| IZHAJA OB | | ČETPTKIH I
Ž uredniItvo in upr ^ ^ LJUBLJANA,BREG 10	^
^ poSt predal št 345 | ^ RAČ poSt. hPan v ^ ^ LJUBLJANI IT. 15393 |
P 0%Ut K
B A V O
I POSAMEZNA | | STEV.2 DIN I
£ • £ Ž NAROČNINA 1 LETO ^ | SO, S LETA RO, \ LE' i i, TA 20 PIN V ITALIJI ^ £ NA LETO RO L,PRAN* 0 g CUI 60 F, AMERIKI 2 $	^
IV. leto
V Ljubljani,’17. marca 1932
Štev. 12
TK.^426mLv:«' p/- L }l>?
-x-:2y
;&.0
Dirka na življenje in smrt
Očividec o Campbellovi vratolomni dirki na daytonskem nabrežju: 113m na sekundo! — Napisal FerryO’Brien
Vse skupaj je bilo stvar ene same sekunde blazne hitrosti, oglušujočega bobnenja in nezaslišane napetosti, kratka, pa zato tem nevarnejša igra s smrtjo — rekordna vožnja sita Mal-colma Campbella na davtonskem nabrežju.	.
Daytona! Še pred nekaj leti neznano, čeprav ljubko obrežno gnezdo na bregovih po prirodi teko bogato obdarovane Floride... \ ničimer se 111 razlikovalo od sto in sto drugih ob-mor škili mestec. Le nekaj je imelo pred drugimi naselji: njegovo nabrežje gre ravno ko ravnilo več milj daleč vzdolz ažurnega morja. Ni je na svetu avtomobilske ceste, ki bi tako idealno ustrezala zahtevam modernih avtomobilskih dirk, kakor ta ozka peščena proga, ki jo morje ob plimi zalije in pusti ob oseki lepo gladko in snažno. Idealna dirkalna cesta, elastična in brez prahu.
Pred letom dni je dolgo napovedana Campbellova rekordna vožnja privabila tisoče in tisoče tujcev v Duy-tono. Sir Maleolm Campbell (izgovori: ser Melkam Kerni) je takrat dosegel povprečno hitrost >96.04 km na uro, dotlej še nedosežen avtomobilski rekord. Celo leto se mu nihče ni upal do živega, tedaj pa je sir Campbell skle.nil, da mora sam iz.Doljšati svoj lastni rekord.
Daytonci so zavriskali, ko se je slavni Anglež po enoletni odsotnosti prvič spet prikazal na dirkališču in začel trenirati. Davtona se je bila namreč nekoliko prevzela: pijani od nenadejanega denarnega pritoka, ki se je v kratkih tednih izlil iz žepov tisočih gostov v vedno lačne občinske blagajne, so začeli mestni očetje graditi donebne hotele, razkošna kopališča in elegantna nočna zabavišča. Pa so se zašpekulirali. Zakaj živ krst se ni več zmenil za Davtono, ko so bile tekme pri kraju. In tako je prišlo mestece čisto na kant in bi moralo napovedati bankerot. Pa je o pravem času prišel odrešenik v podobi sira Campbella: spet so se začele zgrinjati množice v Davtono, hoteli so se napolnili, bari in varijeteji so oživeli in cene vstopnic na tribunah in na sipinah so rasle kakor že dolgo ne nuj-boljši papirji na borzah. Daytonu je bila rešena!
S Campbellovim treningom ni bilo kuj dosti. Vreme je nagajalo, in lahko si mislite, du s tako vratolomno hitrostjo na polžkih' tleh nihče ne bo vozil, komur je življenje drago. Čeprav je „Sinji ptič" avto, ki se nanj Campbell lahko popolnoma zanese. Zgrajen je po njegovih navodilih: dolg je domala deset metrov, komaj en me-
ter visok in ima krmilo zadaj, da ga preveč ne premetava.
Ko je napočil veliki dan, se je nebo zjasnilo. Tribune so bile že opoldne nabito polne, na prod in na sipine pa so že v ranem jutru navalili ljudje, da pridejo do boljših prostorov. Z višine je bil krasen razgled na zakoličeno progo — natanko I miljo je merila. Campbell je molče in hladnokrvno več ko dve uri pregledoval slednji del dirkalnega avta. In potem, ko so na tribunah že sklepali visoke stave na uspeh in neuspeh vratolomnega poskusa, je počil strel: znamenje za začetek. *
Campbell je pognal voz več kilometrov zunaj zakoličene proge, da je dosegel nujvečjo hitrost. S pridržanim dihom so strmeli ljudje v avto — eno samo sekundo! Od daleč je prišlo zamolklo bobnenje, ki se je v trenutku izpremenilo v oglušujoče pokanje, in med neznosnim hrumenjem, sredi oblakov dimu in prahu je šinil mimo orjaški voz kakor pošastna predpotopna žival. Zdelo se je, ko tla se skokoma poganja čez nabrežje, toliko da se kolesa dotikajo tal. In že ga ni bilo več: le še zamolklo tuljenje in bobnenje, izgubljajoče se v daljavi.
Čez nekaj minut isti prizor, iz nasprotne smeri. Z grozotno hitrostjo je zletel »Sinji ptič" mimo — gledalcem se je zvrtelo v glavi ob misli, da sedi človeško bitje v tem blazuo drvečem nestvoru. Toda nekaj trenutkov nato se je vsa ta groza sprostila v navdušenem vriskanju, topotu in ploskanju: Campbell je zmagal! S 450.1 km na uro je drzni Anglež prevozil progo v prvi smeri, 40 km manj \ nasprotni smeri: to da povprečno hitrost 408 km na uro — I15m na sekundo! Tvegajoč življenje je Campbell popravil svoj lanski rekord za 12 km.
Najhitrejši ljudje sveta
Svetovni rekordi v letanju, teku, plavanju
Manija po rekordih! Moderna bolezen, ki se danes kaže \ stremljenju na vseh poljih: bolje, hitreje, više, niže — še bolje, še hitreje! Z vso pravico lahko govorimo o maniji in o bolezni, kadar gre ljudem za nezmisel-ne rekorde. Če svet časti človeka, ki poje 65 surovih jajc, ali paglavca, ki čepi sto ur na drevesu, in ženo. ki se je največkrat ločila: to je manija in bolezen. A teh nezmislov ne smemo
vzporejati s športnimi rekordi, ki imajo vzvišeni namen zboljšati in izpopolniti telesno odpornost posameznikov in narodov.
Najhitrejši človek (brez tehničnih pomočkov) utegne biti Finec Nurmi, ki je s svojimi rekordi na dolgih progah proslavil svojo malo domovino. Najhitrejši letalec je angleški poročnik Stainfortli, ki je lani priboril Angliji Schneiderjev pokal s 657.76 km na uro. Na motornem kolesu je najhitrejši Anglež J. S. Wright (izgovori: rajt), le malo počasnejši od njega pa je njegov rojak Kaye Don (Kejdon). ki ima svetovni hitrostni rekord z motornim čolnom: 176 9 km na uro.
V teku na 100 m je prvi črnec To-lan z 10*3 sekunde. V hoji na 25 km je dosegel najboljši čas Italijan Valente: 2 uri 5 minute in 49 sekund. V skoku v daljavo je šele pred nekaj tedni postavil Japonec Numbu nov rekord: skočil je 7-98 m daleč.
Na vodi sta najhitrejša Američana Leouliard in Spence. 100 jardov (91 metrov) preplavata v 1 minuti in 7 sekundah, 200 jardov pa v 2 minutah in 50 sekundah. Pol kilometra j>a je najhitreje preplavala mlada Nemka Herta \Vunaer, ki je potrebovala za to progo 8-32 minute.
Avlo je nevarnejši od potresa
Zanimiva primerjava
Splošno je razširjena zmota, da zahtevajo prirodne katastrofe več smrtnih žrtev kakor vsakodnevne nesreče. Čeprav čitamo o le-teh komaj v lokalni kroniki naših dnevnikov, igrajo vendarle dosti pomembnejšo vlogo od strašnih katastrof vkljub stotinam in tisočem njihovih žrtev.
Znani seizmograf (učenjak, ki proučuje potrese) Robert Mallet računa, da so potresi minulih 4 tisočletij človeške zgodovine ugonobili okoli 13 milijonov ljudi. Razdelil je to število s 4(100 in pribil, da je to komaj šestina tega, kolikor jih samo v Severni Ameriki na leto pomori »smrdljiva avtomobilska kuga".
Najhitrejši človek sveta: sir Maleolm Campbell
Tudi angleški geolog vison je računal, koliko lj potresi. Njegove številke so večje otl Malletovih, ker sodi, leto najmanj 3800 ljudi izgubi življenje pri potresih (pri tem je seveda štel tudi strašni potres na Kitajskem 1556, ki je zahteval 850.000 človeških žrtev). Pa prištejmo k temu še druge prirodne katastrofe, ognjenike, povodnji, lavine itd., in. vzemimo, da znese vse skupaj 14 do 15.000 človeških življenj na leto: in vendar je celo ta strašna številka nižja od številke ljudi, ki jih samo v obeh Amerikah na leto avtomobili do smrti povozijo!
Ni čudo, da fanatični nasprotniki avtomobilskega športa imenujejo avtomobil »najhujšo med vsemi prirod-nimi katastrofami"...
»Sinji ptič" leti s	..
hitrostjo 113 m v ,.;,svF!y58g6irar3aEČl sekundi čez day-tonsko liabrežj
*V) 5^	/r
» * • . *x
Nekronani kralji Amerike
Čez nekaj tednov poteče dvajset let, kar je razburila svet strašna vest, da je Ocean pogoltnil največjo ladjo mi svetu, ..Titanic" (izgovori 1 ajtcnik), ki se je zadel ob skrito ledeno goro. Megleno se še spominjamo, da je bilo med nesrečnimi potniki tudi nekaj naših izseljencev, ki so šli v Ameriko iskat sreče in našli smrt \ mrzlih valovili, malokdo pa ve, da je takrat utonil tudi eden najbogatejših mož, ameriški kralj kožuhovine VVilliam Walldorf Astor.
Domišljija ubogih Fvropcev se je zmeraj rada ukvarjala s pravljičnim bogastvom ameriških kraljev. Sicer zveni čudno, toda \ republikanski Ameriki je več kraljev kakor \ drugih delih sveta. Znan je kralj ladij Vanderbilt. kralj avtomobilov Ford, kralj borz Gould, kralj petroleja Rockefeller, kralj jekla Carnegie in -da ne pozabimo — kralj banditov in tihotapcev Al Caponc.
K možem, ki jim je Amerika dala kraljevske naslove, štejemo tudi Astor-ja, kralja kožuhovine in zemljišč. Čeprav je njegovo ime morda pri nas manj znano, bo mogoče najbogatejši med njimi, kvečjemu Ford in Rockefeller bi se lahko z njim merila.
Če slišimo vsa ta imena, se takoj spomnimo dolarskih milijonov, ogrom-
nih. neizčrpnih bogastev. Ta imena so z njimi tesno zvezana. Skoraj bi rekli. da se prej spomnimo milijonov kakor teh imen samih.
Morda je tako prav. Pri večini teli mož je bogastvo edino, kar je vredno omembe. Nič posebnega niso ti današnji Carnegiji, Gouldi, Vanderbilti in Astorji. Sami bi komaj mogli zbrati taka bogastva. Njih denar je že star, več rodov ga je nabiralo.
Ti predniki, začetniki bogastva, pradedje ameriškega denarnega plemstva, so bili veliki možje. Odločni, pogumni, pripravljeni na vse in polni trgovskega duha; bili pa so tudi trdi, strogi možje, brez srca, in če so se za kaj odločili, se niso umaknili s poti, čeprav je šla čez mrliče. Povest njihovega neverjetnega, vrtoglavega dviga je zvezana z uničenjem neštetih bitij, zvezana s propastjo mnogih, ki niso bili tako brezobzirni v izbiranju sredstev. In če današnji ameriški milijonarji tekmujejo v radodarnosti za razne znanstvene zavode, ki služijo blaginji in napredku splošnosti, jih sili k temu neke vrste zavest krivde. To naj bi bila pokora za vse, kar so njihovi veliki, občudovani predniki, veliki, toda brezobzirni trgovci, zagrešili na svojih bližnjih.
Karijera Ivana Jakoba Astorja
Ivan Jakob Astor je bil prvi, ki je v novem svetu postal milijonar. Prvi je pokazal pot, ki so jo na drugih poljih prehodili drugi dolarski kralji, in prav zato je najpomembnejši med njimi. Njegov dvig sega v čase, ko je vsa Evropa trepetala pred Napoleonom, v čas, ko se jo Francija dvignila in Nemčija propadla.
Rodil se je leta 1763 v VValldor-fu pri Heidelbergu. Oče mu je bil mesar. Mati 11111 je zgodaj umrla, oče pa se ni razumel v gospodarstvu in v Astorjevi hiši je zavladala beda. Drug za drugim so šli sinovi z jonni, nazadnje tudi Ivan Jakob, najmlajši. Najprej se je preselil v London, kjer je njegov brat izdeloval glasbila, loda tam ga ni strpelo. Že takrat so ga gnale mi li dalje, čez Ocean, v Ameriiko. V Londonu se je hotel samo naučiti jezika in si prislužiti denarja za vožnjo čez morje. To se mu je tudi kmalu posrečilo. Ni mu bilo še dvajset let, ko je šol v Ameriko z 10 lunti v žepu. Pol svojega premoženja je moral dati za vožnjo. S tem, kar mu je ostalo, si je kupil nekaj starih glasbil, ki jih je mislil v Ameriki z dobičkom prdJati. Sprva se je namreč mislil iposvetiti poklicu, ki se ga je naučil pri svojem bratu.
Toda prišlo je drugače. Že v mladem fantu se je jel oglašati pravi, genijalni trgovec, ki se je znal vselej obračati po vetru. Med vožnjo se je seznanil z nekim rojakom, ki mu je zaupal, da je pravkar z velilkim dobičkom prodal v Evropi zavoj kož. Kože so ljudje radi kupovali, toda težko jih je bilo dobiti, in Zato so bile tudi drage — saj so bile težko dostopne vse dežele, ki jih danes izvažajo, razen severno -zapadnega dela Severne Amerike, kjer se je več angleških
družb pečalo z izvažanjem kožuhovine.
Astor je takoj zaslutil, da bi se dalo tu dobro zaslužiti. Ko je prišel v Newyork, je začel kot vajenec pri nekem krznarju. Ker je bil zelo prebrisan in pameten, mu je mojster popolnoma zaupal. Astor je potoval po vsej deželi za svojega gospodarja, in ko je ta umrl, je začel na svoje. Izvažal je ikožuhovino v Evropo, jo tam prodajal in za izkupiček kupoval predmete, ki so jih v Ameriki radi kupovali. Tako si je kmalu nabral majhno premoženje.
Predrzen načrt
Kdo drugi bi bil najbrž pri tem ostal. Služil bi dolar za dolarjem in postal imovit mož. Ioda to bi bilo tudi vse.
Ne tako Astor. Če hočemo razumeti veličino njegovih načrtov, moramo pregledati zemljevid tedanje Amerike in se malce seznaniti z gospodarskimi razmerami, ki so takrat vladale v Združenih državah.
Združene države niso bile tako velike kakor danes. Bilo je nekaj majhnih državic ob obali Atlantika in na zapadu do Aleghanskega gorovja. Saj je tedaj poteklo komaj petdeset let, kar so se ogromne pokrajine, ki so postajale središče Združenih držav, odcepile od Anglije, in še zmeraj so gospodarili na severu Angleži in od ondod obvladovali trgovino mlade države. Na zapadu pa so se širile brezmejne divjine, nedostopni pragozdi in prostrane prerije. Tam. kjer je danes ameriška žitnica, kjer leže nepregledna žitna polja, so se takrat še pasle črede mustangov iri divjih bivolov, tam so se med seboj klala indijska plemena, in le redkokdaj se je upal priti blizu predrzen zan-
kar. Drugih „bledoličnikov“ tam niso poznali.
Zankarje in lovce pa je vlekla v one pokrajine ravno trgovina s kožuhovino. Plen so prodajali trem družbam, ki so imele v rokah trg s kožuhovino.
Tu je Astor začel. S svojim skromnim premoženjem je skušal pridobiti čim več delnic teh družb. Počasi se mu je to posrečilo. Postal je lastnik vseh treh podjetij. Trgovina s kožuhovino, ki je šla prej čez Montreal v Kanadi in šele od ondod v Evropo, se je usmerila naravnost.
Toda to Astor ju še ni bilo dovolj. Z denarjem, iki ga je zaslužil, se je obrnil za novimi potmi. Prav takrat se je neki ekspediciji. Ki jo je poslal predsednik Jefferson, posrečilo priti čez Skalno gorovje in od ondod Ido Tihega oceana. Astor se je odločil, da ustanovi v tem neznanem koncu svetu, ob izlivu reke Kolumbije, postajo za trgovino z Azijo, pred vsem s Kitajsko. In komaj je načrt napravil, se ga je lotil. Poslal je dve ekspediciji, prvo po morju, drugo po kopnem. Ob izlivu Kolumbije naj bi se obe združili. Ta pustolovščina e ena na:čudovi-tejših pri odkrivanju neznanih dežel. Zato jo bomo podrobneje popisali.
Na krovu „Tonquina”
„Tonquin“ se je imenovala velika jadrnica, ki jo je ikupil Astor za ekspedicijo po morju. Vodil jo je ameriški pomorski častnik Jona-than Thorn, ki je imel s seboj petindvajset mož posadke. Razen tega je bilo na krovu še trideset podjetnih ljudi, zankarjev, trgovcev in njihovih uslužbencev, ki naj bi ostali v koloniji ob izlivu Kolumbije in čakali na ekspedicijo po kopnem. Eden izmed njih, Mac Dougal, naj bi jih vodil, dokler ne pride drugi oddelek, ki mu je zapovedoval'1 vodja kolonije VVilson Hunt.
10. septembra 1810 je jadrnica, ki je imela s seboj za vsak slučaj tudi nekaj topov, zapustila newyor-ško pristanišče. Njena pot je bila dolga. Takrat še ni ibilo Panamskega kainala. Kdor je hotel iz Nevv-yorka na ameriško zapadno obalo, je moral objadrati vso celino. Izliv Kolumbije pa je bil daleč gori na severu.
Prva polovica vožn je — do horn-skega rtiča — je potekla mirno, če izvzamemo nekaj malenkosti, med njimi to, da so skoraj vsi potniki oboleli za morsko boleznijo in da so se večkrat sprli s kapitanom, ki je bil precej svojeglav. 10. februarja 1811 so zagledali Sendviške otoke, kjer so mislili pristati. Primanjkovalo iim ie živeža, razen tega pa so se hoteli sprijazniti z domačim kraljem Tamaahmaahom. Tako je namreč ukazal Astor. ki je hotel te otoke porabiti za posredovalno postajo med svojo novo kolonijo in Kitajsko.
Majhna maškarada
Ko so mornarji zvijali jadra, je izginil Mac Dougal s svojimi ljudmi v trebuh ladje. Ko so se spet pokazali, jih kapitan skoraj ni spo-
111*
še nesramnost povrh!
„Mina, zdi se mi, da v i nosite moje lakaste čevlje?!"
„Da, milostljiva! Oprostite — samo enkrat sem jih oblekla... kot vrhnji-čevlje!"
znal: oblečeni so bili v višnjeve hlače in rdeče suknje, na glavi so imeli koničaste, z zlatom okrašene klobuke. Te obleke jim je dal na vse misleči Astor, tdobro vedoč, da so preprosti otočani zelo dovzetni za pisano šaro.
V tej obleki so šli na kopno, kjer so se sestali s kraljem, debelim temnopoltim starcem, vi je nc.dl prastaro angleško unilormo. I amaahmaah je dobil dosti steklenih biserov, pisanih rut in nožev. Bil je zelo vesel in je obljubil, da bo Astorja povsod podpiral. Potem so začeli potniki menjati blago in dobili zanj velike zaloge živeža. Vrnili so se na ladjo, kapitan je dvignil sidro in odpeljali so se dal je.
Prihodnjič popišemo gigantske boje obeh ekspedicij z Indijanci in tragični konec „Tonquina".
Naši prijatelji
Ko pišemo o naših dobrih prijateljih, ne smemo pozabiti g. 1 r. Ko-v a č a iz Šibenika. Že dolgo dobiva naš list, rad ga bere in rad priporoča. Pridobil nam je tudi enega novega naročnika, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Naj bi se nas še kdaj spomnil / novimi naročniki! Hvaležni mu bomo, kakor smo hvaležni vsem tistim čitateljem in naročnikom, ki se nas prijateljski spomnijo in nas v dejanju podpro. Naj bi bilo njihovo število čim večje!
Nekateri naši naročniki nam zadnje dni pišejo, da agitirajo za nas in da nam bodo poslali nove naročnike. Veselilo nas bo, če se jim bomo mogli na tem mestu javno zahvaliti in jih postaviti drugim za zgled.
Nikoli ne pozabite: naš list bo tem boljši, čim več bo imel p 1 a č u joči h čitateljev, to je n u r o č n i k o v !
*:«
Imejte svojo korist pred očmi!
Pokažite svojim sorodnikom, prijateljem in znancem »Družinski Tednik Roman"! Sporočite nam. če se kdo zanima za naš list! Zakaj čim več naročnikov bo imel naš list, toliko več zanimivih stvari bo mogel prinesti in zadovoljiti vsakogar.
Nam pa boste tako prihranili mnogo dela ;in velike izdatke za reklamo.
Kdai se bo žrebale
za nase velike nagrade?
Ko smo v 5. številki našega lista določili rok za sprejemanje zloženk in naročnine za naš nagradni natečaj, si nismo mogli misliti, da 'nam bodo naši eenj. naročniki prizadejali toliko dela in skrbi z urejanjem celih skladovnic pošte, ki jo dobivamo zadnje tedne dan za dnem. Morali smo pomnožiti naše osobje. uprava dela vsak dan v pozne večerne ure, celo ob nedeljah vse piše, sortira, knjiži, ekspedira. ureja in odgovarja — pa morajo vzlic temu mnogi gg. naročniki še zmerom čakati na odgovore na svoja vprašanja in dopise. Kdorkoli nas je te dni obiskal v naši upravi, se je mogel na svoje oči prepričati. da bogme ni majhna reč, kar mora naša skromna uprava vsak dan opraviti. Zakaj nad vse važno se nam zdi, da se delo vrši vestno in točno in da se vsaka stvar prekontrolira. da ne bi naši naročniki trpeli kake škode.
Kdaj se odloči usoda?
V isti številki smo tudi napisali, da se bo žrebanje vršilo v drugi polovici meseca marca in da bomo natančnejši datum pravočasno objavili. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Ko smo danes gledali, koliko dela nas še čaka, in izračun ili. da imamo v tem mesecu le še deset delovnih dni, vmes pa še velikonočne praznike, smo videli, da nam je pri najboljši volji časovno in tehnično nemogoče, da bi pripravili in vestno uredili došli materijal še ta mesec. če bi naša uprava delala vse praznike, bi komaj prve dni po Veliki noči mogla za silo urediti in pripraviti za žreb več tisoč zloženk s številkami in imeni, da niti ne omenimo ogromne korespondence, ki se nam kupiči.
Zato smo morali hočeš nočeš v interesu samih naročnikov, ki tekmujejo zn nagrade, odgoditi žrebanje za en teden. Vršilo se bo v sredo, 6. aprila t. 1. popoldne. Natančno uro in kraj bomo objavili v velikonočni številki. Žrebanje se bo vršilo tako. da mu bodo mogli prisostvovati tudi naši naročniki.
Do kdaj sprejemamo zlozenke?
Pa boste rekli: če bo žrebanje šele 6. aprila, potem pa imam še dosti časa, da pošljem svojo zloženko! To pa ne drži! Zakaj ravno zato, ker borno imeli zadnje dni pred žrebanjem toliko dela. da vse v redu pripravimo za veliki dan, se ne bomo fnogli ukvarjati z zloženkami, ki bi tako pozno prišle. Zato moramo že teden dni pred 6. aprilom, t. j. v torek 29. marca t. I. napraviti konec sprejemanja zloženk. Kar bo do tega dne zloženk v naših rokah, prav; te pridejo v poštev. Vse, kar dobimo pozneje, pa bomo morali radi ali neradi vreči v koš. Tudi če bi kdo hotel osebno prinesti zloženko po 29. marcu v našo upravo, je ne bomo mogli več sprejeti.
Sicer pa imate vsi, ki želite .tekmovati za naše nagrade, do 29. t. m. več ko dovolj časa. da rešite zloženko in nam jo pošljete. Saj smo s tem itak podaljšali rok, ki je bil prvotno določen na 15. marec, za 14 dni. Izrecno opozarjamo na to tiste gg. naročnike, ki se zadnje dni obračajo v pismih na nas z vprašanjem, ali ne bi podaljšali roka za zloženke in za poravnanje naročnine; zaradi pomanjkanja časa ne moremo tega odgovarjati vsakomur posebej.
Pa ka| Vam pomaga zloženka,
če pa ne poravnate polletne naročnine (40 Din) za list! Nič! Ves Vaš trud bo zaman, proč vržen denar za pismo in poštnino, prazni vsi Vaši upi na glavno nagrado, če pozabite zaradi predolgega odlašanja drugi glavni pogoj: polletna naročnina mora bili poravnana! Ali Vas ue bo grizlo, če pride Vaše zloženka kot pravilno rešena v žreb in Vas morda sreča obdari z dragocenim radijskim aparatom, gramofonom ali Singerjevim šivalnim strojem, potem pa se ugotovi, da niste plačali naročnine in da se za nagrado, ki je bila že tako rekoč Vaša, mora še enkrat
vršiti žrebanje, da jo dobi tisti, ki je ne le rešil zloženko, nego tudi naročnino poravnal?
Ne, tega grenkega razočaranja nikomur ne privoščimo. In zato Vas še enkrat prijateljski opozorimo: ne odlašajte! Položnica Vas čaka, izpolnite jo in nesite denar na pošto! če ste jo založili, pa na vsak način še danes pišite ponjo na našo upravo v Ljubljano. Breg 10/11.
Do kdaj je čas za poravnanje naročnine?
Nikakor ne več dolgo. Računajte s tem, da denar po položnici ne pride v naše roke tako hitro kakor pismo ali dopisnica, ker gre poprej na poštno
hranilnico. Zato se vselej zamudi najmanj za 1 dan. časih pa tudi za 2 ali celo več dni, če prebivate v takem kraju, kjer je pošta majhna. Mislite tudi na to, da danes laže utrpite denar ko jutri, jutri laže ko pojutrišnjem, ker gre mesec h koncu. Prav zadnji termin je 5. aprila t. 1. Do tega dne mora biti denar v naših rokah. 6. aprila dopoldne bo naša uprava za stranke zaprta, ker se bo popoldne vršilo žrebanje, zato se ne tolažite s tem, da bo še poslednji trenutek čas.
Najbolj bi nam ustregli, če bi po možnosti vsi poravnali naročnino vsaj do 29. marca, da nam tisti teden pred žrebanjem ne napravite preveč dela.
Kdaj dobite nagrade?
Upamo, da smo Vam zdaj vse povedali, kar morate vedeti zastran pogojev. kako pridete do naših nagrad. Da osobje uredništva in uprave naše-
ga lista kakor tudi tiskarne, kjer se list tiska, ne more dobiti nobene nagrade. smo Vam že povedali v glavnem razpisu v 5. štev. ..Družinskega Tednika Romana". Da bodo naročniki sami lahko prisostvovali žrebanju, smo tudi povedali. To sta dva najboljša dokaza za to. da bomo izvedli žrebanje nepri-pristransko in pošteno na vse strani. Če ponovimo iz 5. štev. še to. da objavimo imena nagrajencev najkasneje teden dni po končanem žrebanju v našem listu: da se nagrade dostavijo najkasneje štirinajst dni po žrebanju in da plača nagrajenec samo poštnino, ovojnino in prevoz iz Ljubljane do svojega bivališča — potem res veste vse. kar je važno za Vas. Tudi kakšne nagrade razdelimo, veste, iu da dobi prav vsakdo brez izjeme 1 nagrado, če le izpolni vse pogoje, Vam je tudi znano.
Zdaj pa storite, kar Vam veleva dolžnost... do Vas samih!
Oblika rok in izbira poklica
V kakšno šolo naj dam svojega otroka?
Napisala Berta B 1 e i w e i R
Le v prav redkih primerih vpošte-vata roditelja posebna nagnjenja in sposobnosti svojega otroka v tisti meri, kakor bi bilo potrebno.
Koliko je staršev, ki s skrbjo čakajo tistega usodnega dne, ko bo njihov otrok končal osnovno šolo! Zakaj tedaj stopi pred nje veliko vprašanje: kaj naj postane iz našega sinčka ali hčerke?
Takrat so dostikrat odločilne slučajnosti: morda se ponudi kaka služ-bica ali vajeniško mesto, ali pa... nu. ali pa da starejši brat ali pa katera teta nasvet tako in tako:	in usoda
otroka je za vse življenje zapečatena.
Časih poskušajo s tem ali onim drugim poklicem. Koliko dragocenega časa gre v izgubo! In naposled pridejo še do spoznanja, da so se krivo odločili.
In vendar bi se dalo ljudem toliko razočaranj prihraniti, če bi znali o pravem času presoditi iz oblike roke zmožnosti in nagnjenja, ki tiče v človeku. Zakaj iz oblike roke se da z gotovostjo sklepati na otrokovo nadarjenost in sposobnost za ta ali oni poklic.
Že pri osemletnem otroku je roka toliko izoblikovana, da je moči presoditi, za kateri poklic bo najbolj sposoben.
Razne vrste rok
Če opazujemo roke ljudi, bomo najprej videli, da se razlikujejo pred
Pii nekaterih rokah spoznaš že po načinu, kako primejo, da so ustvarjene za praktično delo: srednje velike so, členki bolj ali manj razviti, konci prstov nekoliko širši kakor prvi členek, nekako lopatasti. Ljudje s takimi lapatastimi rokami imajo navadno /misel za praktičnost, simetričnost in urejenost, za točna in vestna dela vseli vrst, za fino mehaniko, so dobri instrumentalni godbeniki in v vseh poklicih, ki zahtevajo natrle odločitve, na mestu. Ti ljudje ljubijo red. imajo dar za organizacijo in znajo življenje vedno zgrabiti s prave strani.
Potem so ljudje z rokami, ki so sicer v glavnem fine, pa vendar kažejo neko oglato osnovno obliko:	srednje
velike do velike roke, razviti členki in oglati konci prstov. Ljudje s takimi rokami vise na tradicijah, točni so ko ura in zelo sposobni za uradnike, knjigovodje, blagajnike, učitelje, vzgojitelje.in upravnike.
Razlika med človekom z lopatasto roko in človekom, ki ima oglate oblike, bi bila v praksi nekako ta — če bi njuni vlogi zamenjali — da bi bil človek z oglato roko kot podjetnik
Z?
i
a
Duhovna in elementarna roka
Kultivirana roka s finimi členki: človek, ki duhovno ustvarja (na levi). — Delovna roka, ki priča o veliki energiji in zdravem materijalizmu (na desni).
vsem po temeljni obliki, potem pa tudi ]io obliki prstov.
Tako imajo na primer nekateri široke roke / veliko dlanjo in kratkimi prsti, laki ljudje so porabili posebno za groba dela, kakor obdelovanje polja, (li varstvo in podobno.
preboječ za večje nakupe, narobe pa bi tisti, ki ima lopataste roke, kot uradnik in knjigovodja ne prišel daleč, ker se ne mara ukvarjati z malenkostmi. Kdor ima oglato roko, je vesel, če ima plodonosen poklic; tak človek bi se zelo nerad odločil za iz-
Energična ruka pred nekaj dnevi umrlega ‘slavnega komponista d’Alberta
premembo službe ali celo poklica ________
rojen je za trajno življenjsko službo. Oni drugi pa, ki ima praktično roko, zgrabi življenje velikopotezneje, ne obupa hitro in se zaveda, da bo \ vsakem poklicu svoje dosegel.
Dalje imamo roke simetrične iu prijetne oblike; prsti sami so gladki m brez vozlov. Ljudje s takimi roka-nii niso kaj porabili za mehanično in fizično delo, nagnjeni so k sanjavosti in ču v st ve ii osti. laki ljudje so primerni za poklice, ki jim dajo možnost uresničiti lastne (nisli, hočejo se udejstvovati, toda ker ljubijo neodvisnost, se počutijo dobro le v takih poklicih, kjer se lahko svobodno gibljejo, tako telesno in duševno: \ takih poklicih imajo tudi uspehe. Zato so porabili /a potnike, za trgovino in industrijo skratka povsod tam, kjer lahko navežejo nove zveze iu k jer vrše pijonirsko delo.
Ženske roke
Domačice s takimi rokami imajo malo zmisla za gospodinjstvo in ne bodo nikoli prav izhajale z gospodinjskim denarjem. Preveč velikopotezne so in ker so podvržene čuvstvcnim iz-premembam, le prerade več kupijo, kakor potrebujejo. Po drugi strani pa so zelo dobre matere in zveste tovarišice svojim možem, ki jim stoje ob strani s finim instinktom in srečno intuicijo.
Žena z oglatimi rokami je po navadi tiran v liiši, ker ima zelo razvit /misel za red in čistost in zato neprestano sili svojo okolico k delu. Svojemu možu je dobra sodelavka, ker je praktična.
Umetniške roke
Ljudje z ozkimi, duhovnimi rokami i n _ vitkimi koničastimi prsti niso ustvarjeni za praktično življenje; mnogo bolj jim ustrezajo taki poklici, kjer lahko streme k idealnim smotrom. Dobro se počutijo kot raziskovalci. umetniki, komponisti, učenjaki in v takih poklicih, kjeir lahko delajo nemoteno in sami zase; v teli poklicih dosežejo dostikrat velike uspehe. Zato pii imajo /a vsakodnevne stvari le malo zmisla.
Vse ob svojem času
Napisala Liza II. L o c \v e
Eva je bila rdeča dd1 jeze. Že spet je tam sedel njen starikavi oboževalec. 1 ako sedel, da se mu nihče ni mogel ogniti, kdor je.hotel v študijsko knjižnico: ne študentje ne študentke. In seveda tudi Eva ne, ki je te dni pred skušnjo dan za dnem čepela v knjižnici.
Ko je prišla s svojimi knjigami mimo njega, je neznani znanec hitro pobral svojo šaro, kakor da hoče Evi napraviti prostor zraven sebe. Toda ona ga je tako ledeno pogledala, da je prestrašen omahnil nazaj, in pri tem mu je debel folijant s hruščem padel na tla. Pod zelenimi svetil,jkami tihe učilnice so se zdrznili vznevoljeni obrazi. Eva pa je med tem že smuknila s prožnim deviškim korakom mimo njega in sedla v prvo klop, kjer je bil samo en sedež zaseden.
Luč je oblila njene rdečkasto-rjave lase, ko se je sklonila nad knjige. Zatopila se je v anatomski atlant, v to zmešnjavo žil, ki so višnjevo in rdeče prepletale velike podobe. Strašno, koliko teh reči ima človek! Kakor da bi jih ne vem katera zloba namenoma zmetala tako navzkriž! Eva nič več ne občuduje zakonitosti prirode, kakor jo je v začetku, ko se je še navduševala za medicinsko znanost. Zdaj misli le še na 'to, da bo morala vse te vejice, to se pravi žile, čez štirinajst dni znati natanko popisati pri skušnji z vsemi njihovimi latinskimi imeni vred.
Majhna guba se nabira med njenimi obrvmi, nejasen strah v njeniil svetlorjavih očeh, ko tiho ponavlja pred se in primerja s tem, kar je v knjigi. Še štirinajst dni, potem bo moralo vse to ih i kakor po olju.
Sredi tega vnetega ponavljanja začuti, da jo nekdo gleda. Eva dvigne oči iti se zagleda v temne radovedne oči v markantnem moškem obrazu z visokim čelom in temnimi lasmi.
Te oči gledajo Evo, kakor bi jo prosile. O, kako rada bi se jim odzvala! Pa ne utegne. Niti nedolžnega flirtanja si ne sme privoščiti. Zakaj vise te reči samo odvračajo od edinega, kar je danes zanjo na svetu: skušnja! Zadnjič jih je petnajst padlo, predzadnjič devet. — Le zakaj je mladi mož ne pusti pri miru s svojimi očmi? Kaj ne vidi, da mora delati?
Ti moški! Vedno imajo na jeziku, kako malo stvarne so ženske, sami pa niso nič boljši. Če študiraš arterije, se vendar ne moreš ukvarjati z mladimi možmi — to je vendar na dlani! Tedaj vzame svinčnik in papir in jame prerisavati zmešane črte žil: tako >si jih človek hitreje zapomni. Prsk — svinčnik se ji je zlomil. Obupano išče Eva v svoji aktovki — seveda, rezervni svinčnik je pozabila doma. Naj vrag vzame to izpitno nervozo — človek je od nje ves neumen.
„Dovolite,“ reče nekdo zraven nje. Mladi mož ji ponudi svoj svinčnik. Že hoče Eva zgrabiti, pa se premisli: s svinčnikom ise začne, kdo ve, kako se bo končale! Pri Albertu se je takrat začelo s ciga-
reto
ne, ne
„Hvala!" Pogleda mlademu možu v obraz. „Pusti me pri miru!" pravi ta pogled, „ali ne vidiš, da delam! Saj ne rečem, da nisi mikaven; toda meni je zdaj hudiča malo mar mikavnih mladih mož — skušnja me čaka!'“
Mladi mož, kakor bi bil razumel ta nemi samogovor, je smeje se vstal in pobral svoje knjige. In potem, ko je že stal, je mahoma vzel svinčnik, ki ga je bila Eva odklonila. in potegni! črto na Evini risbi, prav jam, kjer je študentka pozabila važno anastomozo.
Evi se je raztegnil obraz. Toda mladi mož je že pri vratih, in prihodnji trenutek ga ni nikjer več.
*
Profesor Hesrnan trka s prstom po črni beležnici, ki leži odprta pred njim. Pogled izza njegovih naočalijenih oči zleti proti Evi, ki pride poslednja na vrsto v zoologiji.
..Koliko jajčec zleže trihina?** jo vpraša.
Ježeš, koliko neki? premišlja Eva. Koliko jajčec utegne zvaliti taka zverina? Sto tisoč ali pa milijon: kaj je to njej? Ravno hoče odgovoriti, tedaj pa začuje svarilno pokašljevanje na klopeh svojih tovarišev. Tedaj se ji v poslednjem trenutku zabliska. Saj to je tisto znamenito vprašanje profesorja Hesmana, ki mu študentje tako radi nasedejo. Še včeraj se je s svojimi tovariši smejala nad njim. Danes pa toliko d'a ni šla na limanice, tako je že zmešana.
„Nič, gospod profesor!*' reče v poslednjem trenutku.
In Hesmanovo nalivno pero, ki je že škodoželjno risalo veliko ničlo, mora zapisati šestico v beležnico.
„Lepa bo ta,“ jadikuje Eva, ko je zunaj. „Če bom tako odgovarjala, bom padla, kakor sem dolga in široka.*'
„Marnje!“ jo skuša tolažiti dolgi Bredov. „Le pogum, nervoznost pa v kot!“
Eva je sklenila, da ne bo nervozna, ko pride k drugi skušnji. Anatomija, najhujši predmet! Profesor je strog im nikogar ne spusti, ne da bi mu pretipal obisti.
Arterije, mišice, kosti — kakor v kalejdoskopu se ji vse vrti v možganih. Kar slabost jo prime v želodcu, ko se vrata odpro in morajo vsi skupaj v učilnico. Plaho se ozre okoli sebe, <iedaj pa ji vsa kri zalije obraz: saj tam ne sedi profesor Becker, stari in strogi izpraševalec — tam sedi — Ježeš! izpreleti Evo. in potem nič več.
Za njo nekdo zašepeče: „Profe-sorja so nenadoma poklicali v ministrstvo; danes bo izpraševal novi asistent.“
Vsem se kamen zvali s srca. Zakaj oni, ki tam sedi, mladi mož z mirnim, temnim obrazom, je videti dobrohoten in vreden zaupanja.
Samo Eva je kakor omotena od strahu. Saj to je tisti mladi gospod, ki ga je zadnjič v državni knjižnici tako nemilostno Odpravila!
..Gospodična flolmers!'* začuje zdaj njegov glas. Ne ve, kdaj in
ikako je prišlo na oder nasproti njemu, tudi ne vidi, kako -se je v njegovih očeh zabliskalo. Spoznal jo je. A že je njegov pogled ravnodušen, uraden.
Kratko in precizno pride njegovo prvo vprašanje. Arterije bi rad vedel. Eva naj mu jih pove. loda tako je kakor bi jih kdo odpihnil iz njenega spomina. Jeclja, pripoveduje nezmisel, ki ga takoj, ko ga izgovori, spozna za nezmisel. l oda preklicati ga ne more več.
Študentje za njo pokašljujejo. Dolgi Bredov ji dokaj glasno šepeče. Tedaj se mladi asistent obrne:
„Prosim, pustite vendar to šepetanje! Saj se bo gospodična sama spomnila! Premislite malo, gospodična flolmers! Vem. da znate!”
Plaho ga pogleda, droben usmev mu igra okoli ustnic, loda njegove oči so resne.
„Zberi se! Proč z nervoznostjo!“ ji govore te oči.
Tedaj zagleda nenadoma pred seboj risbo, ki jo je delala zadnjič v (knjižnici, zmešnjavo žil, višnjevih in rdečih — anastomozo, ki ji jo je zarisal na papir. Zdaj šele se zave. In arterije ji mahoma gredo ko po maslu.
..Hvala!“ reče nato asistent.
j.
Eva pride s svojimi tovariši iz instituta. Obraz ji žari kakor dru-
Času primerno
„Nu, kako gredo posli?"
..Hvala, ne morem tožiti. Tožijo upniki."
gim, vse kipi v njej, razburjena je, srečna.
Onkraj ceste -stoji mladi asistent in čaka na tramvaj. In pozorno gleda na to stran.
Preden jo utegne pozdraviti, se Eva z nasmehom prikloni. Hvaležnost je v tem nasmehu. In majcena, plaha vzpodbuda.
„Zdaj pa utegnem!" govori ta pogled.
UMOR
Uganka
Kakšna je razlika med diplomatom in damo?
Če reče diplomat „da“, misli „1110-goče"; če reče „mogoče“, misli „ne“; če pa reče „ne“, ni diplomat.
Če reče dama „ne“, misli „mogoče“; če reče ..mogoče", misli „da“. če pa reče ,.da“, ni več dama.
Priimek bi rad izpreinenil
„Ali bi lahko izpremenil svoj priimek?"
„Kako se pa pišete?"
„Požar.“
„To je vendar lepo ime. Kaj pa vam na njem ni všeč?"
„Oh, saj si še misliti ne morete. Kadar povem na telefonu: .llalo, tukaj Požar*, dobim odgovor: .Pokličite gasilce!* “
Sodobno
„Kaj ste?"
»Umetnik v stradanju."
„V cirkusu?"
„Ne, doma."
Sprava
„... du, in potem mi je dala mavrični poljub."
„Kaj pa je spet to?"
„Nu, poljub po nevihti!"
Kurnik je slabo razumel
Brivec (Kurniku, ki se je prišel brit): „Ali ste tole že slišali: Ni moj brat, pa tudi ne moja sestra, in vendar je mojega očeta otrok! Kdo je to?"
Kurnik: „Ne vem!"
„To sem vendar jaz sam!"
»Imenitno!" reče Kurnik.
In zvečer pove pri omizju: „Uge-nite: Ni moj brat in ne moja sestra, pa je vendar mojega očeta sin. Kdo je to?"
Vse omizje: »Ti sam!"
»Kaj še — moj brivec!"
čudež
Rabin razlaga svojim učencem pojem čudeža:
»Siromašnemu Židu, ki mu je žena na porodu umrla, napravi Jehova, da mu zrasejo prsi. To je čudež, ki ga je Bog storil."
Mojzesu pa stvar ne gre prav v glavo.
»Zakaj pa ni Jehova siromašnemu Židu rajši denarja poslal, da bi si mogel mleka kupiti?"
Toda rabin ga poduči:
»Vidiš, ko ne razumeš: zakaj naj bi Bog izdajal denar, ko pa lahko opravi s čudežem?"
Po nedolžnem
Petrček pride domov ves v solzah. Obleko ima raztrgano, iz nosa mu teče kri in ves obraz je poln višnjevih marog.
Vsa prestrašena ga vpraša mati:
»Kdo te je pa tako zdelal?"
»Igrali smo se Japonsko in Kitajsko," zaihti Petrček.
»Ti si bil gotovo Kitajec?"
»Ne... Društvo narodov..."
*
»Mina, idite k sosedovim in jih vprašajte, ali so znoreli, ko uganjajo tak hrušč!"
»Ali naj počakam na odgovor?
časi se izpreminjajo
Ona: »Bili so časi, ko si mi rekel, da sem ti jaz ves svet.
On: »Da — od takrat pa sem se v zemljepis j u izpopolnil.
Drži!
Mož svoji ženi: »Vam ženskam je pač dobro na tem svetu. Ne pijete, ne kvartate — ženske ste pa same!"
Po ovinkih
»O, dragec, ali ne bi medene tedne prebila na Grenlandiji?"
»A zakaj ravno na Grenlandiji?"
»Ker je tam šest mesecev noč."
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAIM NAPISAL MICH EL ZtVACO
19. nadaljevanje
Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 18 nadaljevanj!
Ko je Pietro Aretino tako govoril. so njegove oči neprestano visele na mošnjiču za Florentinčevim pasom. In ta mošnjič se mu je zdel zadosti obilen, zakaj udaril je s pestjo po mizi in zavpil:
..Tako mi Klarinih prs, plemič, všeč ste mi. in takoj vas popačam s sonetom..."
..Mojster," je odgovoril Florentinec, ..najprej vam moram povedati dve stvari: prva je, da nisem žejen, in druga, dia nisem plemič...
„Kaj pa ste potem?"
..Pesnik... ali vsaj hotel bi biti."
Aretino je nabral obrvi in zagodrnjal:
..Prav! Pero je vredno meča... In s čim naj vam postrežem?"
..Prišel sem v Benetke z nado, da postanem vaš tajnik.
..O, o!" je zavpil Pietro Aretino. ,.vaša želja ni skromna, gospod! Kaj pa ste napisali? S čim se lahko izkažete?..."
,,Če želite, se izkažem s tem. da vam na mestu spesnim balado."
To rekši je Florentinec skromno počakal, kaj bo pesnik odgovoril. Aretino se je zravnal in premeril neznanca od nog do glave, nato pa se je obrnil h gostom, ki jih je ta razgovor vidno zabaval:
..Če Vaše Visokosti nimajo nič proti temu..."
..Naše visokosti bodo navdušene," je odgovoril neki mož, ki ga Florentinec dotlej ni bil opazil, ker ga je zakrival somrak v ozadju sobe.
Florentinec ga je pogledal in se mu nasmehnil.
„Če želiš, dragi moj Bembo!" je rekel Aretino. „Toda kaj bi rekli tvoji verniki, da te vidijo, kako poslušaš sonete in balade, ki nimajo prav nič skupnega svetim pismom!... Začnite, mladi mož, pripravljeni smo."
Florentinec je trenutek pomislil, nato pa je rekel:
„Moja balada se dogaja nedaleč Trevisa, v piavski soteski."
Aretino se je sunkoma zravnal.
..Njen naslov," je nadaljeval Florentinec, .,je: ,Pesnik in razbojnik*.“
■ ,,Zanimiv naslov," so vzkliknili dva. trije gostje.
Aretino je vstal.
..Oprostite, gospod," je rekel nekam hlastno. »Pozabil sem, da imam važen sestanek. Če bi hoteli priti jutri, bom z velikim veseljem poslušal vašo balado. Do svidenja jutri... Čakajte, idite tu skozi."
Odprl je neka vrata in šepnil Florentincu na uho:
..Počakajte me tu..."
Potem se je obrnil h gostom.
..Naj hudič vzame te sestanke! Napol, mrtev sem že od njih! Zadnji teden nisem niti 'toliko utegnil, da bi napisal sonet, ki me je zanj prosil ferrarski vojvoda, in pove-
stico, ki sem jo obljubil Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu. Oprostite me, gospodje..."
„Res si obžalovanja vreden, dragi moj Pietro," je rekel mož, ki je sedel v temi.
„lvaj hočeš, moram si služiti vsalkdianji kruh! Nisem tako srečen kakor ti, ki ti bo kardinalski klobuk stresel v naročje vse, česar si poželiš."
Gostje so se bili v tem poslovili. Tudi Bembo je šel.
Pietro Areitino je odslovil Klaro in Margerito in naglo stopil k vratom, skozi katera je odšel mladi Florentinec.
»Stopite z menoj," je rekel Aretino in ga odvedel v veliko sobo, ki je bila opremljena z zelo preprostim pohištvom. „Tu se nama ni treba bati," je povzel, „da bi naju kdo slišal. Govorite brez strahu! Zakaj se < vaša balada imenuje .Pesnik in razbojnik*, zakaj se dogaja v piavski soteski?"
Florentinec je z eno kretnjo snel plavo lasuljo, katere ženski kodri so mu padali na čelo, in Aretino je zagledal Rolandov moški obraz.
„Vi!“ je kriknil.
„Da, jaz. Upam, da boste tudi vi znali igrati svojo vlogo, kakor jo igram jaz. Da začneva..."
„Govorite, gospodar!" je rekel Aretino. ki je rabil to besedo kakor neikaj samo po sebi razumljivega.
„Prav. Najprej bi želel biti nekaj časa vaš tajnik. Drugič: hotel bi iti z vami na svečanost, ki ste nanjo pojutrišnjem povabljeni."
„H kurtizani Imperiji?"
„Da. Res... kako živi ita ženska? Slišal sem pripovedovati, da ima otroka. Ali je to res?"	,
..Res je, čeprav le malo ljudi ve. da ima Imperija hčerko."
„K.ako ji je ime?"
„Bianca.“
,.Stara?"
..Dvanajst do štirinajst let."
„Prav. Na tej svečanosti boste tako uredili, da bom videl mlado Bianco in da bo kurtizana Imperija dobila nekoliko zaupanja v vašega tajnika."
,,Ali je to vse, gospoldar?"
„Za zdaj vse. Jutri se spet oglasim pri vas. Sprejeli me boste in me predstavili kot svojega tajnika. Pojutrišnjem pa me vzamete s seboj na Imperijino svečanost. Potem bomo že videli, kaj nadalje. Zdaj pa posikrbite, da odidem neopaženo iz hiše. Še nekaj, da ne pozabim. Mož, ki je z menoj in ki čaka v predsob ju. postane vaš lakej. Tudi on pojde z vami v Imperijino pa-
1 v it
iaco.
Tako govoreč si je Roland posadil na glavo plavo lasuljo, ki je docela i zpremenila značaj njegove energične in ponosne glave.
Aretino je ves bled spremil Rolanda do skritih vrat, ki so držala na dvorišče. Dozdevni Florentinec je naglo odšel. Tedaj se je Pietro Aretino počasi vrnil v sobo, kjer je čakal sivolasi neznanec. Nenadejani Rolandov obisk je pesniku vzel vse ravnotežje.
„Ta človek ima čuden vpliv na ljudi," je premišljal. „Mene, ki se ničesar ne bojim razen sovražnikov, mene je strah človeka, ki je moj zaščiitnik. Po kaj je prišel, v Benetke? Kam je zdaj šel?..."
Tedaj je zagledal sivolasega orjaka, ki je potrpežljivo čakal sedeč na klopi.
„\ i bi radi k meni v službo?" ga je vprašal.
„Da, in po možnosti čim prej."
„Koj zdajle, če želite."
„Če je tako, vas prosim, da mi priskrbite livrejo. Imeti jo moram najpozneje pojutrišnjem."
„Za Imperijino svečanost?" je s pridušenim glasom vprašal Pietro.
„Ne vem. Taka so navodila, ki sem jih dobil... Da, še to... Ne bi rad spal skupaj z drugo služinčadjo."
„Dal vam bom posebno sobo."
„Dobro bi bilo, če bi gledala na Veliki kanal."
„Idite z menoj, da vam jo pokažem. Če vam ne bo povšeči, samo povejte."
Nekaj trenutkov nato je Scala-brino — Aretino ga ni spoznal, naši bralci pa so ga brez dvoma že pogodili — sedel v majhni sobici, katere okno se je odpiralo na kanal.
Drugi dan je Aretino predstavil svojima dvema tajnikoma novega tovariša, ki mu ga je poslal, tako je rekel, njegov odlični prijatelj Gio-vanni Medicis.
Tretji dan proti devetim zvečer je Aretino stopil v lepo gondolo s škrlatnim šotorom, ki je čakala pred njegovo palačo. S seboj je vzel svojega novega tajnika in tri la-keje, oblečene v razkošne livreje; meld1 njimi je bil orjak s sivinfl lasmi in sključenim hrbtom. Lakeji 'takrat niso bili samo luksus, nego so služili gospodarju tudi za osebno varnost: zato so 'bili tudi Areti-novi lakeji pod svojo galo oboroženi, kakor da se odpravljajo na bojni pohod.
Gondola je počasi zdrknila po Velikem kanalu.
Deset minut nato se je ustavila pred razkošno Imperijino palačo.
Pročelje je bilo svečano razsvetljeno. Iz notranjosti so prihajali zvoki godbe.
Dvajsetorica služabnikov, vsi v zlatih našivih, so tvorili pravcato živo mejo od nabrežja kanala pa do stopnic, ob vhodu v palačo, da dostojno sprejmejo goste; in oba-kraj te žive meje so stali siromašno oblečeni radovedneži in pasli
svoje oči na leskečočih se zlatih livrejah.
Ali ni mar za siromake že to užitek, da smejo gledati ljudi, ki se zabavajo? Mrk in bolesten užitek!...
Scalabrino je stopal za Areti-nom: ko je šel mimo teh razcapancev, je enemu izmed njih komaj vidno pomignil in oni mu je prav tako odgovoril.
V (blesteči obleki z žametasto kamižolo, ki mu jo je poklonil marki Guast, s klobukom brez krajcev na glavi in perjanico, ki jo je dobil od vojvode Urbinskega. z zlato verižico okoli vratu, darilom papeža Leona X., je Aretino počasi stopal po stopnicah in potem čez prostrano predsobje ter prišel v veliko dvorano, kjer je bila že zbrana elegantna družba, po večini mladi bogati možje in ženske, ne ravno kurtizane. nego to, kar so v Benetkah imenovali boljši ženski svet.
Prizor je bil res očarujoč.
V nekem kotu, skriti med zelenjem. so brenkali godbeniki na kitare in lire, spremljajoč mlade ženske, ki so pele ljubavne pesmi. Po dvorani so neprestano švigali lakeji in ponujali gostom sadno iuarmelaido, vino in pi jače, napravljene iz oranž in citron.
Živahno razpoloženje je vladalo v dvorani, polno prikritega ljuba vnega hrepenenja, ki ga je še podžigal medli svit voščenih plamenic.
Imperija je z nasmehom in dobrodošlicami sprejemala povabljence. Bila je prekrasna pojava. Božanska kurtizana je bila v svojem elementu, in ko je gledala mlade pare, kako se opajajo z godbo in prelestnimi dišavami, in sprejemala priklone mož in laskava priznanja žensk, se je zdela vsa srečna, da stoji kolt nekronana kraljica ljubezni iznad vseh teh mladih ljudi, ki jim je delirij ljubezni gorel v sladostrastno razpa-Ijenih očeh.
Ko se je prikazal Aretino, ga je sprejelo spoštljivo mrmranje; ne meneč se zanj, je stopil naravnost proti Imperiji. Rolanld' je mignil Scalabrinu, naj mu sledi, in oba sta se izgubila v gnečo.
Pietro Aretino in Imperija sta se tisti večer prvič videla.
Pogledala sta drug drugega, kakor da se hočeta premeriti in dognati. ali sta vredna svojega slovesa. Okoli njiju se je takoj zgrnil krog gostov.
Važno obvestilo
za vse tiste, ki tekmujejo za naše nagrade, na strani 3
»Tako mi moje matere!" je vzkliknil Aretino, „reči vam moram, gospa, še nikoli ni nobena ženska nosila slavno ime z večjo pravico kakor vi. Kakor bi bila Venera v lastni podobi stopila predme, kaj Venera, Venera je plavka, nežna je in hladna, in ne vzdrži primere s torni oblikami, vsekanimi v najčistejši marmor. Zato vas bom rajši prispodobil z Junono — Junono, kraljico Olimpa in miljenko bogov."
Imperija mu je ponudila roko.
„Re& je, lepa sem. Toda vi, pesnik, stvarnik, vi, ustvarjalec ritmov in melodičnih besed, vi uživate večjo naklonjenost bogov, ki o njih govorite. Še rajši kakor Junona bi hotela biti Anakreon, in če se more človek šteti srečnega, da je lep, sem srečna zato, ker me vi opevate..."
Ti dve bitji sta se nasmehnili drugo drugemu, in njun nasmeh je bil pesem. Že prvi trenutek sta se čudovito razumela.
Aretino je sedel zraven Imperije in njun pogovor, tako srečno začet, se je nadaljeval v izbranih besedah. Mladi možje in ženske so ju obstopili in Aretino se ni mogel upirati njihovim prošnjam, naj bi jim recitiral svoje pesmi. Vstal je in začel deklamirati balado, s tistim zanosom, ki je bil tako'harmonično v skladu z njegovim temperamentom.
Takrat je h krožku. :ki se je bil zbral okoli Aretina, pristopil mlad mož.
Ta mož je bil Grimanov sin.
Stari, mrki Grimani, član Sveta Desetorice, je bil znan po svoji strogosti in trdi nepopustljivosti, ki jo je kazal na sejah Sveta. Njegov sin Giulio Grimani, mož kakih tridesetih let, je bil oficir v Altieri-jevi vojski.
Aretino je končal balado in požel navdušeno odobravanje. Takrat pa je zavpil Giulio Grimani: *„To je torej tisti blebetač, ki je rekel, da je moj oče proglasil sovraštvo za najvišjo čednost!"
Aretino je prebledel, vendar ni izgubil prisotnosti duha in je samo zmignil z rameni.
„Gospod> Grimani," je kliknila Imperija, „ne pozabite, da je pesnik moj gost!"
Mrmranje nezadovoljstva je vstalo oikoli Grimanija; mladi mož je bil očividno več pil kakor po navadi.
Na Imperijin poziv je porogljivo odvrnil:
„Lahko je gost kurtizane, ko je sam sin kurtizane!"
Aretino se Je odkril z gesto, ki ni bila brez plemenitosti.
..Gospod," je rekel, ..opsovali ste žensko, ki je umrla v bolnici. Toda vašo psovko sem izbrisal z, jav-
nim počaščen jem, ki sem ga izkazal njenemu spominu."
Nato se je pokril in nadaljeval:
»Jaz, gospod, sem sili kurtizane, toda moja duša je kraljevska. \ i pa ste sin inkvizitorja, a vaša duša je duša biriča, /ato mi je pod častjo, da bi vas kaznoval. To opravijo moji lakeji."
Aretino je rekel te izzivalne besede na slepo srečo.
\ srcu pa ga je bilo strah.
Po teh besedah je obrnil Grima-niju hrbet. Le-ta se je, bled od togote, vrgel nanj in zarjul:
„Pes, pogini tudi i;i v bolnici kakor tvoja kurtizanska mati!"
Več gostov je stopilo med Aretina in mladega moža, hoteč ga pomiriti.
Sunil jih je proč in hotel zgrabiti Pietra Aretija, ki je ves po-bledel, za komolec, ko je nenadoma začutil, da sta ga uklenili dve ogromni roki, da se ni mogel niti geniti.
Neki A retino v lakej, sivolas sključen orjak, se’ je bil iznenada zagnal na Grimanija in ga zgrabil z obema rokama.
..Gospodar," je spoštljivo vprašal, „kam naj odložim tega gospoda?"
»Odloži ga v njegovo gondolo," je odgovoril Aretino, ki se mu je vrnila vsa prejšnja dostojanstvenost, „in pazi, da mu ne storiš kaj žalega!"
Začul se je smeh in odobravanje. Orjaški lakej je z iztegnjenimi rokami nesel Grimanija čez -dvorano, ki se je otepal ves iz uma od togote in sramote. Ko je odšel, se je Aretino obrnil k Imperiji, rekoč:
»Moral sem svoje lakeje navaditi nekaterih poslov, ki bi mi drugače jemali dragoceni čas. Če bi zdajle moral sam odvesti gospoda Grimanija, bi izgubil nekaj dragocenih minut, posvečenih občudovanju vaše lepote... in tega zločina si nikoli ne bi oprostil."
Aretino je bil razigrane volje. Pravkaršnji dogodek ga je obdal z osvitom moške sile in hladnokrvnosti. in mnogi gostje so pritrjevalno mrmrali, da ta človek ni brez (duhovitosti.
Svečanost se je med tem nadaljevala. Pari so se objeli za ples.
Aretino je povzel svoj razgovor z Imperijo.
»kaj vas je privabilo v Benetke?" je vprašala kurtizana.
„V prvi vrsti želja, da vidim vas, gospa, in pa pismo mojega prijatelja Bemba."
Imperija se je stresla.
„Ah!“ je rekla, »tak poznate novega kardinala?"
»Saj sem mu jaz prinesel njegovo imenovanje, gospa! Ali ga mar tudi vi poznate?"
V 24 urah ®
m barva, plisira in kemično cisti m obleke, klobuke itd. Šarobi in svetlolika srajce, ovratnike, za-pestnice itd. kere, suši, monga i/Mgj ia llka domače perilo S tovarna JOS. REICH ^ Ljubljana	^
»On je eden izmed mojih prijateljev," je odgovorila Imperija in obraz ji je za trenutek preletel izraz mržnje, pomešane z grozo.
In kakor da bi bila misel, ki jo je tisti trenutek izpreletela, rodila drugo misel, je pomignila lakeju, ki je šel mimo, da prinese gostom okrepčil.
»Pokličite Marijo!" mu je velela.
»Torej se nameravate za stalno naseliti v Benetkah? Ljudje govore, da ste najeli lepo palačo in jo sijajno opremili."
»Kar se sijaja tiče, gospa, se z vašim nikoli ne bo mogla meriti, čeprav je sam Tizian predsedoval svečani otvoritvi, ltes je, namen imam ostati v Benetkah, upam, da za delj časa. Benetke so se mi prikupile s svojo nenavadnostjo; bežeče črte njihovih kanalov se mi zd'e kakor sen..."
„ln potem... »ga je zdajci prekinila Imperija, »človek je v Benetkah na varnem. Kakor trdnjava so in-’brez strahu lahko kljubujete vsem mogočnikom..."
»Čudovito, kako znate brati človeške misli!" je tiho vzkliknil Aretino. »Midva bi lahko kraljevala nad Benetkami... če bi le hoteli... in nikogar ne bi bilo, ki bi naju mogel pregnati."
»Sprejmem zavezništvo!" se je zasmejala Imperija. »Toda povejte mi, kdo je človek, ki je prišel z vami?"
»Mojega tajnika Pavla mislite?" »Ah, vaš tajnik je!" je zamišljeno zamrmrala Imperija.
Takrat je stopila k njej starejša ženska.
»Klicali ste me, gospa?"
»Da, Marija... kaj počne Bian-ca? Takele večere, ko prirejam zabave, morate posebno paziti nanjo... Mislim, da hrup godbe ne prihaja do nje?"
»Ne, gospa. Gospodična Bianca spava mirno kakor angel, čeprav se mi je na večer zdela nekam bolna."
»Bolna!" je kriknila Imperija in prebledela. »In tega mi niste povedali!...
»Nisem se upala, gospa... zaradi veselice..."
»Kaj nvi mar veselica, starka neumna! Gotovo Bianci še zmerom ni dobro... zakaj ne govori te?...“ »Gospa," je zajecljala starka, »res je... signorina se ne počuti dobro... toda nevarnega ni nič..."
»Oprostite," se je Imperija s tresočim se glasom obrnila ‘k Aretinu, »takoj se vrnem!"
»Gospa," je odvrnil Aretino, »če naj sodim po tem, kar sem pravkar čul, vam je mnogo do te gospodične..."
»Več ko do življenja!..."
»Torej je z vami v tesnih rodbinskih zvezal?"
»Moja hči je," je odgovorila Imperija s preprostim ponosom.
»Ah!... lak ste toVej ljubili," je vztkliknil Aretino, »ko tako zelo ljubite tega otroka."
Imperija je zmignila z rameni.
»Le enkrat v življenju sem ljubila, enkrat edinkrat, in zato sem morala prestati vse muke pekla. Ta otrok je nedolžen pri tej ljubezni. Ljubim ga zaradi njega samega..."
»Naj bo že karkoli, najbrž ne bi nič imeli proti temu, če bi imeli pri roki zdravnika?"
»Če je Bianca bolna, bi plačala zdravnika z zlatom."
»Jaz vam lahko postrežem z njim," je rekel Aretino. »In navzlic vsej njegovi spretnosti vam ga ne bo treba plačati, ker je moj človek... To je tajnik, ki ste mi ga malo prej omenili."
V drugič se je Imperija stresla.
»Prav!" je reikla. »Idite z menoj!"
Krenila je čez dvorano, smehljajoč se s tistim stereotipnim nasmeškom, ki je spadal k njenemu poklicu. Kurtizane morajo biti neprestano v vlogi. In če njihova vloga zahteva, da se morajo smehljati, se morajo smehljati, čeprav jim je v duši smrt. Tako je prišla z Are-tinom do majhne sobe, kjer je hrup godbe in plesnih parov že skoraj zamrl.
»Počakajte me!" je tedaj rekla. »Če je Bianca bolna, vas pokličem..."
»Med tem stopim po svojega tajnika," je odgovoril Aretino.
Ko se je Imperija čez nekaj minut vrnila, je dobila Aretina v družbi njegovega tajnika in orjaškega lakeja, ki je bil prej s tako lahkoto nesel Giulia Grimanija v njegovo gondolo. Kurtizana je bila videti razburjena.
Hlastno je stopila k tajniku:
»Gospod Paolo, vi site zdravnik?"
»Da, gospa, na uslugo!"
Ko je Imperija čula ta glas, jo je izpreletel nagel drget. Toda takoj se je spet zbrala.
»Idite z menoj!"
Potegnila je moža, ki ga je Aretino imenoval Paola, s seboj skozi dve rdi tri sobe in se naposled1 ustavila v spalnici, kjer je ležala oblečena na kanapeju deklica kakih dvanajstih let in tiho ječala.
Paolo — pustimo Aretinovemu tajniku to ime — ni bil zdravnik. Toda vkljub temu mu ni bilo težko spoznati, da dekletcu ne more biti hudega.
Imperija se je vrgla na tla pred Bianco, vzela ideklico v naročje in jo obsula s poljubi.
»Kje te boli, dušica?" je nežno vprašala. »Nikar mi ne prikrivaj, otrok! Vidiš, tale gospod je velik zdravnik in je prišel, da te po-zd ravi."
Čutlno: bilo je, kakor da se dekletce izmika materinim poljubom.
»Saj mi nič ni. mamica," je neprestano ponavljala, »prisežem, da mi nič ni!"
In vendar je ihtela.
»Ali te ne boli želodec, povej, srček?" je v skrbeh izpraševala Imperija.
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje, ker je naj večja izbira, edino le pri
..APOLLO'
Ljubljana, Miklošičeva'c. 38. Palača Grafika.
Najmodernejša Izposojevalnica ploSC
Radio aparati
tvrdke
Jugošport - Ljubljana
Dalmatinova ul. 13 so najmodernejši, so zelo selektivni. — Sprejem izredno čist in močan. — Ugodne cene!
Ali vas
Napisala J o a 11
Odkrito mi povejte — ali si še niste nikdar želeli, da bi prišli k film 11? Ali se vam še ni nikdar zahotelo ogromnih plač, ki jih dobe igralci, in njihovega udobnega življenja? In mislili ste si: postaviti se je treba pred kamero, se smehljati ali jokati, pripovedovati stavke, ki so napisani v scenariju, potem se odpočijete, spet filmate in zaslovite po prvem filmu. Lastni avto, lastna hišica, dosti oboževalcev, skratka, filmanje mora biti idealen poklic.
Tako misli o filmu vsako mlado <l<kle. Pametni nasveti gredo pri enem ušesu noter, pri drugem ven. Na vsak način bi rada prišla k filmu. Saj je tako enostavno...
Toda, ali je tudi res? Mislite? Poznam ži\ Ijenje pri filmu in vem, kaj se j ravi zasloveti in ostati slavna. \ em tudi, kaj se pravi ipriti k filmu.
Ne govore kar tako, da je film videz sveta. Videz vara. Mlada dekleta tega ne marajo uvideti. Vidijo samo sijaj, kar se pa za njim skriva, jim je tuje.
Le nekaj malenkosti bi vam odkrila, da boste vsaj zaslutili' resnico.
Morda imate zveze in srečo. Posreči se vam igrati v skupinskem prizoru. V množici izginete; prizor napravijo desetkrat ali dvajsetkrat. Vsakokrat se morate šminkati, vsa-
ČE SO STATISTI KITAJCI...
Filmski režiserji pridejo dostikrat v zadrego. Če niso dovolj iznajdljivi, si prav težko pomagajo, in posledica so napake, ki jili često stanejo karije-10. Dober režiser pa si zna vselej pomagati.
Ko so delali Paramountov film „Šanghajski ekspres” z Marleno Die-trichovo, je najel režiser Sternberg
C r a w f o r d o v a
kokrat morate čakati. In — recimo — vaša sreča je še večja. Postanete igralka. Ta poklic pa zahteva več dela kakor poklic tipkarice. Učiti se morate v log, jezikov, telovadbe, plavanja, jahanja, petja — in vse to v prostem času. Če pridete izmučeni do-dov, vas vklene družba. Zabave, ki se jili morate udeleževati, intervjuji, odgovori na pisma, ki prihajajo v kopicah, avtogrami in še nešteto drugega.
Čeprav je slava nekaj lepega, se je treba zanjo boriti. Človek mora dati iz sebe vse, kar more. Osebnost mora pri filmu ostati v ozadju. To je pri tem poklicu dosti bolj važno kakor drugje. Šele ko izpolnite vse pogoje, če imate v mazincu talent, lepoto, govorjenje, petje, igranje klavirja, šport, če govorite perfektno več jezikov, morate pokazati ljubezen do dela. ki ne sme nikdar zaspati, notranji nagon, navdušenje, ki vas žene naprej.
Ne skušajte priti k fimu, če vas mika le slava in denar. Propadli boste. Ta poklic je treba tako ljubiti, da mu žrtvujete vse, vse želje, vse upe. Človek mora zrasti v človeku, ki ga igra. In če ste izpolnili vse te pogoje uvidite, da ste vzlic dolarskim tisočakom slabo plačani.
Filmski igralec naj postane le oni, ki 11111 je ta poklic namenila neizprosna usoda.
šlo nekaj duhovitega na misel. Poskusil je z drugo kamero, ki je bila postavljena tako, da je statisti niso videli, in naslednji posnetki so se mu posrečili.
NAJVEČJI AMERIŠKI VOJNI FILM
Neki ameriški bogataš je hotel na vsak način videti pravi vojni film, ki bo večji kakor „Na zapadu nič novega", in je zato žrtvoval ogromne vsote, da bi napravil film „Angeli pekla", ki
"1
'
Lilian Harvey v filmu ..Dve srci — en utrip”. (Foto ufa)
kaže vojne grozote v zračnih višavah. V ta film so vložili ogromne kapitale in na žalost tudi človeška življenja... Dva najboljša ameriška vojna letalca sta plačala z glavo preveč živo odigrano vojno. Veliko letal se je razbilo, cela vrsta poslopij so se porušila,
ogromne množine streliva so porabili, zato pa je nastal vojni film, kakršnega še ni bilo.
Glavne vloge igrajo Ben Lion, James Hall in Jean Harlow. Njihova realistična igra se je popolnoma zrasla z dejanjem.
Ta film je povsod dosegel velike uspehe in jih bo brez dvoma tudi pri nas.
Filmske indiskretnosti
\Valter J a n s s e n ima dva sinova.
Pevec Hans Heinz B o 1 1 m a 1111 je poročen s svojo bivšo tovarišico.
Emi J a 11 n i n g s nima svojih otrok. Poličeril je hčerko svoje žene iz prvega zakona.
Dolores C o s t e 1 1 o je rojena marca 1905 kot hči slavnega ameriškega igralca Mauricea Costella in je poročena z Johnom Barrvmorom.
Igo S v m je rojen ?. julija 1896. llotel je postati inženjer, toda vojna je prekinila njegove študije. Vso vojno je bil na bojišču, po prevratu pa je postal bančni uradnik v Varšavi in začel tam filmati. Lani se je ločil.
KAJ JE NOVEGA?
V N e w y o r k u je bila te dni premijera prvega' židovskega filma ..Ljubljenec njegove žene".
Paramount bo napravil film po romanu „B r a f j e K a r a m a z o v i“.
Janet G a y n o r je prišla v Evropo na dopust.
Brigita Helm igra v Londonu angleško in francosko verzijo filma „Na sinjem Dunavu".
Prihodnji Lamačev film „N o č v raju" bo imel samo 25% dialoga, napravljen bo pa v treh verzijah: češki. nemški in francoski.
Lani so uvozili v Nemčijo 115 filmov, v Avstrijo pa 70.
Edisonu na čast je največji newyorški kino Roxy spremenil svoje ime v Edison-Palace.
Beograjska cenzura je prepovedala Pabstov film „T ovarištv 0“ („Ka-meradschaft"), zagrebška cenzura pa filmano „D r e i g r o s c h e n o p e r.“
Nasveti za zdravje
Nalezljive očesne bolezni
Rantaplanski zamorček Farina
nad tisoč kitajskih statistov. S temi ljudmi pa je kaj težko delati. Neprestano gledajo v kamero. Sternberg si je zaman prizadeval, da bi jih tega odvadil. Več sto metrov filma je moral zavreči in kdo ve, kako dolgo bi se bilo snemanje zavleklo, da mu ni pri-
BBBBBBBBBBBBE
fcUJEŠ JO: VELIKA NOČ
hodi od palač do koč in vstajenje v vsej naravi mahom se povsod pojavi. Vrata na stežaj odprimo! Okna s cvetjem okrasimo!
Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mi/.o s prtom pogrnimo, nanj „Jajnine“ postavimo.
Vsa družina bo vesela, ko bo v skledi jed duhtela.
BBBBBBBBBBBSB
Nalezljive očesne bolezni niso ravno redke. Vnetje vezne kožice, ki pokriva zrenico in notranjo stran vek, povzroči dostikrat okuženje z bakterijami. Nalezljiva so pred vsem gnojna vnetja vezne kožice. Če si bolnik onesnaži prste z izločki ali solzami iz bolnega očesa in da komu drugemu roko, si ta lahko okuži oko. Seveda niso vsa vnetja vezne kožice nalezljiva, toda previdnost je vselej potrebna in bolnik bi moral sam uvideti, v kakšno nevarnost spravlja svojega bližnjega, in zato skrbeti, da bo imel roke zmeraj umite. Če pa zdravnik reče, da je bolezen nalezljiva, je treba še posebne pazljivosti.
Ena najnevarnejših nalezljivih očesnih bolezni je trahom ali egipčanska očesna bolezen. Tudi ta bolezen, ki utegne povzročiti oslepljenje, če je ne začnemo dovolj zgodaj zdraviti, se razvije iz vnetja vezne kožice. Marsikdo se bo spomnil te bolezni i/. vojnih časov. Takrat so ujetniki, ki so se vračali, okužili cele pokrajine. Zdaj je ta bolezen redkejša.
Okuženje lahko povzroči drugo očesno bolezen, ki je že mnogim lju-
dem vzela vid: b 1 e n o r e j o , ki jo zanesejo klice kapavice (triperja). Če pridejo gnojni izločki iz sečnih in spolnih udov, ki so okuženih s kapavico, z umazano roko, vodo za umivanje ali brisačo v oči, nastane tam močno vnetje, ki ga je treba takoj zdraviti. Dostik.rat je vzrok tej bolezni stara vraža: ljudje pravijo, da ozdravi vse otrokove očesne bolezni materina seč. S to sečjo umijejo otroku oči! Pri sedanji razširjenosti kapavice pa ni prav nič čudnega, če je materina seč okužena z bacili kapavice, ki pri takem načinu »zdravljenja" zaidejo v otrokove oči.
Nekoč je bila vzrok otrokovi sle-posti največkrat infekcija med porodom. Ko je novorojenec lezel skozi spolni ud, ki je bil okužen s kapavico, se je inficiral. Danes se to v večini evropskih držav ne dogaja več tako pogosto, ker je preprečeno z zakoh-skim ukrepom. Vsakemu novorojencu je treba takoj po rojstvu kaniti \ oči enoodstotno raztopino peklenskega kamna, ki prepreči očesno kapavico.
Nekoč zelo pogost vzrok oslepljen-ja so bile očesne koze (osepnice). Ob-
vezno cepljenje jih je pregnalo. Toda kadar je otrok cepljen, je treba paziti, da koz ne spraska in si ne okuži oči. Najvarnejše sredstvo zoper to je ovoj, ki mu z _njim koze pokriješ.
ŽIVČNA VNETJA
Živčna vnetja nastanejo po prehladih, nalezljivih boleznih (tifusu, da-vici) in kroničnem zastrupljenju (alkohol, svinec, arzen). Pokaže se v hudih bolečinah, ki napadajo izmenoma vse živce. Po dolgotrajnih bolečinah utegnejo nastati ohromitve.
V začetku bolezni predpisujejo zdravniki mir in sredstva za lajšanje bolečin, kasneje pa pomagajo kopeli z različnimi dodatki in pametno elektri-ziranje. Največkrat se pojavi vnetje živcev 7. glavobolom, ki postaja neznosen. Navadno je le enostransko. Pri ženskah je pogostejše kakor pri moških. Kadar zdravila nič ne pomagajo, se je treba zateči k operaciji, ki obstoji v izrezan ju živčne korenine ali pa v prerezanju živcu. V najnovejšem času so zdravniki odkrili nov način, ki povzroči odmiranje živcev, in sicer z injekcijo alkohola.
Pazi na svoje čevlje!
Pri vsaki ženski obvisi moški pogled najprej na nogah. Če boste moža vprašali, kako mu je ženska všeč, bo skoraj vselej rekel: „Zelo! Lepe noge ima!“, ali pa: „Prav lepa bi bila — le noge...“ Ženska, ki noče slišati drugega odgovora, mora torej paziti, da bo imela zmeraj lepe čevlje. Lepi čevlji pa so dragi in svojo lepoto hi-tro izgube, če človek ne zna nanje paziti.
Prava nega čevlja se začne, že preden ga prvič nataknemo na nogo. RavnO pri novih čevljih manjka varujoča plast, ki preprečuje, da bi se v luknjicah usnja nabirala vlaga ali prah. Posebno pri barvanih čevljih nastanejo zelo radi dežni madeži, ki ne izginejo tudi po umivanju čevlja z razredčeno milnico, in ki jih z bencinom sploh ne smeš snažiti.
Še preden obuješ prvič nove čevlje, jih prevleci čisto tanko z ne preveč mastno terpentinovo kremo in zdrgni 7. mehko flanelasto cunjo.
, Še ko so čevlji topli, jih daj na kopito, da se zravnajo vse gube, ki so nastale pri hoji. Če so se čevlji zmočili, jih počasi posuši, toda ne preblizu vroče peči ali štedilnika. Potem osnaži z njih blato. Pri čevljih za vsak dan ostrgaj blato s krtačo, pri boljših pa ga narahlo odrgni z mehko cunjo. Osnažen čevelj takoj namaži s kremo in zdrgni s cunjo.
Z vsako vrsto usnja je treba delati drugače.
Če so čevlji lakasti, radi razpokajo. Zato ne smejo Liti nikdar na vročem ali mrzlem. Snažiš jih s počez prerezano čebulo, namažeš z lako-vim oljem ali vazelinom in zdrgneš z volneno cunjo.
Če so gornji deli čevljev iz i r h o -\ine (Siimiseh), jih osnaži s krtačo za gumo ali za odrgni s steklenim papirjem (Glaspapier). Madeže odpraviš / bencinom. Če je usnje že zelo ogoljeno. ga namaži s posebnim prahom iste barve.
Dame! Zahtevajte povsod Eau de Cologne
OLYMPIA‘
Lekarna
Trnkoczy - Ljubljana 33
J
U
L
I
J
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
KLEIN
LJUBLJANA
VVOLFOVA ULICA ŠT. 4
Telefon 5t. 33-8!)
Svilen e čevlje najprej raz-praši z mehko krtačo, če pa imajo madeže, jih osnaži z bencinom.
15 e 1 e svilene čevlje snaži s kašo iz krompirjeve moke in bencina.
Čevlje iz atlasa obriši s cunjo, ki si jo ovlažila z bencinom ali \ inskim cvetom, potem pa jih narahlo odrgni s salovcem (Speckstein).
Na brokatne čevlje nanesi z mehko krtačico brokatni prali, najprej pa jih očisti z mehkim kruhom.
Zlat e ali s r e b r n e čevlje obriši in jih namaži z zlato ali srebrno bronso, ki jo dobiš v vsaki drogeriji. Ostali bodo svetli in bleščeči, če jih zaviješ v črn ogljen papir.
bele čevlje iz u s n j a čisti z bencinom, ogoljene dele pa namaži z mešanico bencina in salovca, ki se mora v usnje vjfiti.
Če so beli platneni čevlji zelo umazani, jih deni na kopito in jih operi z milnico, potem pa večkrat z mrzlo vodo. Na zraku naj se posuše, potem pa jih namaži s kredo ali posebnim praškom.
Čevlji iz kačjega ali krokodilovega usnja se radi umažejo. Madeže odpravi z mehko radirko in namaži čevlje z nalašč zanje name-
njeno kremo. Zaradi preveč mastnih krem taki čevlji radi potemne. Zato pazi pri nakupovanju.
Svetle usnjene čevlje, ki na-zlic vsemu nočejo postati spet lepi, pa še niso strgani, lahko sama pobarvaš. Najprej jih dobro zdrgni s cunjo, namočeno v terpentin, potem pa jih črno prebarvaj s kromovim lužilom in ko so suhi, namaži s kremo. Seveda morajo biti čevlji med barvanjem na kopitu.
Vsak čevelj se mora dobro prilegati, če ni prevelik ali premajhen. Le čevelj, ki se dobro prilega, ostane lej). Paziti moraš na liojo. S slabo hojo se čevlji hitro pošvedrajo in postanejo grdi. Če so pete obrabljene, jih daj popraviti. Gumaste pete so zelo priporočljive, ker varujejo čevlje in noge in jih ni težko izmenjati. S jiogostini menjanjem čevlje najbolj varuješ. V splošnem pa lahko rečemo, da čevlje prej pokvariš z malomarnim čiščenjem in hranjenjem, kakor pa s hojo.
prihrani dosti jeze, časa in denarja, če posluša tele nasvete:
Pri vlažnem vremenu naj ne gre ven, če nima na giavi klobučka. Po kodranju se ne sme takoj počesati. Po noči naj si lase jjokrije z mrežico. Pretesen klobuk kodre pokvari. Pripomnimo še, da se veliki valovi, kjer so tudi konci las malce ukrivljeni, ne drže dolgo. Ta način je le za one dame, ki se kodrajo vsak teden. Majhna, gosta ondulacija sicer ni tako lepa, toda počasi se raztegne in se dolgo drži. Seveda se je treba ozirati tudi na lase same. Nekaterim ostanejo kodri zelo dolgo, pri drugih pa se sploh ne drže.
Da dobimo lepe kodre, je treba mastne lase pred kodranjem umiti, presuhe pa namastiti.
MODA LAS
Letos je spet bubi-glavica v modi. Praktična frizura je zmagala, kajti med vsemi načini je kratko ostrižena bubi-glavica najbolj pripravna, naj bo že pri plesu ali pa pri športu.
Dama, ki nima trajnih kodrov, ampak si lase samo ondulira, si lahko
LETOŠNJA MODNA BARVA OBRAZA
Šport je prinesel marsikaj dobrega, med drugim tudi to, da je bila zagorelost od solnca moderna barva obraza. Zdaj pa prihajajo iz Pariza vesti, da je temni polti odzvonilo. Nova moda je takale: Zvečer marmorno bela ramena in nežna rdečkasta barva obraza. Tako se glasi ukaz kraljev mode iu lepote. Še malo in spet bo zavladalo ono, kar je bilo nekoč ideal pisateljev ..rožnata lica“, „žametna koža bela ko lilija" in „alabastrova bledica" — in vse bomo lahko dobili v parfumeriji.
Tudi posodo moraš pravilno pomivati
Kdor si hoče neprijetno delo z umivanjem posode olajšati — kje je gospodinja, ki tega ne bi želela? — mora že med kuhanjem paziti, da si jiosodo ]>ametno pripravi.
Za trebljenje zelenjave in lupljenje krompirja jjoloži kos debelega ]>a-jjirja na desko, da je preveč ne pomažeš. Zraven mize si pripravi posodo za odpadke. Umazano )>osodo zberi skupaj in spravi ostanke jedi, ki jih ne misliš proč vreči, v manjše jso-sode.
Loncev, kjer se je jed prijela, ne praskaj, da se lošč ne odlušči. Vanje nalij vode, ki si ji dodala nekaj sode, in jih postav i na vroč štedilnik. Ostanki bodo sami odstopili.
Pri kuhanju ni dobro, da so lonci nad ognjem. Tudi priporočljivo ni, ker se taka jed kaj rada prismodi. Razen tega postanejo lonci sajasti. Če pa vendar kuhiš pri odprtem ognju, obriši po uporabi spodnje dele lonca s papirjem, da ne boš vode za umivanje in roke preveč umazala. Tudi štedilnikovo ploščo obriši s papirjem preden jo umiješ z mokro cunjo.
Motile steklenice iu vrče napolni z vodo, ki si ji dodala nekaj zdrobljenih jajčnih lupin, in jih tako dolgo tresi, da postanejo čisti.
Ko pospravljaš mizo, zberi skupaj kozarce, pribor in porcelan. Če ne moreš takoj pomivati, vtakni nože in vilice v posodo, ki je n a p o 1 n j e n a s p e s k o m , d a n e z a r j a v e.
Vodo za pomivanje večkrat izmenjaj. Zmeraj, razen pri umivanju kozarcev, naj bo kar se tla vroča. Ker je naša vodovodna voda navadno zelo bogata z apnencem, ji dodaj nekaj sode. Tudi milo, ki topi maščobo, i lajša delo pri pomivanju.
Skleda za umivanje naj bo čim bliže vodovodu in lijaku. Posodo postavi tako, da se odteka in da se ne pobije. Nože in vilice pa posušiš lahko na štedilniku — seveda če ni prevroč.
zamažeš s kašo iz treh delov žaganja, enega dela krede (schlemmkreide), vročega kleja in vroče vode. Ko se ta zmes posuši, jo vtisni v razpoke in z lopatico pogladi. Lahko pa napraviš prav tako z navadno zamazko (kitom).
OREHOVA TORTA
Potrebščine: "5 dkg presnega masla ali margarine, 2 jajci, 18 dkg sladkorja, ' 2 dkg orehov, 2 dkg kakaoa, 18 clkg moke, 1 osminko litra črne kave, 1 zavojček Dr. Oetker jevega pecilnega praska.
Priprava: Pomešaj dobro gornje potrebščine v naštetem redu, dodaj sneg iz 2 beljakov, speci zmes v dobro namaščenem tortnem modlu in pomaži torto s tem-le nadevom:
Nadev: Skuhaj 5 dkg orehov v eni šestnajstinki litra mleka in pomešaj to s 6 dkg presnega masla in 5 dkg sladkorja.
Končno potresi torto s sladkorjem, ki si mu primešal nekoliko Dr. Oetkerjevega vanilinovega sladkorja.
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Qp. 9. Oethepja!
Zaklad v KiUn
Oetker-
(JBVA ZMES ZA ŠARTELJ
/
RAZPOKE V PARKETIH
V parketih, posebno če niso bili dovolj suhi, ko so jih polagali, nastanejo dostikrat razpoke, ki jih lahko
IMOMA	BUDDHA	TEA IMP0RT Liubliana. Večna Dot 5
M? 2 mmnm*	€aine mešanice so naiboliše	Telefon št. 2626 Brzojavi Ti m po rt
Šartelj!
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj, 1A litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. OETKERJEVE špecijalitete s« dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETKEH. NiMIBOR.
Izdaje za konzorcij Družinskega tednika „Romana“ K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern. novinar; tiskajo J. blasnika nasl. Univerzi-Konzorcij tetna6tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.