj bi delala njihova sindikalna organizacija, smo se odločili za pogovor o nekaterih najvažnejših problemih v okviru teh sklepov. Pri pogovoru so sodelovali: v imenu OSS Slavko Bohanec, v imenu ObSS Tržič Viktor Kralj, v imenu ObSS Jesenice Ludvik Kejžar in v imenu ObSS Skof ja Loka Tone Polajnar.
Sklepi govorijo o oblikah dela sindikalnih vodstev, da bi bila njihova    prizadevanja čimbolj
uspešna, nato o (smernicah in o vlogi sindikalnih organizacij pri reševanju najvažnejših gospodarskih problemov, o nalogah pri nadaljnjem razvijanju in decentralizaciji delavskega samoupravljanja ter o aktualnih nalogah pri delitvi dohodka.
-Katere Izmed dosedanjih oblik dela naj bi sindikalne organizacl
'do teženj, da bi določili najvišje Je izpopolnjevale jn dopolnjeva-
KAKŠNI SO PREDLOGI ZA NADALJNJI RAZVOJ OBRTNE DEJAVNOSTI
Na širše gospodarsko
območje
Osnovna načela in predlogi za pogpešen razvoj obrti in komunale na področju našega okraja tft znana in se po posameznih ob-ernah bistveno ne razlikujejo. -Obrti J« namreč potrebno zagotoviti za njen razvoj enake pogoje, kakor Jih imajo ostale go-tpodanske dejavnosti. Prav tako yj j« potrebno preusmeriti iz ozke in na ožji prostor vezane gospodarske dejavnosti na gospodarsko dejavnost, ki bo po splošnih gospodarskih' zakonitostih po-■Ur/aJa na Širšem gospodarskem področju. Na osnovi te in še več drugih prav tako pomembnih ugotovitev mo nastali tudi nekateri predlogi, ki se nanašajo na problematiko obrtne in komunalne dejavnosti v škofjeloški občini.
Razdrobljenost obrtniških zmogljivosti v obrtnih in komunalnih podjetjih predstavlja danes najpomembnejšo oviro pri uvajanju sodobne mehanizacije in nove tehnologije dela. Zato bi bilo tudi v škofjeloški občini smotrno, ds bi se združili Komunalno podjetje Skofja Loka in Obrtno-ko-
munsino podjetje Gorenja vas. —
Združitev ali neka druga oblika zdravega in ekonomsko utemeljenega sodelovanja bi bila potrebna tudi med Krojastvom na Tre-biji, podjetjem Moško in damsko krojaštvo Poljane ter podjetjem Kroj Skofja Loka.
Stanovanjski servis za barvanje in čiščenje naj bi v doglednom času postal samostojno podjetje. Zaradi določenih pogojev bi bilo pametno razviti to podjet-
Ie? Kje so slabosti v njihovem dosedanjem delu?«
SLAVKO BOHANEC: »Marsikje primanjkuje političnega aspekta. To velja zlasti za sindikalne organizacije v manjših kolektivih. Tam se sindikalna vodstva pogosto zgubljajo v drobnih organizacijskih nalogah: sindikalni izleti, delitev tekstilnih ostankov, razporejevanje letnih dopustov in podobno, kljub jasnemu stališču, da to ni prav. Tudi marsikatero socialno vprašanje obešajo na sindikalna vodstva -bodisi zato, ker druge službe npr. v manjših kolektivih niso razvite ali pa da se tako izognejo »sitnostim«. Ob vsem tem pa sindikalne organizacije zgubljajo svojo moč in kader z obrobnimi problemi in jim ostajajo v ozadju osrednje naloge - aktivizacija in mobilizacija množic za izpolnjevanje glavnih ciljev, kot so utrjevanje družbenih odnosov, razvoj proizvodnje in podobno.
Ena izmed glavnih slabosti podružnic kakor tudi občinskih in okrajnega sindikalnega vodstva Pa je v tem, da ni zadostne naslonitve na kolektive kot celote. Uveljavljajo se petorke predstavnikov izvoljenih organov, političnih organizacij in vodilnih uslužbencev. Sindikalne organizacije lahko najdejo in tudi morajo najti pot, da aktivizirajo celotne kolektive, slehernega delavca, da tako svojo dejavnost razvijajo iz potreb in zahtev od spodaj.«
VIKTOR KRALJ: »Na našem izadnjem plenumu v Tržiču smo
lahko naredimo največ. Mi smo prav v Železarni sedaj prvič uspeli, da smo o določenem problemu dvakrat na široko razpravljali, preden je potem »šlo« na delavski svet. Slo je za delitev dohodka. Dvakrat smo sklicali predsednike ekonomskih enot in predsednike zborov teh enot 6kupno z vsemi člani centralnega delavskega sveta. Prej kaj takega ni6mo naredili. Kvečjemu smo obveščali post festum o sprejetih sklepih.
Na Jesenicah smo ugotovili, da tudi plenumi v dosedanjem obsegu ne dajo tisto, kar bi mi ra-
di. Sklicevali bomo raje posvetovanja v širšem obsegu - celotne odbore sindikalnih podružnic. Tako smo na primer sklicali na posvetovanje vse zdravnike jeseniške in radovljiške občine, ker 6e je v Železarni pokazal velik problem. V februarju je bilo namreč kar 9,8 odstotkov odsotnih zaradi bolezenskih dopustov. Zdravniki so se polnoštevilno udeležili in posvetovanje je zelo dobro uspelo. Taka posvetovanja o določenih problemih bomo še sklicevali.«
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob zakonu
o reorganizaciji
zbornic
Ena
namesto štirih
Zvezna ljudska skupščina Je izdala!zakon o reorganizaciji zbornic. Razno zbornice, ki so v zveznem, republiškem in okrajnem merilu, naj bi se združile v enotne organe — gospodarske zbornice. O uresničitvi tega zakona v našem okraju bo seveda razpravljal in sklepal merodajni OLO in bi bilo napovedovanje konkretne reorganizacije prenagljeno. Gre pa za ugotovitev stanja.
V našom okraju imamo 4 zbornice: obrtno-komunalno, trgovinsko, kmetijsko-gozdarsko In gostinsko zbornico. Ze vsa leta pa se je v eni ali. drugi obliki pokazalo, da je potrebno sodelovanje med njimi, da ločeno poslovanj« teh organizacij ni zmeraj zagotavljalo zaželenega razvoja in uspeha.
Tako je po življenjski nujnosti prišlo do sodelovanja med kmetijsko in trgovinsko zbornico, kar je narekovala potreba ob prodaji kmetijskih pridelkov. Potreba po podobnem sodelovanju se je pokazala med obrtno in trgovinsko zbornico ter med gostinsko in trgovinsko.
S takim občasnim sodelovanjem ob določenih potrebah ali zgolj samo ob nekem problemu pa seveda So niso mogli uskladiti vseh problemov oziroma teženj teh organizacij. Politika iskanja in urejevanja prostorov, trošenja investicij in podobno bi bila tako lahko ob enotni organizaciji dosti uspešnejša. To še posebno velja za trgovinsko in gostinsko dejavnost.
Vendar pa teh težav niso čutile , samo okrajne in občinsko organizacije. Mnoge zadruge, mlekarne in druge dejavnosti so morale biti včlanjene v več zbornicah, kar je obremenjevalo njihove izdatke in čestokrat tudi razbijalo možnost enotnih stališč pri reševanju posameznih problemov. Zato je predvideno, da bi enotna gospo« darska zbornica (z ustreznimi komisijami ali kakorkoli že) tudi v našem okraju lahko dokaj poenostavila poslovanje, znižala dosedanje izdatke in z združenimi napori dokaj močneje vplivala na razvoj teh dejavnosti. — K. M.
Zakaj je Gorenjska v ozadju
pri vključevanju žena v družbeno dejavnost?
je do take zmogljivosti.Jd bi lah- j ugotavljali, da je prav oblika dela
'glavni ključ, kako priti do članstva. V tovarni kos in srpov, v tovarni Runo, v Lepenki in še v nekaterih kolektivih so zelo lahko speljali eno ali drugo akcijo, čeprav nekateri izmed teh nimajo najboljših objektivnih pogojev. Svoje delo so organizirali tako, da o vseh bistvenih stvareh obvestijo delavce, ki naj dajo in oblikujejo enotno stališče - in nikjer ni problemov. Prav nasprotno pa smo videli v kolektivu ZLIT, v kolektivu Slovenija-ceste in drugod, da stvari ne gredo, ker so vse delali le v ožjih krogih.« LUDVIK  KEJ2AR:  .-Pri obli
ko krila potrebe ne samo škofjeloške, temveč tudi kranjske občine. Usluge v tem podjetju bi bile nedvomno cenejše kakor pa jih nudi ljubljansko podjetje Labod. Predlog za.povečano zmogljivost podjetja za barvanje in čiščenje opravičuje tudi dejstvo, da v kranjski občini v bližnji in daljni perspektivi ne predvidevajo formiranje tovrstnega podjetja.
Obrtno-kovinsko podjetje v Sk. Loki naj bi povečalo svojo dejavnost po strokah. To velja zlasti za avtomehaniko in vodovodno inštalaterstvo. Podjetje pa naj bi se pričelo ukvarjati tudi z (Nadaljevanje na 2. strani)
Kljub temu da je Gorenjska v cspredju pri vključevanju žena v proizvodnjo, kar seveda omogoča močno razvita industrija, pa nas preseneti ugotovitev, da je dokaj v ozadju z dejavnostjo žena v družbenem in političnem življenju. To so ugotovili na republiški konferenci za družbeno aktivnost žena, ki je bila v Ljubljani pretekli torek in sredo. Na konferenci je bilo 12 udeležencev oz. udeleženk iz našega okraja. Ini?. Zelenka Jurančičeva iz Kranja je nazorno prikazala problem nočnega dela za ž?ne, kar je problem zlasti v tekstilni industriji, Marija Strajnerjeva je govorila o ureje-
vanju družbene prehrane po posameznih industrijskih središčih in okoliških stanovanjskih območjih itd. V razpravi so prav tako sodelovale udeleženke z Jesenic, iz Radovljice in Tržiča.
Vzroke, zakaj sodeluje v našem okraju manj žena v družbeno-po-litičnem življenju, kot je bilo na konferenci ugotovljeno, pa je treba delno iskati prav v neurejenih in pomanjkljivih službah, ki bi morale razbremenjevati .zaposleno ženo. Tam, kjer žena ni zaposlena, lažje deluje v stanovanjskih skupnostih, v hišnih svetih, v raznih skrbstvenih in varstvenih ustanovah itd. Ce je
žena v delovnem razmerju, že itak nima dovolj Časa niti za najnujnejša gospodinjska opravila. Zato je bila na konferenci osredotočena razprava na iskanje oblik za razbremenjevanje zaposlene žene drobnih domačih skrbi. Se posebej pa nameravajo ta problem načeti v našem okraju zdaj, ko bodo odgovorni družbeni organi razpravljali o zaključkih te konference.
Na konferenci so prav tako razpravljali o vključevanju mladine v poklice oziroma v nadaljnje šolanje, o strokovni kvalifikaciji zaposlenih žena in o drugih problemih. - K. M.
Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi « Obraz! in pojavi « Obrazi in pojavi « Obrazi in po
Zbora prebivavcev stanovanjske največje delo - s krampi in lopa,- Krutof je bil miren in dostojen: <kupno«i se ,e udeležil tudi Kri- tami - pa čaka nas same,* je pri .Potrebna, potrebna! Toda komu? stol čeprav za malokrat vidijo, tem pojasnil predsedujoči in zapro- Kdo je pomagal meni m nekaterim Bilo je to že pred mesecem. Raz- sil za razpravo _ drugim, ko smo si morali urediti
pravljali so o urejevanju okolice.     Sledila je seveda obvezna m muc- garaže? Kdo je pomagal lovcem ko
smo si postavljali svojo kočo? Tisti,
Pravzaprav je šlo v glavnem  za  na tišina
ureditev igrišča za
otroke. To je     Prvi se je dvignil Krištof..
Kakršen človek -taka razlaga
ki smo bili neposredno prizadeti, tisti smo zagrabili. Niti vprašali nismo drugi!).*
Med udeleženci je nastal nemir. Zlasti nekatere matere so vpadale med govornikove besede z glasnimi in pikrimi pripombami. Toda nihče ni dvignil roke, da bi zahteval besedo. Kdo naj bi sicer znal tako povedati kakor Krištof! Bil jc govornik! Predsedujoči je skomignil i ra-
bilo tam zelo potrebno in ljudje so     »Ce gre za otroško igrišče, po- mQn[ [n       u ^ ^ j. t| o tem govorih na zborih volivcev, tem naj se o tem pomenijo tis tu ki ^ .      •      , .
na sestankih hišnih svetov, Pa tudi so na tem zamteresiram   Vse da-     ^ $o f     > J
v trgovini, v vrsti za mleko m nasnje smernice gredo za tem da se ^ obvetiU 0 ddJni
drutrod dela m razvije tisto, kar ljudi za-    , ■■■ . " aciovm
nima,   kar  so  ljudje  pripravljeni » * TJ  f7 'J'?'*?*
« kar jih neposredno teži.* 'l^J* *^ dela udeležilo prece,
j .f previvavcev m tudi takih, ki m-
lesa za gugalnike, s tistimi, ki ima-     »Igrišče je vendar potrebno. Ze majo^otrok. In prav tisti so se zelo
jo orodje, smo se zmenili, da bi vsa_ leta govorimo o tem,* je pre- zprazali nad Krištofovim tolmače-
.... nima,   Kar   so   tj&aje priy™vi'i*"
»Nekateri posestniki, ki so na po,ipretlt ^aY ylh nep0sredno teži. našem območju, bi nam dali nekaj
kah dela naših organizacij  res nam te 'gugdnice naredili. Toda kinila govornika neka mati.
njem »družbenih smernic*. — K. M.
TE DNI PO SVETU
TE DNI PO SVETU
# PROUČITEV TEKSTA USTAVE
V Beogradu j« ta teden zasedala komisija za ustavna vprašanj«, ki jo J« vodil predsednik komi vije Edvard Kardelj. Na njej so temeljito proučili prednacrt naše nove ustave.
• OBTOŽBA ARTUKOVICA
Znani ameriški komentator Drew Pearson piše v »Washlng-ton Postu« o vojnih zločinih Andrije Artukoviča, ki ga je jugoslovanska vlada kot ministra za notranje zadeve nacistične države Hrvatske obtožila vojnih zločinov. ArtukovLč, ki je zakrivil smrt 600.000 Srbov, Zidov in ciganov. Sedaj mirno -živi v Kaliforniji.
% ZA »»KOMUNISTE« NI POMOČI
Ameriški senat je v sredo izglasoval sklep o »ukinitvi ameriške pomoči komunističnim drži-vam« (Jugoslaviji in Poljski). Kot ; poročajo tuje agencije, je bil sklep ! mesi senata, ki pa še ni dokončen, ker ' ga mora potrditi tudi predstavniški dom   ameriškega kongresa, sprejet na pobudo republikama Proxemira in demokrata Lauhce-
Ljudje in dogodki* • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in
Literarna zainrčina j« sadržala dovolj    daljnosežno    predvideti, dajo ,kot da n© rovarijo proti za-
Precej sporna ostane tudi hitrost konu in ne nasprotujejo zakon-
nolranjih   sprememb   na   boljše, akim določilom. Toda s tem še ni
Stavkovna gibanja v posameznih konec  protislovij. Stavka je iz-
deželah, slasti v rudarstvu in v bruhnila med rudarji Asturije, ki
industriji, so pritegnila pozornost, so med Španskimi delavci naj-
ker je to prvi svarilen izbruh po boljše plačani. Ko so rudarji v
vdaji demokratičnih sil in po svo- Asturiji  zadnjič stavkali, so to
nešteto likov iz španske zgodovine. Cas, ko Je dolgonosi Cvrano duhovičil po španskem podeželju in pred dvorsko gospodo skrival svoj dolgi nos, da ga ne bi za&ra-movali, se je krepko premaknil v kruto politično stvarnost. Truba-durstvo se Je umaknilo dclavke-
Je nakazuje novo vdajo.
Španska balada
mu izkoriščanju in namesto Cvra-noja zakrivajo nosove sedaj pristaši i r.incove falange. Prvič po zmagi fa.ši/rm v S ;anijl dobiva tantra) Franoo dolg nos zaradi političnega vrenja v rudar.sk'h slabotni   glasovi upora
Stavkovno gibanje v nekaterih španskih pokrajinah ni našlo od-meva v španskem tisku in preko radia, Francova vlada je storila vse potrebno, da bi zamašila usta tisku In radiu. Glasovi o stavkov-
# PREDAJA ALI NOVA AKCIJA
Vodja idonezijskrga uporniškega gibanja »Darul Islam« Karto.su-virdžo, ki se je po več letih upor. ništva nedavno vdal indonezijskim oblastem, je pozval svoje pristaše, naj se predajo vladnim silam. Svojim odredom je tudi zapove-dal, naj se nehajo bojevati proti indonezijski vojski.
« FANFANI - BORGIBA
Predsednik italijanske vlade Fanfani je prispel na tridnevni obisk v Tunizijo. Ob tej priliki j« predsednika Burglbo povabil, naj obišče Italijo.
gibanje organizirali s katoliško mladino. Duhovščina je takrat podprla stavko. Tokrat rudarji stavkajo sicer s podporo cerkve, vendar brez njenega vpliva in je stavka v nekem smislu presenetila tudi cerkev.
Na notranjepolitičnem torišču je Španija vedno bolj razklana. Nasprotja so prišla do izraza tudi v cerkvi. Polovica vplivnih ljudi v cerkvi zagovarja trdnost družbene ureditve, zavzema se za postopno popuščanje in liberalizacijo, pripravljena je ustreči industriji in poudarja socialno blaginjo, borbo proti siromaštvu in brezposelnosti. Drugi del ne priznava režima zaradi krivic in spravlja cerkev vedno bolj na levo. Od tod je včasih slišati najbolj ostro kritiko Francovega režima prav iz ust siromašne duhovščine.
zelo močno protiversko gibanje. Politične stranke v Španiji so razdrobljene in neenotne prav zaradi cerkve.
Stavkovno gibanje ima za špansko politično življenje še neko drugo označbo. Telo, ki je bilo skoraj desetletja popolnoma mrtvo, ki ni kazalo nobenega znaka življenja, je ob sedanjih stavkah napravilo prve gibe. Slabotni krči so znak, da politični živci še niso popolnoma odmrli. Zaradi tega dejstva je tudi pritisk nasilja prilagojen tako, da ne povzroča nove zaostritve. Ker je ta pritisk
oslabljen se včasih dogajaj« pn; čudne stvari. Popuščanj« al P*-'
movano kot olajšava, ampak ^ novi strah pred nasiljem hi P" sledieami nasilja.
Notranja podoba španski* **"
godkov Še zdaleč ni r.\?či^ Dejstvo je, da se je špansko U*** stvo začelo zavedati svoj« ličnosti v svetu. Spanci so t*č« verjeli, da je razen Španije kdo  na  svetu.   Vzrokov, d» * Španija osamljena, ni težko iskati. Osamljenosti je lahkt edinole Franco.
Zdrav ko Totnai«.
nem gibanju se širijo saimo od
proti   političnemu   z.i;;už;ijevunju ušes do ušes in običajno zelo pre-
Francove vlade so postali očitno vidno In po tihem. Stavke rudar-
dejstvo. Na dlani je, da je v Špa- jev pa so rodile skoraj nera/um-
niji  sopet  prišlo do političnega Ijiva politična protislovja. Vlada
gibanja, ki se mu smer in cilji ne še vedno ne postopa z rudarji s ške cerkve v španskem političnem
morejo po tem uvodnem dejanju kovaškimi kleščami. Delavce gle- življenju in med ljudmi je tudi
Kljub močnemu vplivu katoli-
V znak solidarnosti do slavkujočih študentov in rudarjev je dunajskih študentov demonstriralo pred špansko ambasado
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in d
JUTRI BODO V LJUBLJANI ZAPRLI IV. MEDNARODNI LESNI SEJEM
Napredek v proizvodnji in kvaliteti
Ljubljana 9. junija — Jutri bodo v Ljubljani zaprli IV. mednarodni lesni sejem, na katerem razstavlja 151 domačih in 39 tujih razstavljavcev iz Avstrije, Češkoslovaške,   Italije, Demokratične
republike Nemčije, Zvezne repub- | lednem sejmu na Gospodarskem
like Nemčije, Poljske, Švedske, ZDA in Jugoslavije.
V prihodnji številki našega lt, sta smo pomotoma zapisali« da razstavlja na IV. mednarodnem
V DUPLJAH PREDNACIJO
V okviru letošnjega dneva mladosti so v Dupljah pri Kranju odprli lepo urejene klubske prostore, ki sodijo med najlepše med vsemi krajevnimi organizacijami te občine. Za adaptacije in urejevanje teh prostorov je največ prispevalo domače podjetje »Alko«, in sicer 300.000 dinarjev, 100.000 dinarjev pa je dal občinski odbor SZDL. Veliko pa so prispevali sami prebivavci in sodelovali s prostovoljnim delom.
i
Med delavce,
v ekonomske enote!
(Nadaljevanje s 1. strani) TONE POLAJNAR: »Mislim, da včasih preveč idealiziramo stvari, ko govorimo o kolektivu itd. V-večini 6e vse ustavlja pri ožjih vodstvih in kolektiv ne sodeluje pri stvareh. Prav tako govorimo na 6plošno o gospodanskih problemih. Premalo pa pokažemo na tisto, kar naši delavci otipljivo poznajo, kar jih žuli. Na primer koriščenje strojnega parka. V ve-
Velika manifestacija Ljudske tehnike
Okrajni odbor Ljudske tehnike In občinski odbor LT Skofja Loka
se že nekaj časa pripravljata na III. okrajni ziet Ljudske tehnike, ki bo v Skofji Loki 16. in 17. junija letos.
Začetek zleta bodo napovedale fanfa^ z loškega gradu. Nato bo-bo v vajenski šoli odprli VI. gorenjsko medklubsko razstavo amaterjev umetniške fotografije in prvo pionirski foto razstavo. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 19. ure, in sicer do 24. junija.
Najbolj živahno bo v nedeljo, 17. junija. Organizator se nadeja, da se bo tega dne zbralo v Loki okrog 2.000 članov Ljudske tehnike in ljubiteljev te dejavnosti, ki sodijo v okvir Ljudske tehnike. Zelo močna bo udele*ba bro-Činl naših tovarn delajo 6troji sa- | danskih in letalskih modelarjev 6 mo osem ali pa niti osem ur. Po- .svojimi izdelki. Po paradi bo na
Dosedanje priprave fretejo. da
bo letošnji zlet LT v Skofji Loki izveden bolje kot sta bila prejšnja v Tržiču in Radovljici. O samem zletu bomo še poročali. — C.
ŠOLSTVO
poldne in seveda ponoči vse to stoji neizkoriščeno. Prav tako je marsikje neizkoriščen prostor. Velike rezerve imamo tudi v merilih dela. Velik del ljudi v ko'ok-tivih še nima pravih meril in živi ©d uspeha celote.«
Taki so torej nekateri problemi V delu sindikalnih organizacij, ki jih omenjeni sklepi nakazujejo z namenom, da bi jih Čimprej odpravili. - K. M.
Na širše gospodarsko območje
(Nadaljevan)« • i. strani) manjšimi uslugami. Pametno bi bilo razmišljati tudi o tem, da bi v Skofji Loki ustanovili šolo za avtomehanlke.
Zlasti Poljanska dolina je ra-«en drugih izdelkov domače in umetne obrti znana tudi po izdelovanju čipk. Zato bi bilo potrebno v Skofji Loki najti ustrezno prostore za prodajo vseh vrst izdelkov domače in umetne obrti. Mogoče bi bila rešitev tudi v tem, da bi sklenili dogovor z določenim trgovskim podjetjem, ki bi razen osnovne dejavnosti prevzelo to kot dodatno. Seveda pa pride pri tem v poštev le tisto trgovsko podjetje, ki je na prometnem kraju in ki ima tudi primerno Izložbeno okno.
Za konec naj omenimo še to, da bi bil že čas, da tudi Skofja Loka dobi brivsko-frizerski salon družbenega sektorja, ker so pogoji za ustanovitev. Dimnikarski okoliš Škofje Loke pa bi priključili k Dimnikarskemu podjetju Kranj. - P.
GIMNAZIJA V KRANJU objavlja
RAZPIS VPISA ZA #, 1.1982/3
Gimnazija v Kranju bo V novem šolskem letu sprejela v prvi letnik 140 dijakov za rfdno oddelke in 30 v oddelek za obrasle.
ROK ZA VLAGANJE PRIJAV: Uprava šole bo sprejemala prijave kandidatov do ponedeljka, 18. Junija.
PRILOGE: Prijavi <na «|>r. 1,20), kolkovani s 50 din, Je treba priložiti še:
1. rojstni list,
2. izkaz o luspehu iii vaaemju,
3. originalno spričevalo Ox dovršeni osnovni šoli,
I   4. mnenje osnovne lole, kjer je I kandidat dovršil zaključni razred, Ob tej priložnosti bodo izvedli o sposobnostih in nagnjenjih kan-tudi  nekaj  okrajnih  tekmovanj, didata.
mestnem trgu spretnostna vožnja z motornimi vozili, razen tega bodo prikazali uporabo sodobne kmetijske mehanizacije, radioklu-bi pa bodo izvedli »lov na lisico«.
razstavišču v Ljubljani samo eno gorenjsko podjetje, in sicer »Jelovica« iz Škofje Loke, ki se jc predstavila s stanovanjskimi montažnimi in vikend hišicami. Vendar iz Gorenjske sodelujejo na sejmu razen škofjeloške »Jelovice« še trije predstavniki, in sicer tovarna športnega orodja »Elan-< iz Begunj, Lesnoindustrijsko podjetje z Bleda in Roleta - mizarstvo iz Kranja.
V paviljonu Lesnoindustrijskega podjetja Bled vidimo razstavljene troslojne gradbene plošče, lamelna vrata, sredice, lesno volno in lesno moko. Kranjska. Roleta fe je predstavila na sejmu z zelo okusnimi predisobnimi stenami, ki •O drvonitne ali pa s polivinilom, potem različne omarice za televizijske sprejemnike. Posebnost ■ta mizici »Irena« s štirimi stolč-
ki in »Kamenica« I. in II. Tovarna športnega orodja »Elan« iz Begunj razstavlja na sejmu najrazličnejše športne rekvizite — od smuči, reketov, telovadnega orodja pa do čolnov in podobno. Z zelo okusnimi izdelki se je na sejmu predstavilo tudi podjetjo TAM IZ iz Mengša. Razstavlja dnevne sebe m je pohištvo zanimivo predvsem v tem, da se nekoliko razlikuje od klasične dnevne sobe. Podjetje se je v zadnjem času specializiralo na tem. da opremlja trgovske, gostinske in druge lokale.
Ob se'mu so vsak dan na sporedu tudi različna predavanja, ki jih imajo strokovnjaki. Tako so bila pre'.ekli četrtek na sporedu predavanja o splošnem oblikovanju, nadalje o proizvodnem oblikovanju, o opremi s stališča por trošnje Itd. Po mnenju strokovnjakov je tudi IV. mednarodni lesni sejem v Ljubljani v celoti uspel. — M. Z.
AP SEK NA H
V Vincarjih bo tekmovanje bro danskih  modelov,  v Viršku pri Skofji Loki pa letalskih modelov.
V vajenski šoli bodo tekmovali pionirji v gradnji sprejemnika, operaterji pa bodo tekmovali v hitrostnem sprejemanju. Po kon-i . čanih prireditvah bo skupen ogled loškega muzeja, ob 16. uri pa bodo podelili nagrade.
Nova turist, čna društva
Vzporedno m prizadevanji, da bi se turizem razširil tudi v ti.ste kraje, ki doslej v tem pogledu niso dosti pomenili, so so ponekod v zadnjem času začeli ukvarjati z mislijo, da bi ustanovili turistična društva.
O turističnem društvu v Selcih v Selški dolini so začeli razmišljati že nekako pred dvema letoma. Pred kratkim pa 60 domačini svojo pobudo le uresničili. DcIjv-ni načrt tega mladega društva trenutno ni posebno obširen. Za začetek bo zagotovilo nekaj turističnih 60b pri zasebnikih, razen tega pa bodo 6kušali narediti vas kar najbolj privlačno.
Tudi v Žirovnici in Retečah pri Skofji Loki bodo dobili kmalu turistični društvu S tem bo mreža turističnih društev v kranjskem Okraju povečana na 29. — S.
POGOJI:
a) da  je kandidat a uspehom
končal osnovno šolo,
b) da kandidat za redno šolanje ni starejši kot 17 let. O sprejemu kandidatov, ki so do enega leta
odloča šolski odbor. Za vpis v oddelek za odrasle ni starostne omejitve, pogoj pa je za-po^enost ter vsaj dve leti presledka med rednim šolanjem in vpisom.
IZBOR:
Razpisna komisija bo izbrala v snrslu določb Odloka o sprejemnih izpitih, ki ga je izdal Izvršni »vet LRS. *
Ce bo ugotovila, da na osnov' predloženo dokumentacije ne more izbrati kandidatov, ki imajo največ pogojev za vpis, bo preizkusila vse kandidate glede na njihove sposobnosti. Tak izpit bi bil pismen in us!men, in to iz slovenščine ter matcmnt;ke ali tuje-Pa jezika (po izbiri) med 21. Ln 25 jun'jem. Kandidati za vpis v Oddelek *a odr<T°le bodo opravili izpit v septembru. Razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski.
Tiskovine za prijave lahko dobite v pisarni.
Odklonjeni kandidati se morejo priglasiti v naknadnem roku na kasi drugi šoli, ne pa v naši.
Razpisna komisija SO Gimnazije Kranj
ŠOLSKI CENTER ISKRA V KRANJU
RAZPISUJE
as podlagi sklepa upravnega odbora z dne 30. maja 1962 redni vpis učencev v I. letnik oddelka poklicna šola za šolsko leto 1962 1963.
Šolski center «Iskra» v Kranju bo sprejemal kandidate za naslednje poklice: V kovinarski stroki:
— PRECIZNI MEHANIK
— ORODJAR
— STROJNI KLJUČAVNIČAR
— REZKALEC
— STRUGAR
v elektrotehniški stroki:
— ELEKTROMEHANIK
— TELEFONSKI MEHANIK
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno dokončali osmi razred osemletke in ki niso mlajši od 14 let in ne starejši od 17 let.
Kandidati morajo do 26. junija 1962 predložiti upravi Šolskega centra »Iskra« naslednje listine:
— prošnjo, kolkovano z drž. kolekom za 50 din;
— rojstni list ali izpisek iz matične knjige;
— spričevalo o dovršeni osemletki;
— zdravniško spričevalo, izstavljeno od obratne ambulante »Iskre« v Krarfju (stroške zdravniškega pregleda krije kandidat sam);
— lastnoročno napisan življenjepis.
Izbor kandidatov bo opravila komisija za sprejem na podlagi doseženih uspehov pri sprejemnem izpitu. Sprejemni izpit obsega pismeno nalogo iz računstva in slovenskega jezika, praktični preizkus in psihotehnični pregled. Prijavljene kandidate bo šolski center »Iskre« v začetku julija pismeno povabil k sprejemnemu izpitu.
Prednost pri sprejemu bodo imeli sinovi staršev, ki so v delovnem razmerju s tovarno Iskra in kandidati iz krajev, kjer ima tovarna Iskra obrate.
Pri vpisu se bodo morali kandidati obvezati, da sprejmejo vse obveznosti, ki izvirajo iz učnega razmerja, in to: >   — da bodo soglašali s poklicem, ki mu ga bo predlagal šolski center po končanem I. letniku na podlagi 'doseženih uspehov in
— da bo po uspešno končanem šolanju ostal enako dobo kot traja učenje v delovnem razmerju s tovarno »Iskra«.
V šolskem letu 1962/63 Šolski center »Iskra« ne bo imel razpoložljivih mest v internatu.
UPRAVA
O kapicah
za smeh in šalo
Ze nekaj let je v velitvi kon, ki predpisuje za prodaj''0* v trgovinah živilske stroke ^ šenje ustreznih pokrival. T« ri bi bila izdelana tako. da bi **** služila jiigienskemu namenu nem pa bi morala biti tudi **' kupna. Letos si je t« rt*& končno le utrl pot v praksi ^ grajskim in zagrebškim trt*'* skim delavcem, ki so p^ p/t* nositi bela pokrivala, sledi io ^ drugod po državi.
Ko so si pred kratkim kot na Gorenjskem nadeli bel« V* prodajavci v samopostrežni vini  -Prehrane.,  v  Stratijcu, t občinski sanitarni inšpektor P*" poročil trgovskemu podjeuu vila« Kranj, naj sledi t«mu & du.  »Živila« so obenem  » * naročala pri »Delti« pt^. ' ^o* delavce nove delovne oblet« 9 dala še naročilo za kape to« t** kako so se kaj dogova^j^i pri »Delti- so namesto + redili kapice (za vse v«Uv^«+ nje in manjše glave - obed Si* in med prodajavci »ŽivilV^** čili pravcati preplah. Z^Jj^* in sklepom samoupravna* «1tr nov podjetja je POeUlc* -g*^ kap obvezno in ima zato nI   Inspektor   pravico iJZjf* vsakogar, ki ga zaloti br«!*^ vala,  z denarno kaz^J* temu da so se Prcidajivri pomerjanjem  kapic nadvss jetno zabavali, (zares čepijo vrh glave), so p^. upravo podjetja kar d«w< zato 60 kmalu uvideli, d« t*e I le za odpor proti novosti je s kapami res neka)' Skoraj gotovo je. da bode pri »Delti« narediti noVe kac« na svoj račun. Tistemu «• «' bodo ostale »kapice-, pri^oro^ da jih ponudi kakšni otjošk ^ novi (za predšolske ormkT t*x~ da!). ^
Upajmo, da bodo imeli utr**" vavci pri drugi izvedbi vJTg^ (mimogrede naj se ocrejo » ^ kakšnih izkušnjah) in ^JL v naših trgovinah kmahT^ prodajavci in prodajava* s ? volj velikimi kapami, ki vssk^ pomenijo nov korak h kuM*^ ši postrežbi. - M. Sosicj
»STARTOUR« SE ZANIMA ZA GORENJSKO
Na priporočilo našega tur*1-'" nega  predstavništva v Sto.** mu se je začel zanimati u višča na Gorenjskem tudi ni gavod skand '.navakih drtjv-^' ko namerava organiaadja tS* tour* v naših turističnih e*1*' najeti nekaj zmogljivosti |» študente in rekonvalescent« fl* stori bodo zasedeni v zjj^ letni sezoni. Dogovori so v '■** Svoje proste zmogljivosti g* f7 nudila Bohinj in Bled. «
Tradicionalno nagradno žrebanje za naročnike „GLASA", ki bo združeno s proslavo ob 15-letnici lista, bo 15. junija ob 20.30 v dvorani kina Center v Kranju
Priznanje borcem in revolucionarjem
Občinski ljudski odbor Tržič je n* svoji zadnji seji zaradi prenosa pristojnosti podeljevanja priznavalnin svojcem padlih borce-, in aktivistov NOV z okraja as občin« že sprejel ustrezen odlok, ki bo služil kot podlaga za dodeljevanj« priznavalnin zashiž-ftjfl) borcem in aktivistom NOV jn predvojnim revolucionarjem ter njihovim svojcem, ki so r-e fcafi v povojni izgradnji izkazali § tvojim aktivnim delom.
Kot avo*ci 6e po tem odloku fcejejo ožji družinski člani, ki jih
je pokojni preživljal. Priznaval nina je dodatek k rednim mesečnim osebnih dohodkom; to je k mesečnim osebnim prejemkom (plači), pokojnini in podobno. -Ofebe, ki imajo pravico do pri znavalnine, morajo izpolnjevati enega izmed naslednjih pogojev moški morajo biti stari nad 60 let, ženske pa nad 55 let, biti morajo popolnoma in trajno nesposobni za delo, da niso iz upravičenih razlogov v rednem delovnem razmerju in da ne opravljajo samostojnega poklica in druge
Še večja aktivnost političnih organizacij
V delovnih kolektivih na pod-jaejd tržiJHte občine so se zadnje tme temeljito lotili urejevanja notranjih odnosov. Pri tej akciji pa so ae pokazale nekatere negativne težnje, da predvsem sred-aje strokovni kadri niso zadosti gggtereairani za reševanje notra-
PRVI V POREĆU
Tržič. 4- junija - V ponrđ <e odpotovala prva skupina čla-bov delovnega kolektiva DPT v poreč, kjer ima omenjeni kolektiv svoj počitniški dom. V prvi lupini ie bila večina delavcev, fc bodo izkoristili svoj letni do-pjtf? na morju po zdravniškem priporočilu.
Naselje vikend hišic je zelo lepo urejeno in so Tržičani tja že prednja leta radi zahajali. Sko-nj W lahko trdili, da je ta predel najlepši odsek ob obali - v Poreču, ki Ima razen lepih soncih prostorov tudi dovolj hladne mace pod mladimi bori.
njih problemov v kolektivih. V nadaljnji akciji bodo morale biti politične organizacije Se bolj aktivne in odločno vztrajati pri izvajanju 6klcpov samoupravnih organov.
Določeni problemi glede delitve osebnega dohodka nastopajo v tovarni Peko; v Gradbenem podjetju in v podjetju Runo pa so podatki pokazpli, da so izplačali preveč osebnih dohodkov. Nekoliko bolj zamotan položaj pa je v gostinstvu, kjer eno podjetje sicer posluje dobro, medtem ko za drugo to ne velja. Poslovanje v tej gospodarski organizaciji bo zato pregledala posebna komisija. - P.
samostojne gospodarske dejavnosti. Prav tako bo do priznavalnine upravičene le tiste osebe ki nimajo pogojev za polno starost-
jo
T R Ž I Š
VESTMI K
no ali invalidsko pokojnino in da družina nima zadosti dohodkov ter jih tudi ne more pridobiti z njeno lustno aktivnostjo.
Postopek za dodelitev priznavalnine uvede občinska komisija za zadeve invalidov in borcev pri svetu za socialno varstvo, in sicer na podlagi upravičenčeve vloge ali na predlog ene izmed bojevniških organizacij. O dodelitvi priznavalnine in njeni višini sklepa zgolj omenjena komisija po prosti presoji, pri čemer upošteva zosluge v revoluciji, materialno stanje in moralno-politič-ne pogoje predlaganega uon.vi-čenca. Priznavalnina je stalna, občasna ali enkratna ter ni pre-' nosljiva in preneha z uživavčL-vo smrtjo. Prav tako se lahko priznavalnina 6 spremembo materialnega stanja uživavc^v poveča, zmanjša ali celo ukine. Višina priznavalnine oe giblje od štiri do 14 tisoč dinarjev.
Odlok o priznavalninah v občini Tržič bo veljal od dneva objave v Uradnem vestniku okraia Kranj. - p. J
Tovarna obutve IV.o bo uredi mesta v
Tržiču odnrla le cn lokal ta orodBjVVvoJih i*i:e,!:ov. V podjetju Peko menijo, da bo noya prodajalna čevljev - ssveda če ne bo morebitnih nepredvidenih težav — odprta že konec tega meseca
Tudi servis za popravila električnih aparat.
Na  osnovi  temeljnih' načel <> azvoju obrtne in komunalne dc-avnosti so za vse naše gorenj-ke občine izdelani nekateri predlogi, ki naj bi ugodno vplivali na perspektivo omenjenih gospodarskih dejavnosti. Seveda so to res šele  predlogi, ki  lahko vzbude bolj ali manj široko razpravo. — Tako naj bi tudi v Tržiču Elektrotehnično   podjetje   Kranj v sklopu svoje trgovine organiziralo 6erv:6 za popravilo električnih aparatov.
Ustanovitev takega servisa bi prebivavci nedvomno z veseljem pozdravili, zlasti še, ker ta občina nima nobenega družbenega obrata v elektrotehnični dejavnosti, obstaja le zasebni elektro-instalate/ski obrat. Zato si morajo ostale elektrotehnične storitve oziroma usluge občani iskati izven domače občine. To je po eni strani zamudno, pO drugi atrani pa povezano z nepotrebnimi stroški.
V tržiški občini bi bilo pametno razmišljati o tem, da bi Pekarni Tržič 'omogočili, da bi odprla moderni slaščičarski obrat. - P.
SPET POMANJKANJE SUROVIN
Podatki tržiške banke kažejo, da na področju občine ni gospodarske organizacije, ki bi imela negativni saldo. Podatki o realizaciji plana proizvodnje Za prvo tromesečje pa so zaskrbljujoči le v tovarni usnja Runo, kjer izpolnjevanje planskih nalog še vedno hromi pomanjkanje surovin.
PRVI TURISTI
V POLJANAH
prizadevanja poljanskega Turi-gU^aga društva se že kažejo v ob*k:h prv.h Inoaomakih turi« ■tov od katerih je največ rojakov n Združenih držav, saj jih trenutno biva v Poljanski dolini Miru 20 Razen njih sta pretekli teden odšla iz Poljan dva Italijana, ju sta tam preživela del počitnic, *** namikn turista pa e'.a prav itosj na lovu v poljanskih gozdo-«*. - J-
PEŠCI
V NEVARNOSTI
ZadnM čas so pe^ci, ki hodijo po rr>osVu čez Soro v Gorenji va-a v nevarnosti pred kolesarji m •šotori««!, čeprav prometni znak pred njim kaže, da Je po mostu prepovedan, promet za vsak promet. Morda se bodo tamkajšnji »rzafti prometne varnosti zavzeli x» t« primer, saj je most komaj •poldrugi meter širok in se pešec za nJem težko umakne npr. motoristu, će ee srečata na njem. - J,
Majhno podjetje -veliki načrti
ELEKTROTEHNIČNEMU PODJETJU ELRA IZ ŠKOFJE LOKE NE BO TREBA SPREMINJATI PRAVILNIKA O DELITVI ČISTEGA IN OSEBNIH DOHODKOV, KER JE ZGLEDNO SESTAVLJEN — V PRIHODNJE: TOVARNA ELEKTRIČNIH TRANSFORMATORJEV?
Majhno podjetje — veliki načrti Z nenehnim družbenim razvojem gre tudi proizvodnja svojo pot. To so delavci elektrotehničnega podjetja Elra iz Škofje Lo-
ke lani občutili tudi na svoji koži, saj 6o kar na lepem zašli v težave s plasmajem nekaterih svojih izdelkov na tržišču. Tako so se na primer njihova električna spajkala pričela kopičiti v skladišču, da so jih morali prenehati izdelovati...
150-članski delovni kolektiv Elre je letos zato nekoliko spremenil
svojo proizvodnjo in jo odslej vedno skuša prilagajati protrebam na tržišai. S tem, ko so pričeli izdelovati predvsem elektrotehnične predmete za široko potrošnjo, so se najbolj  približali tl-
v^mm?U' ki naJ *a ima to-vrsmo majhno podjetje v našem gospodarskem sistemu. V škofje-
,riufiedaJ kujejo elek-Wčne  kuhalnike,   pekače, stop-
&TT10' P* Pogodb * ?^Pa tUdi tra^rmaTorje in v kooperac.ji s švicarsko tvrdko
li£ t^nostate hladilne SfTL IJJlhov n°vi proizvod 2J električna pečica,
■JT bodo redno price]1 lađelovati
tim J*6"; Edina tež«va je v lem,   Ker   Imajo   etrojno slabo
SETS?* orodjarno, ki bi morala biti srce proizvodnjo. Toda podjetje je še vedno v razvoju in
na Sorl pri gkofji 1 če teh dreves in vejevja
,oki Je v pravi nevarnosti, da Ka drevje ki g-A je voda 'J* j ^ ne bodo kmalu odstranili, prav lahko pride do velike škode
jim bo z rednim lastnim vlaganje« v proizvodnjo in opremo \a premostiti tudi to oviro, jl.osi.v podjetju so ;ia rav-njff>ravlmika o delitvi čistega in oj^jbnih dohodKpv,«« mi Je dejal dUfektor tovariš Gašperšič, ko sem ga vprašal o tem. Torej so odnosi nadvse dobri, zakaj omenjeni pravilnik Je sestavljen tako, da Je ostalim gospodarskim organizacijam lahko za zgled. Posebna republiška komisija, ki Je pregledala nekatere pravilnike, Je imela za Elrinega le pohvalne pripombe. — Povprečni mesečni dohodek posameznika znaša v Elri okrog 22.000 dinarjev, najnižji 14.000, direktorjev pa 48.000 dinarjev, tako da tudi razpona ne bo treba usklajevati po splošnih načelih, ker so jih upoštevali že pri sestavljanju pravilnika.
In načrti? Teh je za 6 let Btaro podjetje kar precej. Najbližji je: izdelovati take izdelke, ki pridejo v pošlev pri široki potrošnji, največji pa: razviti podjetje v tovarno raznovrstnih električnih transformatorjev, predvsem manjšega formata. Ze eedaj na tem področju lepo Bodeluje z Iskro, saj zadosti vsem njenim potrebam po transformatorjih. Ce pa bodo Re nekatere druge tovarne opustile tovrstno proizvodnjo (v večini primerov predstavlja izdelovanje j transformatorjev za tovarno, ki ma sicer drugačno proizvodnjo, nerentabilno delo), potem bo Elrin načrt v resnici izpolnjen.
J. Zontar
VSAKO SOBOTO PLES
Mladina, ki je včlanjena v de-lavsko-prortvctno društvo Svoboda Železniki, se Je odločila, da bo odslej vsako soboto zvečer priredila ples v veliki sobi vile Vrt, ki je last družbeno-političnih organizacij v Železnikih. Pari se tam zavrtijo ob zvokih domačega kvarteta mladih glasbenikov iz tamkajšnjega podjetja NIKO. - J.
Preden bo kopališče v Poljanah sprejelo prve kopavce, ga Je treba ur. liti Te dni Jc na« fotoreporter »ujel« predsednika tamkajšnje-gi turističnega društva, ki Je pripravljal plažo ob Sori fote.Perdaa
Prihraniti je treba 45 milijonov dinarjev
Poročali smo že, da so odborniki občinskega ljudskega odbora Skofja Loka na zadnji skupni seji razpravljali tudi o tem, da bodo proračunska sredstva občine letos manjša, kot pa so sprva predvidevali in bo zato treba ne-gespodarfike organizacije opozoriti na skrajno varčevanje. Tedaj je predsednik ObLO Jože Nastran po'asnil, da planirana proračunska sredstva ne bodo dosežena z 73 milijoni dinarji, vendar so sedaj finančne in analitske službe ObLO izračunale, da bo dejanski .►primanjkljaj« okrog 45 milijonov dinarjev. Od tega se bodo sredstva za proračunske organizacije zm.mj.sala za okrog 29 milijonov, sklad za šolstvo, ki mu avtomatično priteka del sredstev cd celotnega dohodka občine, pa
za okrog 16 milijonov dinarjev. Kljub temu da proračunska sredstva ne bodo zmanjšana v tolikšni meri, kot so sprva mislili, pa bodo morale vse krajevne skupnosti, društva in organizacije ter »klad za šolstvo skrajno varčevati pri koriščenju sredstev, na kar jih je s posebnim sklepom opozoril tudi občinski ljudski odbor.
Zanimivo je, da so bili lani planirani proračunski dohodki preseženi, za letos pa se je - kot rečeno — pokazalo, da bodo izdatki precej večji kot dohodki. Do tega je prišlo predvsem zaradi spremenjenega pretoka sredstev iz davka na alkoholno pijače in dopolnilnega proračunskega prispevka, seveda pa na to zmanjšanje vplivajo tudi nekateri drugi činitelji. - J. Z.
PADEL JE Z MOTORJEM
V sredo, 6. junija, ob 18. url se je primerila na Ljubljanski cesti pri hiši št. 1 v Kranju prometna nesreča. - Motorist Ferdinand Pustovrh Iz Vešter pri Skofji Loki Je na križišču zapeljal na po-
15
Doslej največje žrebanje za naše naročnike
■ ■
junija
Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki
Vrednost nagrad nad milijon dinarjev
Vstopnice za prireditev lahko dobite v predprodaji v upravi „Glasa" od 11. junija dalja
•Ma-
krov hidranta. Ker je bil pokrov nekoliko privzdignjen, je motorista spodneslo, tako da je padel. Pri tem «1 je zlomil desno roko in dobil odrgnine po obrazu in negah. Odpeljali so ga v bolnišnico.
KOZOLEC JE ZGOREL
V sredo, 6. junija, ob 18.30. zvečer Je začel goreti kozolce Štefana Tomšiča v Hlebcah 28. Zgorel je tudi voz z neomlatenim ovsom. Škode je za okrog 135.000 dinarjev. Lastnik je bil zavarovan. Domnevajo, da so požar po neprevidnosti zanetili otroci.
MOPEDISTA STA TRČILA
V četrtek, 7. junija, nekaj preti osmo uro zvečer je prišlo clo prometne nesreče na cesti IV. rada v Krnici pri Gorjah. — Trčila sta mopedi« ta Anton Repe iz Rad ovne in Franc Beznik iz Krnice. Oba mopedista sta vozila precej naglo in ko sta se opazila, trčenja nista mogla več preprečiti. Oba so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Škode na obeh mopedih je za 120.00 dinarjev.
\
Mladinske delovne akcije v jeseniški občini
POD MEŽAKLJO IN NA VITRANCU
V jeseniški občini bodo letos prvič organizirali mladinske delovne akcije. Mladina bo obnavljala športni park pod Mežakljo in smučarsko progo v Kranjski gori na pobočjih Vitranca za smučarje, ki so manj vešči v tem športu.
Prvi brigadirji bodo prišli na Jesenice že 29. junija ih bodo delali do 1. avgusta, prav tako v Kranjski gori. 110 brigadirjev iz občine Ljubljana-Vič bo delalo na Jesenicah, 55 brigadirjev, ki jih je pripravila Smučarska zveza Slovenije iz vseh krajev naše ožje domovine, pa bo delalo na smučarski progi v Kranjski gori.
V drugi izmeni, ki bo sestavljena iz brigadirjev ravenske občine, bodo nadaljevali z deli na stadionu na Jesenicah. Prav tako je tudi za drugo izmeno Smučarska zveza Slovenije pripravila 55 brigadirjev.
Za gradnjo na športnem parku na Jesenicah in za smučarsko progo v Kranjski gori je predvidenih okoli 7 milijonov dinarjev. Občinski komite LMS na Jesenicah je tudi poskrbel za kar se da pestro življenje brigadirjev. Stopil je v stik z jeseniškim AMD, občinsko športno zvezo, delavsko univerzo, delavsko-prosvetnim društvom Svoboda Jesenice in se dogovoril za organizacijo tečajev za brigadirje. — M. 2.
PRED KRAJEVNIM PRAZNIKOM V ŽIROVNICI
Vrsta pomembnih praznovanj
Kupcev za takle kič na Jesenicah res ni veliko, le golobi pridejo včasih iskat kakšno drobtino kruha
Foto: F. Perdan
O programu razvoja zdravstva naj odločajo tudi občani
Pretekli teden je imel svet za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Kranj razširjeno sejo, ki so ji prisostvovali tudi pred-
POGOVORI Z IDEOLOŠKO KOMISIJO
Ideološka komisija pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah jc te dni organizirala več razgovorov z vodstvi sindikalnih podnižnic v delovnih kolektivih jeseniške občine.
Namen teh razgovorov je pregledati, koliko so sindikalna vodstva po podjetjih sposobna spremljati naše družbeno dogajanje in gospodarjenje v podjetjih. Iz teh razgovorov bo komisija izdelala podrobno analizo in jo predložila v razpravo najprej predsedstvu In kasneje še plenumu občinskega sindikalnega sveta Jesenice. — M. Z.
PREDSTAVA ZA ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER
Uprava železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, v 6klopu katerega delujeta metalurška industrijska šola in tehnična srednja šola, je spet pokazala, da dobro skrbi za kulturno rast svojih učencev. Le-tem je priredilo Cufarjevo gledališče pretekli teden Gobčevo opero »Tre-merski dukat«, ki jo je ZlC odkupih_
BENEŠKI FANTJE NA PRIMSKOVEM
V nedeljo, 10. junija, ob 20. uri ee bodo »-Beneški fantje« spet predstavili Kranjčanom. S svojim glasbenim ansamblom bodo nastopili v zadružnem domu nA Primskovem. Na sporedu bodo pesmi beneških Slovencev. — Prireditev organizira kulturni klub »Pavel Morgan« iz Ljubljane.
LOVCI PRED OBČNIM ZBOROM
V teh dneh se lovska zveza Kranj pripravlja na občni zbor, ki bo 24. junija v Kranju. Takrat bomo zapisali tudi kaj več o problematiki lovstva v kranjskem okraju
sodniki svetov zdravstvenih zavodov obratnih ambulant, lekarne v Kranju, bolnišnice za ginekologijo in porodništvo, zdravstvenega doma itd. Govorili so o ustanovitvi medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada in o delovnih načrtih zdravstvenih zavodov za letošnje leto.
Zelo živahna razprava se je razvila na osnutku pravil medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada, kar se navzoči z mnogimi stališči niso strinjali in so zato sprejeli več dopolnilnih sprememb.
Pomembni sklepi so bili sprejeti tudi v zvezi z delovnim načrtom zdravstvenega centra, ki ga je obrazložil dr. Vladimir Pre-mrou. Povedal je, da je o tem delovnem načrtu razpravljal tudi svet zdravstvenega centra in da je načrt izdelan na podlagi delovnih programov posameznih zdravstvenih zavodov.
Delovni program jo bil Z dopolnilnimi predlogi potem sprejet in je sedaj obvezen z*
V ponedeljek start brigad
le-
Kranj, 9. junija — Kranjca-   brigad in naselij, fsto bo 10
ni so 6i želeli lop športni sta- tos upravnik "naselja »-Fran dion že dlje časa. Ta želja se  Vodopivec« na Hupi Jure Hn-
S.
bo kmalu uresničila, saj je na pol že skoraj gotov. V ponedeljek bodo na njem spet začele delati mladinske delovne brigade, to je skoraj mesec dni prej kot prejšnja leta. Sredstva za nadaljevanje gradnje vsaj tako so nam povedali na občinskem komiteju v Kranju, so zagotovljena.
Brigadirji, ki bodo delali v pryi izmeni do 8. julija, bodo v ponedeljek prišli v Kranj v mladinsko naselje -Franca Vo-dopivca« na Rupi. Kot so nam še povedali, bo v prvi izmeni delalo na stadionu 100 brigadirjev v dveh brigadah. Prva bo iz Maribora, druga pa bo 23. gorenjska mladinska delovna brigada, ki jo bodo sestavljali dijaki tekstilne šole iz Kranja.
Kaj bodo letos naredili na stadionu? Končali bodo z vsemi zemeljskimi deli, prav tako bodo gotova tudi vsa športna igrišča. Prva izmena brigadirjev bo začela s planiranjem teniških igrišč in urejevanjem doline za letnim kinom. Prav tako bodo uredili tudi pomožno nogometno igrišče. Izvajavec del je splošno gradbeno podjetje -Gradiš« iz Ljubljane, nadzor nad deli opravlja zavod za stanovanjsko in komunalno gradnjo v Kranju, investitor pa je ObLO Kranj.
Z uvajanjem samoupravljanja v brigadirskem življenju so odpravili tudi komandante
bar, predsednik,"'§Veta naselja v prvi izfrienl pa Jože Regouc Kranjsko brigado tekstilcev bo vodil Franc Valant, predsednik sveta brigade pa bo Tone Pe-zdirc.
Za čjmboJj pes*»a zivljen brigadirjev'v pržStem času po pripravili tudi dovolj obširen program najrazličnejših tečajev, novost je tečaj, ki ga bo organiziral zavod za napredek gospodinjstva iz. Kranja, in sicer o uporabi s^obnih gospodinjskih aparatov in pripomočkov. ObčiiSjkt Ippmite LMS v Kranju je stopil V stik tudi s kranjskim avto-moto društvom, z gledališčem in kranjskim kino podjetjem, W bodo za brigadirje organizirali vrsto kulturnih priredita*, tečajev in kino predstav.
Druga izmena ka trajala od 9. julija do 4. avgusta in bo v njej delala mladina iz Celja in Zemuna, tretja izmena pa bo delala od 6. avgusta pa do 1. septembra. Tudi v tej izmeni bo delala zemimska mladina, r. eno brigado se ji bo pridružila še kranjska srednje-šolska in delavska mladina. Ko bodo delo letos brigadirji končali, bo v prihodnji etapi potrebna samo Se gradnja zidane tribune in drugih pomožnih objektov »a centralnem kranjskem stadionu, ki že dobiva pravo podobo.
M. 2ivkovič
Krađa se
zdravstvene zavode. Med drugim je bil dopolnjen s tem, da je pred pričetkom gradnje novega obrata družbene prehrane v hju treba opozoriti na to, zaradi ekonomičnosti v istih prostorih uredi tudi dietična kuhinja. Drugi dopolnilni predlog pa je bil ta, da se dosedanji pljučni oddelek instituta TBC Golnik v bodoče spremeni v splošno bolnico za potrebe Gorenjske. Sprejeli so tudi sklep, da bo perspektivni Plan občinskega zdravstvenega centra predložen v razpravo zbo-roi© volivcev, v jeseni pa bo o njem odločal na svoji seji še ObLO. Kakor so sklenili, bodo na prihodnji seji sveta razpravljali o stanovanjski problematiki zdravstvenih delavcev. — R.
Prebivavci Most in 2irovnice ter ostalih vasi pod gorami 6e skupaj 6 svojimi družbeno-poli-tičnimi in drugimi organizacijami pripravljajo na pomembna praznovanja v okviru krajevnega praznika Žirovnice. Letošnja pri-
JESENIŠKI
KOVINAR
reditev bo v občinskem merilu, saj bodo na njej domala sodelovali skoraj vsi prebivavci jeseniške občine.
V vaseh pod gorami že nekaj let praznujejo krajevni praznik, in sicer ob spominu na požig mostov v Mostah 29. junija 1942. leta in v spomin 29 talcev, ki jih je okupator v Mostah zverinsko postrelil prav tam 1. julija 1942. leta. Letošnji krajevni praznik bodo v Žirovnici praznovali mnogo bolj slovesno kot doslej. Obletnico požiga mostov in streljanja talcev v Mostah bodo združili S pomembno dvajsetletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona. 20. junija 1942. leta sta se namreč dve partizanski četi izpod Stola združili z Gorjansko četo v Cankarjev bataljon, ki je kmalu postal strah okupatorja in jeklena udarna pest na Gorenjskem.
Zato bodo v Žirovnici v zadnjih dneh tega meseca slavili vnsto pomembnih praznovanj, razen tega pa tudi desetletnico začetka obratovanja nove hidrocentrale in zlati jubilej prve vodne centrale v Mostah.
Sredi priprav za te pomembne obletnice so razen organizacij Zveze borcev, zelo delavne tudi ostale krajevne družbenO-politič-
ne organizacije, ki hočejo prS?*" vati k bogatemu celotederisteC-programu   v   2irovnici, Mos^-' Završnici in pri Valvasorje** domu. Torej kaj vse bo iu «f redu? Ze 28. junija bo na sper du patrolna vožnja kolesarje« * streljanjem. Sodelovalo bo • * 10 ekip iz jeseniške občine, p* tako pa tudi predstavniki jl^ Istega dne zvečer  bo šahe** srečanje med ekipama hidtoce*" trale Moste in Svobode. Narif* njega dne, to je 29. junija, poldne   na   sporedu odbojka** turnir, na katerem bodo soda)r vale ekipe z Jesenic, Krope, ^ rovnice, Radovljice in ekipa Zvečer bodo jeseniški gasrvtj * monstrirali sodobne gasivskg tr je. 30. junija zvečer bo v kulture   v   Žirovnici slam^* akademija, še pred tem p« \+ pogostili   žene  padlih.ki s« & ustreljeni 1. julija 1942. leta talci. Sodelovali bodo pevci, %i ba na pihala, recitatorji in &t Po slavnostni akademiji hotja^ mačl taborniki pred dornoc v redili   taborni   ogenj in ^$gr^ svoj prapor, po okoliških bc** pa bodo zagoreli kresovi.
V nedeljo, 1. juhja. bodo z budnico, nato pa bo ob t ' krenila iz Rodin kolona mottfS' vozil, ki jo bodo sestavljali 9^ avto-moto društev z Jesenic » * Tržiča. Motoristi in avteaafel* bodo spotoma polagali tudi v«** na grobove padlih ob poti. S*" ša svečanost bo tudi v ZaJbM^ na gradbišču padlih. Ta dan s*** zbral tudi Cankarjev batalj<£. * bo skupaj s pripadniki pujuST
ke pad
JLA
vzgoje m na Moste in poz^ mesta, ki jo bodo lali
Posebej •J*r
lali za to praznovanje. Pon^^ bo partizansko rajanje* vzaa*
niči. - U. Z. - M. 2.
Na IV. mednarodnem lesnem sejmu v Ljubljani razstavlja tudi tovarna športnega orodja gunj na Gorenjskem. Predstavila se je z najrazličnejšimi športnimi rekviziti
»Elan« u W
RAZ G O V:
Kje bodo obratovale žage
SPORT
DERBIJI
V ZADNJEM KOLU
V predzadnjem kolu gorenjske rokometne lige so bili domačini kar trikrat uspešni, od gostov pa je zmagala le Sava. Presenečenje je bilo v Tržiču, kjer je dru "a domača vrsta odpravila Štor. .
Rezultati 1<>. kola:
Radovljica : Sava 18:21 Tržič B : Storžič 15:9 Triglav : Duplje 15:12 Mladost B : Križe 27:14
Leatvfea ■
Triglav 15 15
Iskra 15 13
Mladost B 14 8
Križe 14 5
Storžič 14 5
Sava 15 5
Duplje 16 4
Tržič B 14 4
Radovljica 15 1
Jutrišnje zadnje kolo prvenstva je v znamenju pravih derbijev. Najzanimivejše bo srečanje v Iskri, kjer se bosta pomerili vodeni ekipi Triglava in Iskre. Na Golniku bc  bosta srečala nepo-
0 317:196 30 2 324:190 26 5 254:226 17 7 213:222 12 7 184:200 12 9 20B:263 11 10 200:256 10 10 217:275 8 10 206:295 6
srodna tekmeca za 4. mesto Storžič in Križe ,v Radovljici pa zadnja dva na tabeli. Četrti par 17. kola jc Sava : Mladost B. - L. S.
NEPRIČAKOVANI REMI
Triglav : Odred 8:8
Kranj, 7. junija — Dan* s z\ sta se v derby srečanju za naslov spomladanskega prvaka slovenske lige Odred in Triglav razšla z neodločenim izidom. Pri Triglavu je popolnoma razočarala ženska ekipa, saj ni zmagala v nobenem srečanju. Najboljši so bili Treran, ki je premagal Vccka, Tome in Frelih, ki je z lepo igro dobil odločilno srečanje z Godino pri stanju 8:7 za Odred. Najboljša moč Odreda je bila Pirčeva, pa tudi Zrimčeva ni izgubila srečanja. To i je bilo predzadnje srečanje v tej sezoni. Triglav igra še danes na Ravnah s Fužinarjem, nato pa 6odo igravci odpotovali na turnejo v Nemčija. Tehnični vodja ing. Stanko Rebolj mi je na vprašanje, kam gredo in s kom bodo igrali, povedal tole: »Odhajamo na osemdnevno turnejo po Nemčiji in Avstriji. Naša ekipa, ki jo sestavljajo Teran, Tome, Frelih,
.lanškovee, Marusič in Vecko (kot laat) ter Plutova, Cadeževa in Knapova, bo nastopila najprej na turnirju moških ekip v Freibur-gu, nato pa še v PlattelinRU, Straubingu in verjetno v VVeide-nu. Na povratku se bomo srečali še s Sinijieritom in Bundesbahnom na Dunaju.« — M. Jeza
PRESENETLJIV USPEH KRANJSKIH JUDOISTOV
V nedeljo, 3. junija, je bilo v Mariboru finalno tekmovanje slovenske judo lige. Tekmovali so po novem sistemb (ne glede na težo in pas). Ekipe so nastopile S petimi tekmovavci. Prve štiri, ki so 6e plasirale na najvišja mesta v spomladanskem delu lige, so se pomerile v Mariboru po pokalnem sistemu. V finalu so na stopili -Branik« in »-Maribor« iz Maribora, »Olimpija« iz Ljubljane (ki je lik pred začetkom od povedala udeležbo) in »Triglav« iz Kranja. Kranjčani so z zrna gama nad »Branikom« in »Mari borom« zasedli prvo mesto, drugi je Maribor in tretji Branik.
Ekipo Triglava 60 sestavljali: Stare, Bavec, Kučina, Hostnik in Črnivec
Menda ni potrebno ponovno poudarjati, kaj nam pomenijo gozdovi in kako je potrebno z njimi gospodariti. O tem je bilo že dosti razprav. Občinski odbori so sprejeli pomembne sklepe s poudarkom, \la je lahko gospodarjenje z gozdovi le na velikih površinah. Pred tem pa je bilo ukinjeno obratovanje žag. pretežno veneciank. Znatne količine lesa so namreč od zasebnega lastnika preko zasebnega Žagarja potovale do zasebnega kupca, pa tudi do družbenega sektorja. Jasno je, da je bila pri tem prikrajšana družba. Omenimo naj, da je bilo samo v radovljiški komuni ustavljeno blizu 40 žag, le 12 jih je imelo potrebna dovoljenja.
■Kje pa bomo razrezovali les?« — je bilo potem 6lišati vprašanja med ljudmi, ko 60 bile ukinjene žage. Pa ne samo vprašanja tudi preceje* pikrosti je bilo vmes na ta račun.
Da bi zvedeli nekaj nadrobnosti o tem, smo ee obrnili na načelnika ObLO Radovljica Jožeta Bu-
lolill.i.
»Občina je sklenila pogodbo v
/vezi / usiužnostnim razrezom le-saz blejskim lesnoindustrijskim podjetjem I IP Dled ise je nam-rei o!>vc/ala. da bo razen usluž-nostnega žaganja lesa na svojih obratih zamenjaval tudi hlodovino in lagao leaTn
š/s Kje bodo obratovale zažge?
— Obratovale bodo naslednje žage: Tomaž Godec v Bohinju, v Vintgarju. Ribnem. Upnici, Na Rečici, v Lancoveui, 1'odnartu in OcMijiii, medtem ko bo v Podje-lah občasno žaganje.
£ Kako je z razširitvijo LIP-ove dejavnosti?
— LIP Bled je razširil svojo dejavnost še na maloprodajno mrežo. V tako imenovanih bazenskih žagah v Bohinju pri Godcu in na Rečici bo prodaja vseh vrst lesa in vseh dimenzij.«
f» Bi lahko povedali, kaj obsega pogodba?
»Iz pogodbe lahko med drugim povzamemo, da se bo hlodovina za uslužnostno žaganje prevzemala le na podlagi naročilnic in potrdil o izvoru hlodovine in da se bo o tem vodila predpisana poslovna dokumentacija.
Zasebniki boo o plačali za usluž-nosti razrez povprečno 3.500 din za kubični meter hlodovine iglavcev in listavcev, in to ne glede na dolžino in debelino. Cena je enaka pri 1-kralnem ali 2-kratnem rezu s tem, da LIP zadrži pri dvakratnem rezu ostanke lesa, ki jih lahko proda pod normalnimi tržnimi pogoji. Izven zasebnega sektorja pa znaša cena za kubični meter 10.500 dinarjev.
Od plačil za žagarske usluge iglavcev in listavcev zasebnikom se bo obračunaval in plačeval na območju občine občinski prometni davek od vrednosti storitev — 200 za Iglavce in 100 odstotkov za listavce. Tega davka pa ne bodo plačali tisti gozdni posestniki v okviru določenih količin, za izključno lastno uporabo za vzdrževanje, popravila in za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov, kar pa obsega posebno potrdilo.
Ob koncu naj ie omenimo, da bo podjetje kVartalno informativno objavljalo cene v našem listu.
S. Skrabar
ZADNJE PRIPRAVE 1 \ ODDAJO
„Kaj veš o prometnih predpisih?*
Pred dnevi 60 bila zakl;>^' izbirna šolska tekmovanj« ** * stavo ekip, ki prav te đrv W mu jejo po izločilnem 63Stea*s ** področju nekdanjih obča * osrednjo prireditev -K-i; prometnih predpisih?« Ta ^r
RADOVLJIŠKA
KOMUNA
ditev oziroma oddajo prip*#^* kakor smo poročali, koms^-j '* vzgojo in varnost v cesm«* f' metu. V teh dneh ima kcc.*-* polne roke dela, zakaj dar. «r" ditev, 18. junij, se vedno bc<j ^ ža. Mimogrede smo zveofi. ** bodo nagrade za najbolja* razstavljene v izložbi »JjaJ*7 nine« v "Radovljici. Na d* naštejemo. Moped bo prejel* boljša trojka v tretji kaNfC^ t. j. učencev 7. in 8. tavala. ^ nagrado v II. kategoriji, 1 i » * 6. razr. pa je predvidena m****" na maketa križišča a preasaj^ znaki in vozili, za prvo k.vo^ (od 1. do 4. razreda) p« j*»j£ njen fotoaparat v vredno«; jI* dinarjev. Razen tega pa *> ajF videni še trije 6kiroji za <wi^ ki bodo sodelovali na tej v>Ak{
Ob koncu naj omenimo, «W -v do ta tan prišla na izlet v Jv*.*"' ljico vsa AMD radovljiške W* ne z vsemi vozili. — Sv S*
Vftm\ I. T.inl.fa
Ne najdejo prave vsebine
.Vekako itirl leta je tega. kar j« tre* Iskanja novih ob! k tarao-prosvelnega    dela zaživela sKR^el o klubih in klubskem živ j;«j*A Te naj bi ustanavljali po-fVod - v meetih in na podeželju m »kratka tam, kjer so pogoji za *b»u>J in razvoj  teh izobraževal-zJh teles dovolj ugodni. Takoj na umetku ljudje kar niso mogli in Uttf doumeti te novo oblike de-U. največkrat  zato. ker je bila granifitev te zamisli povezana z r.«rijetnim   iekanjem primernih jrojtsrov. opreme in 6eveda de-■fe > Pozneje eo predsodki in gfcftfcfleki zbledeli in klubi so za-Strasti zelo  naglo. Snovanje Ifcbov je bilo še posebno intonirao lani, vnema pa tudi letos TJt"popušča. — To velja tudi za komuno,   kjer število nezadržano narašča, prvi pogled lahko ugotovijo, da se klUbi porajajo previ kampanjsko,   ponekod zgolj Bto,  ker   so   postali nekakšna -mš&ra  novost-.   To ugotovitev bfcfco posplošimo, saj velja za ves basjski okraj. Ljudem, ki usta-savijajo klube, se največkrat ne vredno, da bi «c v stvar poglobili  m  skušali   dojeti globlje anotre, ki jih zaaledujejo klubi. Taka eatajajo tudi vse raznovrstne ;n zan:m;-. e oblike klubskega fcvjjeaja  neznanka.  Povsem ra» lomljivo je. da  Uki klubi tudi te bado uspešno  opravljali svo-
.a po*.anetva. ' poneksd   ao   klubsko življenje geio poenoatavili, saj je gledanje
M poj*«
k. Jo* 2o»» 1
Beležka
CE SMO ISKRENI
YJi sem «e ondan mudil v Skofji toki, se ni primerilo prvič m mi Locani potožili, češ -tmtio. mnogo ] tamih priredit jjrr^rja eem
, da
i Locani pot««''. ces -mnogo premalo imamo kul-Iz njihovega š> povzel, da 6i željo tudi takih- kulturnih prlre-auav, ki jih posredujejo gostu-■/» r>f.   ne   clede na
^igraomtl Konec koncev jjte, m *tir» ali pet premier, ki fjl fgako sezono pripravi doma-£ jgrrvika družina, domala ves
zvrst tvorijo
... ^-r.«' ureditev
Škofjeloških kulturnih Kinematografi in zla-kc uprizoritve so tudi t> obiskane, i tean pa se vsiljuje \i želja mnogih Loča-go*te]$lh in r^movrst-tumih prireditvah in iskrena.  O pra-
por »na h povitem -, / no ta dvom!
Ni deigo tega, kar j«' v Skofji t^fca fcetoval akademski pevski z** -Tepeta, TomSiča- iz Ljub-jjjO*. Kljub nespornim kvalitc-4tr\ zbora n kljub temu, da si j^otani Uko žel: jo k"! turni h pri-figf— je koncert zabeležil le 50 »li kvečjemu 60 poslušalcev. Zdi ^ jjg gđtajđcmaKl pevski zbor v prihodnje loikemu gostoljubju in janjmanju za vokalno glasbo ne ga več nasedal.
In ie: pred kratkim je bila v Loti. izbirna okrajna revija za. tovnih ansamblov. Človek bi >se zadejal, da bo za vse ljubitelje lAoavne glasbe dvorana kar pre-•«ou Zgodilo pa *e jc nasprot-:,. Polovica dve:j" < giiaaulrrn — nezasedena kljub tttffiu, da m prebivavci tako »zelo le!!jo- kulturnih prireditev.
po vsem tem lahko trdimo, da nepotešljiva želja Ločanov po kulturnih dobrinah In prireditvah I# ni povsem iaicrena. — S. S.
televizijskih oddaj domala vse. kar nudi klub obskovavcem. O drugih oblikah najbrž niso dosti ra/.m glili. - Obstajajo pa klubi, kjer je delovni program za trohico pestrejši. Gledanje televizijskih oddaj dopolnjujejo še predavanja in klubski večeri. Poudariti pa moramo, da so ti dogodki silno redki. To klubsko življenje pa še vedno ne zadovoljuje, saj ne moremo govoriti o premi šlienem programu, temveč so predavanja in klubski večeri bolj priložnostnega značaja. — Klubi namreč še vedno nimajo ljudi, ki bi skrbeli za programsko politiko.
Pri klubih, kjer je gledanje televizijskega programa edina obli-kn del« — ee odmislimo šah, časopise in redkokdaj revije — se vsiljuje mi6el, da bo sčasoma tudi televizor izgubil na svoji privlačnosti. Takrat bodo klubski prostori samevali, saj ne bo ničesar več. kar bi privabljalo prebi vavco. Ne bi smeli pozabljati tega, da smo se vse doslej bolj ali manj borili za materialno osnovo klubov — za klubske prostore, poslej pa se bo treba posvetiti vsebini klubskega življenja in poiskati izvirne in privlačne oblike dela, ki bodo upravičile smoter klubskega življenja.
In še: že pri bežnem obsku nekaterih klubov naletimo na pojave, ki ne obetajo klubom posebno spodbudne prihodnosti. Nekateri klubski prostori so skrajno zanemarjeni in nečisti. Opremo tvorijo vegaste klopi in kvečjemu miza. Povsem razumljivo je. da v takšno okolje ljudje ne bodo posebno radi zahajali. Pogosto se zgodi, da ostajajo klubi zvečer preprosto zaprti. Gospodarjem klubov se ne zdi vredno odpirati prostora in potem čakati, da bodo ljudje pozno zvečer klub spet zapustili. Takšne nevšečnosti bi bilo mogoče rešiti z uvedbo dežurne službe, kjer bi 6e po določenem redu zvrstilo več ljudi. Ni6o tudi redki primeri, da so ponekod popestrili pusto klubsko življenje (pusto po lastni krivdi!)
toeenj< m alkoholnih pijač in kvartopirstvom. Seveda so ti klubi bolj podobni krčmam Kot klubom v pravem pomenu besede. -To pa so le nekateri pojavi, ki pačijo podobo in poslanstvo klubov. -
Se enkrat Je treba poudariti, da se bodo morali poslej klubi boriti za vsebinsko plat, če naj opravičijo obstoj in napore, ki so jih vložili v urejanje klubskih prostorov. Prav gotovo pa precej obetajo tečaji za programske vodje klubov, ki jih prireja zveza Svobod v Kopru. S. S.
LOJZE SPACAL: Colnl ob hiši (grafika)
KAJ PA JE SPET T0>
Prstan z vrtnico
Za razčiščevanje pojmov najprej nekaj uvodnih izhodišč. Sprejetje kriminalističnih dramskih del na naše amaterske odre je v nekem smislu poravnava med igravci in občinstvom. Naše amatersko gledališče namreč že nekaj let boleha spričo slabega krv-nega pritiska. Dvorane so postalo prazne, zanimanje za nepoklicna gledališča pa popušča. Iz finančne zagate si je amatersko gledališče hotelo pomagati a sprejetjem novih oblik, kot si Je nekoč resno gledališče pomagalo a uprizoritvami dunajskih operet. Toda to najbrž ni izhod Iz zagate.
Izvirni greh za »odrsko pečenje« torej ne zadene samo gledališča. Oder mladih Prešernovega gledališča je v tem tednu uprizoril krstno predstavo Nikoliee-vega »Prstana z vrtnico« Avtor ki je pri nas znan po svojih kriminalističnih zgodbah (za kratek 2f na vlaku). je to delo precepu na oder po svojem romanu -Prstan  z rožo-.     Dela je po
membno da mora biti gledališče,
ki ga postav, na odrske deske pre-
5SSS P°^W«telj«kih zvezah, Nikohcev odski prvenec je naiv*
Z'a. Jenu 7godba "tvar-22LJ22£ ^i™* ne pozna dramatičnega btopnjevanJa im uki
postanejo ob gledanju smešni in neverjetni. Razen tega je drama ki se dogaja v naših razmerah, za naše razmere tako tuja in ne tipična, da postane sleherno vživetje v dogajanje na odru nemogoče. Nikoliča ne zanimajo vzroki zločina, kar podobnim delom daje neko vrednost, temveč izključno tehnika zločina, ki jo dokaj dobro pozna, spretno izrablja in z doslednostjo, ki je večkrat naivna in izmišljena, odkriva zločin.
To slabo odrsko delo je imelo tudi v režijski zasnovi nešteto napa]^ Režiser Laci Cigoj je z obrtniško neizdelanimi barskimi vložki popolnoma razbil dejanje in ga postavil na dva vzporedna tira. Gledavec pravzaprav ne ve, kaj gleda: parodijo barskega vzdušja ali dramo skrite mreže pre-kupčevavcev z mamili, ki jc zakrivila zločin. Vnašanje barsk h točk v dogajanje na odru z nastopom pevcev popevk, naj bi po vsemu sodeč bilo preračunano na cenene učinke • pri občinstvu, ki v dobi »popevkarstva« ob pesmi pozabi tudi na gledališke. Takšna zamisel povezovanja se ni obnesla, ker oboje ni šlo skupaj. Predstava je bila dolgočasna, dejanje razvlečeno in mučno, retrospektivni prehodi pa slabo zaigrani.
Novo na knjižnem trgu
V založbi Borec so pred kratkim izšle iz knjižnega programa za leto 1962 naslednje knjige:
Tina Zupančič je po spominu in pripovedovanju napisala drobno knjižico Prata. Avtorica želi ohraniti spomin na eno prvih in pomembnih partizanskih postojank na Dolenjskem. — Oprema Je delo Miligoja Dominika.
Vinko Hafner: Src'no pot, fanta. — Avtcr je zbral spomine na življenje med gorenjskimi parti-
zani. Delo je bilo nagrajamo • K>-
juhovo nagrado zavoda Borec. Mile Pavlin: JuriSnl bataljon. -
To je zbirka črtic iz časov narodnoosvobodilne borbe. Delo je bila nagrajeno s III Kajuhovo nagrado za leto 1960. Knjigo Je opremil Ladislav Danč.
Stane Terčak: Ukradeni otroci. -To je dokumentarno delo, ki obravnava nasilna preseljevanja naših ljudi med drugo svetovno vojno s Štajerske in Gorenjske, ter usodo naših otrok, ki so jih
prisvajale razne nemške organiza. cija v izpolnjevanju . hitlerjevega zločinskega programa o obnovi nemške krvi. V nemških t.ibon-ščih je bilo nad 9.00« naših otrok, po nepopolnih podatkih jih je umrlo 512, za mnogimi pa je izginila vsaka sled. Delo je bilo nagrajeno s I. Kajuhovo nagrado za leto 1900. Knjigo je oprem;! Miligoj Domlnko.
Kart Grabeljšek: SOS 8 T V 17. - Avtor je s tem delom obogatil našo mladinsko literaturo.
58
Inli led
/nova m*m «■ spravil na pot. To, kar me je zdaj gnalo naprej. y bil »trah r red oblaki, ki *o se kopičili od zahoda. Imel sem ftčntek. da bj moral prekoračili ledenik, še preden bi me oblaki a>«*rll- Toda nisem Imel več pravega upanja. V petih minutah t* je vidnost zelo zmanjšala in tudi zrak se je močno ohladil. Za hip sem obstal In v naglici prebral na kompasu smer. o kateri ,,m vedH, da le^i vrh Svetega Paala. Potem sem hodil naprej — vašo vi'>. vedno više. Oblaki so izgubili svojo podobo, spremenili ta »e v sivo zaveso, ki je zastirala dolino za menoj. Fdina povezava z krutim pretan SO bili zopet sledovi smuči, ki so se spredaj i/ioMJali nekje v megleni zavesi.
I/ mc:;le se je pojavila visoka vitka palica. Bila je globoko iMaJena v sneg — prvi kažipot ob tej poti. Dosegel sem vrh v/ri',.ln»'. Smučine so v/poredno tekle pred menoj v neprodirno frr.o. *.r pred*-n sem Izgubil z oči prvi kažipot, se Je ie pokazal Imućne so tekle tesno mimo njega. Sledil je še tretji in pes s»-m moral plezali navzgor, v stopničasti hoji. da fo rrv boleli vsi udi. Imel sem občutek, da ne bom nikoli prispel ni trk te vzpetine. Prav xu gotovo Je moral biti vrh Svetega Paala. 1'S.a. tej rapetlt^l je sledila ie druga in nalo še tretja. Na treli vzpetini ao se tik ob nekem kažipotu smučine nenadoma ločile ii zavile levo proti dolini. Nehote sem krenil za njimi in smučal ki;.:h d\( ..<» čevljev lepo in brez težav. Veter ml je pihal skozi t'trovko In spreminjal /noj v ledeno vlago. Tedaj se Je iz megle »t Dedoma odprl pred menoj prepad, pokrit z razpihanim snegom. S* \,rrf<> ie nisem drvel rrenaglo j„ (aj(0 „,j polovična krlilija-r.i,a. s katero stm sledil smučinam, rešila življenje. Srce mi Je bilo -. -ritu t-j*.i prepad Je bil globok nad slo čevljev, utejrnll pa Jh je meri!i tu<!i tlseč. Tedaj ?ele sem se zavedal, da le zadnjih petsto a»etrev nisem videl nobenega kažipota. Ustavil sem se. Spoznal «em.
kaj je hotel doseči/ Farnell. Poznal je te hril,e. Nenadoma je bi svoje zasledovavee speljal z označene poti In jih pripiijal na v h prepada.
Ra/mišljal sem. Medtem se je megla še bolj zgostila. Obenem je začelo snežiti in slrahoma sem spoznal, da se mi jmiućine vedno bolj izgubljajo izpred oči.
Tedaj sem se obrnil in v strahu pred nenadno samotnostjo odhiiel po lastni sledi nazaj. Sneg je padal vedno gosteje. Veter mi je gnal v obraz in me slepil.
Koliko moči je vlil strah v moje ude! Ko sem prišel do kraja, kjer sem zavil s poti, sem komaj še razpoznal kažipote. In ie preden sem prav prispal do tja. ni bilo pred menoj več nobenega sledu o smučinah. Obstal sem in vzel kompas. Smer vetra mi ni ■Ogla več služili za orientacijo, kajti vsak hip se Je obračal. Slednjič aem dosegel vrh vzpetine in se pričel spuščati. Prepričan sem bil, da sem dosegel pot, ob kateri so stali kažipoti, in sem zato obrnil smuči v primerno smer. Tekel sem po smeri, ki mi Jo je kazal kompas, večkrat križaril sem in tja, toda iz megle m<" nI hotel prijazno pozdraviti noben kažipot. Morda Je bil »pust, po katerem sem se peljal, krivina. Preklinjal sem samega »ebe. ker se nisem mogel pravočasno spomniti. Slepo in brez misli sem enostavno hitel po sledovih smuči. V nenadnem napadu strahu «em zavil ortro v desno in začel zapet plezati. Kmalu sem bil na vrhu vzpetine, kjer mi je veter divje pihal v obraz in me je sneg zasipaval g lemmm oblakom. Tekal sem .sem in tja. srce mi Je razbijalo in začutil sem grozno praznino v želodcu. Tedaj sem se začel zopet spuščati in čez nekaj minut križal smučino, ki sem Jo hil pred nekaj minutami sani napravil.
Zopet sem se vzpel na naslednjo v/pelino. Tam sem obstal. Bil som izgubljen. Popolnoma in brezupno izgubljen.
Poznal sem ljudi, ki so se izgubili t afriškem pragozdu. Vedno sem si bil to predstavljal kot grozoten položaj. Toda tako grozno, kot je bil sedaj moj položaj, tisto ni moglo biti. Tam so> imeli vsaj toploto, drevesa in sonce. Tukaj pa ni bilo ničesar. Ničesar razen Pusta, brezupna sne/ena puščava. Bil sem /e blizu lega, da bi od strahu zajokal. Sicer se nisem nikoli bal, posebno ne česa takega, kar sem lahko videl. Toda zdaj mi je bilo hladno, bil sem na koncu svojrfh moči. Kako je že bilo s tisto zgodbo .laeka Londona? Nekaj z volkom? Ali je tudi Jack London dosegel to skrajno mejo utrii.je-ncstti in osamljenosti, preden je vse (o opisal? In kako se je stvar končala? Kuj se je zgodilo s človekom? Za konec se je plazil naprej po vseh štirih. Ali Je on ubil volka, ki je bil prav tako utrujen
Uprizoritev »Prstana z vrtnico« Prešernovemu gledališču ne more biti v čast, zlasti se, ker je to delo namenjeno predvsem mladim ljudem. Mlade igravce zadene manj krivde. Precej v zadregi pa bi bili, če bi vodstvo Prešernovega gledališča morali ocenjevati po »revolverskih delih« in »barskih vložkih«, ki so menda prva postaja v »železni repertoar«.
Zdravko Tomažej
Lojze Spacal: olja in grafike
Sinoči (petek, 8. junija), je bila v prostorih mestnega muzeja v Kranju odprta razstava del akademskega slikarja Lojzeta Spa-cala iz Trsta. Razstavljeno je 55 del, od tega 10 olj in 45 grafik. Klub kulturnih delavcev iz Kranja je povabil na otvoritev dr. Emilijana Cevca, ki je govoril o sli kar je vem delu.
Kranjsko likovno občistvo se prvič srečuje z umetnostjo. L. Spacala, zato ne bo odveč, če spregovorimo besedo, dve o razstavljavcu in njegovem delu. — Lojze Spacal je bil rojen 1907. leta v Trstu in pripada krogu tržaških umetnikov. Ukvarja se a grafiko, olji itd., sodeluje pa tudi na raznih področjih uoprabna umetnosti. Slikarstvo je študiral v Monzi in na akademiji Brera v Milanu. Prvikrat je razstavljal leta 1937 v Trstu, od takrat daije Pa lahko zabeležimo dolgo vrsto njegovih razstav doma in v tujini. Razstavljal je v mnogih mestih Italije, dalje v Jugoslaviji, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Švedski, Sovjetski zvezi, v ZDA itd. Vrsta nagrad na mednarodnih razstavah, kritične ocene in ne nazadnje mnoge umetnostne galerije, ki hranijo njegova dela, ne uvrščajo Spacala le med najvidnejše predstavnike jugoslovanske likovne umetnosti, temveč mu prisojajo tudi mednarodni sloves.
L. Spacal je ustvarjavec slikarskih doživetij Krasa in njegovih ljudi. Njegova umetnostna snovanja oživljajo poetično doživljanje sveta, trdna stilizacija, krepka poenostavljena kompozicija z rahlim nadihom ekspresionizma ln Uva, struktura. Nanj vpliva tudi ljudska umetnost, ki daje njego-vim delom domačnostni značaj. Morje in Kras, spomini, Impresije in asociacije, pa velemestni ritem in mir podeželske patriarhalnosti najdejo v njegovem ust. varjalnem svetu skladno in barvito sožitje.
Razstava bo odprta do 20, Junija, nato pa bodo dela prenesena se v mariborsko in slovenjgraJko galerijo. — S.
Pred izidom knjige kranjskega rojaka
Janka N. Roglja
Kruh in srce"
Prod dnevi jc prispela v Jugoslavijo prva skupina letošnjih izletnikov iz Amerike. O prihodu skupine tianov Ameriške bratske zveze so poro-ali dnevniki in tudi ljubljanska televizija. Skupino vodi kranjski rojak Janko N. Rogelj, ki je to pot že šestič v stari domovini. Rogelj je med vodilnimi člani Ameriške bratske zveze (ABZ): ta ima čez sto podružnic v raznih krauh ZDA, šteje P* več kakor 20.000 članov. Prva skupina je dopolovala z letalom, njej je sledila še druca skupina izletnikov, članov ABZ. ki jo je pripeljal g'avni tfljnik Mr. Tomsich: ti so pripotovali z ladjo.
Janko N. Rogelj se je rodil ored 73 leti na Pri makovem pri Kranju kot sin tamkajšnjega kovača." Leto dni pred prvo svetovno vojno je odiel v Ameriko. V Kranju je dokončal štiri razrede gimnazije, v Ameriki pa se je iz-oopolnil v angk'fcHni na Dubucqu« College. V Ameriki je Rogelj opravljal najrazličnejše poklice; bil je delavec v železarni in pri gradnji železnic. Zatem je delal v pisarni večje železarne, nato je postal novinar in urednik. Začel je pisati črtice. Doslej jih je napisal že več kakor sto. Državna založba Slovenije se je lani do-
govorila z avtorjem za &B<SaJo njegovih črtic. Knjiga je dotiaka-na prav zdaj ob prihodu prve skupine slovenskih rojakov J z Amerike.
Crtice Janka Roglja Imajo na-dOV - Kruh in srce-. Tako že sam OV govori o dveh deželah, o Ameriki, ki daje pisatelju kruh, ln o Kranju in Jugoslaviji, kamor vleče pisatelja ljubezen do rodn^ grude. V knjigi »Kruh in srce« je objavljenih dvanajst novci. Rogelj s tenkim posluhom prikazuje svoje doživljaje iz Kranja in Pri makovega. Drugi del knjige pn prinaša vtise iz Amerike. Rogelj nas podrobno seznanja z življenjem naših izseljencev. Zgodbe so napisane z velikim smislom za opazovanje.
O pUatelju govori v knjigi obširna spremna beseda. V njej je prikazano tudi kulturno in gospodarsko življenje naših izseljencev v Ameriki. Jenko N. Rogelj je deloval med II. svetovno vojno neumorno za novo Jugoslavijo in je bil član Jugoslovanskega pomožnega odbora ter direktor publicitete (šef propagande, član Slovanskega narodnega sveta itd). Zato je ta knjiga tudi važno dokumentarno gradivo o naših Izseljencih. - Jože 2upančič
kot on, ali pa je volk ubil njega? Nisem se več spominjal. In vendar je bilo to strašno važno. Popolnoma sem se zavedal te pomembnosti Vedel sem, da se se moje misli začele osamosvajati, toda ničesar nisem mogel spremeniti. V mojih prenapetih možganih je razbijal« ta zgodba. Nisem mogel misliti več na nič drugega. Tako natanko sem videl vse pred seboj: moža na vseh .štirih in potem volka — vsak od njih Je čakal na konec drugega in vendar sta bila tako brez moči, da nista mogla drug drugega ubiti. Bil sem zaspan in najraje W bil legel v sneg. To Je sicer pomenilo samrt, toda to me ni skrbelo. Kaj Je to že pomenilo? Usmiljeno pozabljanje. Toda saj vendar nisem smel popustiti, tu sta bila še Farnell in Jill. Zakaj nisem mislil na Jillo? Farnell in Jill. Kaj nc me to tiče? Toda moral sem iti daUe, moral!
Kaj Je sedilo potem - ne vem več natanko. Mraz ln utrujenost sta naredila, da se ml je zazdelo vse neresnično. Edino, kar se vem. Je to, da sem pričel plezati dalje, plezati -in zopet plezati. Imel sem bedasto predstavo pred seboj, da bom — će bom plezal dalje, vedno dalje preplezal čez sneg do sončnih žarkov. In tedaj sem nenadoma stal pred visoko, tanko, globoko v sneg zakopano palico. Natanko sem Jo ogledoval, toda brez pravega zanimanja.
Potem šele so moji možgani nenadoma zaceli zopet delati In upanje Je poživilo moje mrzlične živce. Tipal sem dalje od kažipota, dokler nisem našel naslednjega, in potem sem se tako pomikal naprej od ene rešilne palice do druge. Stisnil sem zobe in neznana .sila v moji notranjosti mi je poganjala telo brez volje naprej.
Slednjič sem prišel do vzpetine, ki se je spuščala na vse strani, stal sem pred veliko kamnito ploščad <o. Sele ko s*vn skoraj zadel obnjo, sem spoznal, da je to koča. Bila je krča, ki jo jc bil omenil Sunde. Koča na vrhu Svetega Paala.
Pretolkel sem se do roba ko«e in našel vrata. Z otrplimi prsti sem otipaval vezi na smučeh in slednjič sem jih odvezal. Potem sem pritisnil na kljuko, odprl duri, se opotekel v hišo in za seboj zaprl vrata.
Nenadna tišina je vplivala name kot čudež. Zunaj je tulil veter in slišal .sem. kako pada sneg. Toda znotraj Je bilo vse. tiho. Bil gem v majhnem hodniku. I'o bleščeči belini snega je bilo tukaj jelo irnino. Toplo ni bilo, toda veter mi ni mogel več pihati skozi obleko. Potem sem našel |fl ena vrata. Ko sem jih odprl, je zaropotal par smuči po tleh. Za vrati je hil velik prostor / dolgo mizo iz smrekovih desk ln s klopmi okrog nje. Na mizi sta ležala nahrbfovfk in odprt zavoj sendvitev. Mehka toplota mi je udarila v obraz, medtem ko sem taval proti sedežu.
GLAS
Kf  W JJ • W Priredil: Stanka ilPlENC _____ PISlOl   JLP 1 IH B C      Riše: Janez GRUDE*
61. V naslednjih dneh sta Kriš ln čok pri »Losjem rogu« opazovala rulete. Nekega dne je vrgel Kriš preko enega Izmed igralcev dolar na slepo srečo. Zakotalil se jc po zelenem suknu in pokril Številko 34. Kolo se je ustavilo. »Številka 34 dobi!« je zaklical upravitelj.
62. Cok je bil presenečen. Spočetka je Kriš opazoval igro brez posebnega zanimanja: nenadoma pa je nekaj šinilo vrnj in BlČel > opazovati vsako malenkost, kroženje krogle in vrtenje kolesa. Igral ni, kljub Umu pa ga jc Cck težko odvlekel od mize.
63. »Veš,«« je rekel zunaj Coku, »študiram sistem. Kadar xae>eeJ pravega, lahko opleniš Igralnico!« Coku nI bilo všeč. »Cuj, Krlj', ji rekel, »ako so ti sistemi začeli rojiti po glavi, bo bolje, te s« *>!
takoj vrneva v snežne pustinje.«
mali oglasi •mali oglasi
prodam
Prodam dvosobno stanovanje, vseljivo takoj, na lepem kraju v Kranju. — Naslov v oglasnem oddelku 2286
Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici, cement in betonsko železo. - Naslov v ogl. odd. 2260
Prodam izruvač za krompir. -Naslov v oglasnem oddelku 2297
Prodam nova borova garažna vrata - 190 x 200. - Naslov v oglasnem oddelku 2298
Novo prikolico za osebni avtomobil prodam. - Naklo 132
2299
Prodam kravo, 8 mesecev brejo.  - Hotemože 35 2300
Prodam krušno peč z železjem. - Naslov v ogl. oddelku 2301
Prodam italijanski voziček. -Terezija Zupan, Smledniška 46, Cirć€ 2302
Prodam dobro ohranjen roler »ZUndapp-Bello« - 200 ccm. -Ing. Celik, Gregorčičeva 56, Bled
2303
Prodam vrtne mi/e in stole, vee nmf (zapirajoče). - Gostilna Skaručna, Vodice 2304
Prodam cnostannvanjsko hišo v bližini Kranja. Poizve se: Franc Koželj, Stara Loka 44, Skofja Lo-
»   . 2305
Prodam moped »NSU« za 60.000 dinarjev. - Naslov v oglasnem Oddelku. 2306
Prodam 1500 kosov stresne opeke »Bobrovec««. - Naslov v oglasnem oddelku, 2307
Prodam skoraj novo kuhinjsko kredenco in pomivalno mizo. -Staneta Žagarja 21 2308
Prodam original prtljažnik za »Volkswagen«. - Naslov v oglasnem oddelku 2309
Ugodno prodam levoročnl Šivalni stroj znamke »Adler« in jfevljarsko orodje. - Ančka Kalan, Ljubno 32, Podnart 2310
Prodam nemško motorno sla-moreznico »Greif«, skoraj novo, 13 col. - Velesovo 7 2311
Prodam enodružinsko hišo, vseljivo, v Kranju. - Naslov v ogl oddelku 2312
Prodam 800 kos. rabljene stresne opeke (»Folc«-). - Srebrnjak Smledniška cesta 96 (Cirče) 2313
Prodam mlade pse - čistokrvne nemške ovčarje. 7 tednov stare. - Ignac Ušlakar, Prebačevo 19
Prodam moped. - Franc Baliž Vodico 48 ,„5
vctt «SOl5
»N&U-Primo«, skoraj novo, prodam. - Dolenja Dobrava 22 Gorenja vas ^ 2316
Koncertni klavir z leseno konstrukcijo, poceni prodam. - Naslov v oglasnem oddelku 2317
Prodam 50 »leghorn« kokoši (bele), starih 11 mesecev. - Smo-lej, Naklo 38 2318
Prodam pleteno vrtno garnituro, dvoje železnih nerabljenih vrat, kromano' pipo za pivo in omare z ogledalom. - Fock, Tavčarjeva 31/1 ' 2319
Prodam spalnico, trodelno omaro, kuhinjski kot, kavč, predsob-
no steno ln knjižno omaro. — Dolenc, Stritarjeva 8 2320
Stoječo vrtno travo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 2352
Prodam dva plemenska prašiča, 4 mesece stara.  —   Nova vas 10
2321
Prodam omaro v dobrem stanju. — Prešernova 15. 2334
Ugodno prodam NSU - P rimo — nemško, odlično ohranjeno. — Šenčur št. 245. 2335
Prodam dva šotora in ostalo taborniško opremo. — Naslov v oglasnem oddelku. 2336
Prodam stoječo travo. — Stare-tova 23. 2337
Prodam dobro ohranjena notranja zasteklena vrata - desna, 85 krat 190. — Kranj, Stirnova 4 (Primskovo). 2338
Prodam omare, postelje ln razne stvari. — Naslov v oglasnem oddelku. 2339
Prodam hišo z malim vrtom, njivo in gozdom. - Naslov v oglasnem oddelku. 2340
Ugodno prodam skoraj novo kosilnico »Pobeda« z žetveno napravo. — Prosen, Strahinj 10. 2341
Poceni prodam okroglo raztegljivo mizo ln 4 tapecirane »tole iz temnega oreha. - R. Poženel, Medvode blok 110. 2342
Prodam strojček za pobiranje zank. — Naslov v oglasnem oddelku. 2343
Prodam dobro ohranjeno žensko kolo znamke »Rog« s prestavami, po ugodni ceni. — Kranj, Partizanska cesta 29. 2344
Prodam malo rabljeno spalnico iz trdega lesa in levi Štedilnik. Možina. Struževo 45. 2f345
Prodam desni Štedilnik z bakrenim kotličkom. — Naslov v oglasnem oddelku. 2346
Prodam plemenskega vola. -Povije 9, Golnik. 2347
Prodam dobro ohranjeno »Prl-mo«, po ugodni ceni. - Naslov v oglasnem oddelku 2353
Prodam otroški športni voziček. - Renko, Savska loka 7 2354
Prodam trodelno brano, slamo-reznico na motorni pogon in kmečki vprežni voz. - Zgornje Bitnje 17 23o0
	
	teta m
	
kupim
Kupim dobro ohranjen jill nov kombiniran italijanski otroški vo-ziček. — Naslov v oglasnem o;'d.
2322
Avto novejšega tipa, do H00 kub. cm.v odličnem stanju kupim
in plačam v gotovini. - Ponudbe z opisom vozila in cene oddati v oglasni oddelek pod »Takoj*.
2323
Kupim hišo ali stanovanje, vseljivo v Skofji Loki. - »Petro1-«, Skofja Loka 2G24
Kupim trodelno omaro. — Naslov v oglasnem oddelku 2325
Kupim zlato za zobe. — Nas'ov v oglasnem oddelku. 2348
Kupim 440 komadov strešne opeke (koničaste) jn letve. - Škofjeloška 36 2355
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage mame
IVANE KOPAČ.
Pivka 6, Naklo
izrekamo javno zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, sosedom za takojšnjo pomoč in za poklonjeno cvetje, ZB za organizacijo pogreba, godbi iz Tržiča, ostalim organizacijam za darovane vencev, posebno pa tov. Francu Križlnarju za ganljiv govor ob odprtem grobu, dalje dr. Bajžlju ter dr. Be/ku za zdravljenje in lajšanje bolezni.
Žalujoči sinovi in hčerka
Gasilsko društvo Visoko priredi Jutri v Hoiemožah veliko vrtno veselico. Kegljanje za koštruna. Igrajo   Šenčur jani.   - Vabljeni!
2330
Dobro situiran Slovenec, živec na Švedskem, želi spoznati Slovenko od 18 do 23 let staro. Slika zaželena. - Franc Sifrer, Viktoria-gatan   3/a,   Huskrarna, Swedon
2353
Takoj   sprejmemo   vajenca. -
Trgovina Borovo, Kranj 2357 Poceni in prijetno letovanje vam nudi Turistično društvo Povijana na otoku Pagu. Penzion od 850 din dnevno. - Informacije in rezervacije v trgovini Borovo, Kranj
2353
Iščemo kvalificirano kuharico za letoviški kraj na otoku Pa?« v času od 15. junija do 15. septembra. Plača po dogovoru. Stanovanje ln hrana brezplačna. — Informacije v trgovini Borovo 2359
Mizarskega vajenca in pomočnika sprejmem. - Franc Hafner. Zasavska 2 232<-
Iščem dobro šiviljo za na dom. - Marija Eržen, Zg. Duplje st- 9
2327
Za sobico pazim otroke, pomagam v gospodi njstvu aH negujem bolnika (stroka). Sem mlajša upokojenka. - Na6lov v oglasnem oddelku 2328
Iščem prazno ali •premi jeno sobo. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Kranj«« 2329
V nedeljo sem od Milj de Šenčurja izgubil denarnico z dokumenti. - Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na naslov v dokumentih. 2331
Obvestilo! Našli smo »aeestno aro v naši trgovini »Tekstil«, Jesenice, Cesta Maršala Tita 36. -Oškodovana oseba lahko dvigne uro v navedeni poslovalnici z izkazom osebne izkaznica in opisom najdene ure 2332'
Ravnateljstvo Glasbene lole Je-sanice razpisuje delovna mesto tajnika - računovodje. — Pogoji: srednja strokovna ali administrativna šola. - Prijave oddati do 16. Junija 1962 2333
Novo komfortno 3-sobno stanovanje v Kranju, zamenjam za 2-sobnega v Ljubljani. — Ponudbe
ran J - Jesenice 22:13
V torek, 5. junija, je lahovsko društvo Kranj organiziralo tradicionalni medme.s'.ni šahovski dvoboj med reprezentancama Jesenic in Kranja, in sicer na 35 deskah. To je  Dilo že enajsto srečanje
dvoboja, ki se je pričel* leta 1957 za prehedni pokal okrajnega odbora SZDL Kranj. Dvoboj ee je odigral dvakrat letno, prvič v Kranju; povratno srečanje pa je bilo na Jesenicah. - Predvidenih srečanj za ta prehodni pokal je 12. Tisto moštvo, ki bo v tem času osvojilo največ zmag, bo prejelo pokal v trajno last. Doslej (po 11. kolu) je stanje 7:4 za kranjsko reprezentanco, tako da je Jeseničanom nemogoče še v dveh kolih osvojiti pokal. Zato sta se druMvi sporazumeli, da odstopita od nadaljnjih srečanj, pač pa naj se prične novo tekmovanje.
Posamezna srečanja so se končala takole:
1. srečanje 11. februarja 1957 v Kranju - rezultat 18 in pol proti 16 in pol.
2. srečanje 12. septembra 1957 na Jesenicah — rezultat 19:16;
3. srečanje 3. julija 1958 v Kranju - rezultat 17:18;
4. srečanje 2. decembra 1958 na Jesenicah — rezultat 19:16;
16 in pol;
5. srečanje 14. maja 1959 v Kranju — rezultat 18 in pol : 16 in pol;
6. srečanje 5.' novembra 1959 na Jesenicah — rezultat 18:17;
7. srečanje 21. junija 1960 v Kranju — rezultat 13 in pol proti 21 in pol;
8. srečanje 27. oktobra 1960 na Jesenicah — rezultat 13:22;
9. srečanje 27. aprila 1961 v Kranju - rezultat 14 in pol proti 20 in pol;
10. srečanje 22*. novembra 1961 1 na Jesenicah — rezultat 18:17;
•   11. srečanje 5. jun. 1962 v Kra-
nju —^rezultat 22:13.
V zadnjem srečanju, ki je kj)« v torek v Kranju, Pa so biU posamezni rezultati na prvih ,w-tih deskah takile:
Longer : Pire - ram; Vošpernik : Baudek - rem-Cuderman : BraniselJ - ^ Kočevar : Simič - o-l Strumbelj : Misjak -o-j Korošec : Zbil j — i.q Zeleznikar : Kavčič -. re Zupan A. : Longer L. «"! Jan : Podgornik —
ren\i
Zorko : Bertoncelj oi Prvoimenovani  so  Jesen -*n: V vsakem dvoboju so iM|t5 mladinci in dve ženski pri J^d reprezentanci.
^Rezultati žensk v zadnje* d*c-
Butala : Pongrac - rernl Ažman : Zupančič - o7 V vsakem dvoboju je trebi, pohvaliti premočno središče rJrt-zentance Kranja, ki al je zagotovilo najboljše ikJSU^ Fr. Stagar ~*»*"«te.
oddati v oglasni oddelek pod »Kranj««. 2349 Manjše usluge z dostavnim avtomobilom nudim v popoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku.
2350
Starejši zakonski par brez otrok išče eno ali dvosobno stanovanje. Nudi 150.000 dinarjev nagrade. -Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Dober plačnik««. 2351
Solidno, hitro in poceni barvam in tistim šasije avtomobilov. — Albin Žagar, Kranj, Cesta talcev št. 21, Klane. 2280
100.000 dinarjev nagrade aH 500.000 dinarjev brezobrestnega posojila dam tistemu, ki mi odstopi eno ali dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 2287
objave
RAZPRODAJA
STOJEČEGA SENA IN OTAVE Alpski letalski center Lesce razpisuje natečaj za prodajo sena in otave okoli 38 ha travnika ma območju letališča v Lescah.
VABILO
NA 60. SKUPNO SEJO OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KRANJ
Ma oodlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19—89 52)
sklicujem
60. skupno sejo obeh zborov okn>'nc?ra 'judskera odbora Kranl, ki bo v torek, dne 12. 6. 1962 ob 8.j0 v sejni dvorani okrajnega ljudskega odbora Kranj.
Predlagam naslednji
DNEVNI RED:
!« Razorava in sklenanje o sprejetju resolur:ie o gospodarskem in
družbenem razvoju okraja Kranj za leto 1962. 2. Razprava in sklepanje o sprejetju odloka o potrditvi sklepnega
računa o izvršitvi proračuna okraia Kranj za leto 1961 in od'oka
o sklepnem računu rezervnega sklada okraj* Kranj za leto 1961. 3- Razprava in sklepanje o potrditvi zaključnega računa okrajnega
investicijskega sklada za leto 1961.
4. Razprava in sklenanje o poročilu ob zaključku likvidacije okrajnega gozdnega sklada in o sklepih zaradi izvedbe likvidacije tega sklada.
5. Razprava in sklepanje o poročilu gradbenega odbora o pripravah z» gradnjo^ sodne stavbe v Kranju.
6. Razprava in sklepanje o predlogu za ustanovitev medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada.
7. Razprava in sklepanje o predlogu za spremembo odloka o notranji organizaciji upravnih organov OLO Kranj in odloka o sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih OLO Kranj.
8. Izvolitve, imenovanja in razrešitve:
— sodnikov Dorotnikov okrajnega sodišča na Jesenicah, v Kranju in v Skofji Loki;
—• spremembe v kolegijskih organih OLO;
— razrešitev dolžnosti direktorja Zavoda za gospodarski razvoj v Kranju;
— imenovanje komisije II. stopnje za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe; ♦
— izvolitev člana v upravni odbor medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada.
Predsednik OLO: Jakob 2en 1. r.
Zainteresirane kupce pozivamo, da se  zaradi  sklenitve pogodbe
zglase v nedeljo, dne 10. junija, ob 09.00 uri na letališču v Lescah.
Kot ponudniki — kupci lahko nastopijo kmetijske gospodarske organizacije in zasebniki.
Predstavniki gospodarskih organizacij morajo predložiti pooblastilo za sklenitev pogodbe.
Kupne pogodbe se bodo sklepale za posamezne parcele ali več parcel skupaj.
Sklenjene bodo z najboljšimi ponudniki.
EKONOMSKA SOLA
V KRANJU
Razpis vpisa za Sol. leto 1962/63:
Ekonomska šola v Kranju bo sprejela 60 dijakov-inj v I. letnik.
Rok za vlaganje prijav: ravnateljstvo bo sprejemalo pismene prijave kandidatov najkasneje do srede, 20. junija 1962. Kandidati ne smejo biti 6tarejši od 18 let.
Prijava naj obsega:
1. prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse,
2. rojstni list,
3. spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole,
4. mnenje šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred,
5. morebitna potrdila gospodarskih ali drugih organizacij, ki bodo kandidata štipendirala.
V primeru, da se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo morali prijavljenci opraviti preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika in matematike. Dne 21. junija bo na razglasni deski objavljen seznam kandidatov, sprejetih v I. letnik oziroma bo objavljen čas in razpored opravljanja preizkušnje znanja.
Ravnateljstvo
ADMINISTRATIVNA SOLA
V KRANJU
Administrativna šola v Kranju bo sprejela 90 dijakov-inj v I. letnik.
Rok za vlaganje prijav: ravnateljstvo bo sprejemalo pismene prijave kandidatov najkasneje do srede, 20. junija 1962. Kandidati ne smejo^ biti starejši od 18 let.
Prijava naj obsega:
1. Prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse,
2. rojstnL list,
3. spričevalo o uspešno dovršenem 8. razredu osnovne šole,
4. mnenje šole, kjer je kandidat dovršil zaključni razred,
5. morebitna potrdila gospodarskih ali drugih organizacij, ki bodo kandidata štipendirala.
V primeru, da se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo morali prijavljenci opravljati preizkušnjo znanja iz slovenskega jezika.
Dno 21. junija 1962 bo n» -jr glasni deski objavljen searuu* k** didatov, sprejetih v I. ie4^ roma bo objavljen čas in ravnal opravljanja preizkušnje zt*aJs7 Ravnaj ^
Zavod za zaposlovanj e^teft lidnih in drugih oseb v Kr* nju razpisuje delovno ms««« VODJA DELAVNICE OTROŠKE KONFEKCIJE
Pogoji: kvalificirana i mojster. ^
Nastop službe takoj
Plača po tarifnem pravic
Pismeno ponudbo rxw». -4 upravo Zavoda. ^
RAZPIS Svet zavoda prehodne^
skega doma v Preddv^T razpisuje
1. mesto socialnega ©>la*..
2. mesto »MJa-TatlSE
3. dve mesti vzgojitelja. Pogoji za mesto pod i
šola za socialne delavce 1"^ V-?< ortopedagog ali učitelj - Vda mo, strokovnim izpitom m let prakse po možnosti v W* nih vzgojnih zavodih. - j. J^JJ-z diplomo in strokovnim iv»*
Plača po pravilniku o r2sS vi osebnega dohodka zavo^T c nagrajuje še težje pogoje^er nega dela. Družinska hi stanovanja zagotovljena ^tr^
Ponudbe poslati zavodu ^ * junija 1962. ^ *» *
V primeru, da na ra^i^s* mesta ni prijav ali te ne zapeljujejo, velja ta razpis do jla* gusta 1962. 15"'
RAZPIS Industrija obutve Planih Kr*J sprejme takoj;
1. strugarja
2. avtomehanika
3. elcktričarja - navijaw motorjev.
Osebni dohodki po pravih«*, ' delitvi osebnih dohodkov velja do zasedbe delovnih
PRIKLJUČITEV TELEFOVnf POSTE SELCA K ATC ŽELEZNIKI
Telefonski naročniki ge« ca nad Skofjo Loko so prikltajs* k ATC pošte Železniki fi 2{Sr ristično številko 945 in imate klicne številke:
Elektro Kranj - serv^na drii** niča Selca - 7-15
Gozdarsko kmetijska zadrua* Selško dolino
- Železniki - 7-24
- poslovalnica Bukovica T*^
- posloval. Zgornja Lusa «- J-5* Občinski ljudski odbor $fcšt*
Loka — krajevni urad Selca «-Osnovna Šola Selca — 7-68 Trgovsko podjetje »Scras ^
lezniki — posl. Tabor - 7-4$