PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
DIPLOMATSKA DEJAVNOST V ZVEZI S POLOŽAJEM V JUGOVZHODNI flZUl
Posvetovanja med Anglijo in ZDA o podlagi za pogajanja o Vietnamu
Kosigin poziva na umik ameriških čet iz Južnega Vietnama - Pripravljalni sestanek v Pnom Penhu za konferenco o Indokini - Novi spopadi med vladnimi četami in Vietkongom General Kan imenoval predsednika republike in predsednika vlade
Leto XXI. St. 40 (6018)
TRST, sreda 17. februarja 1965
MOSKVA, 16. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je poslal danes pripravljalnemu sestanku konference držav Indoki-ne poslanico, v kateri poudarja, da je za sedanji položaj na indokitajskem polotoku odgovoren ameriški imperializem ter zahteva umik ameriških čet iz Vietnama.
V poslanici pravi Kosigin med drugim:	«Upam, da bo
sklicanje konference na pobudo princa Sihanuka važen korak na poti, ki vodi k strnjenosti indokitajskega ljudstva za obrambo neodvisnosti njihovih dežel in za vzpostavitev miru na tem delu sveta. Sedaj je glavna ovira za normalizacijo položaja na indokitajskem polotoku reakcionarna politika a-
Američani takoj zapustijo Južni Vietnam. Prihodnji razgovor med ameriškim in kitajskim poslanikom je določen za 24. februarja in na vidiku noben drug sestanek pred tem datumom.
Ameriški predsednik Johnson se je danes razgovarjal o Vietnamu s podpredsednikom Humphreyejem ter z demokratičnimi voditelji v predstavniški zbornici o Vietnamu.
Angleški zunanji minister Ml-
meriških imperialistov. Sovjet- chael Stevvart pa je v intervjuju
ska zveza odločno zahteva u-mik ameriških čet in vojaškega materiala iz Severnega Vietnama, konec oboroženih izzivanj proti Vietnamski demokratični republiki, Laosu in Kambodži m prenehanje slehernega vojaškega vmešavanja v indokitaj-ske notranje zadeve. Borba narodov za svobodo in neodvisnost je pravična borba, ki jo razumejo in podpirajo narodi in vlada Sovjetske zveze.«
V Varšavi je predstavnik ameriškega poslaništva izjavil, da ameriški in kitajski poslanik v poljski prestolnici nista imela po svojem zadnjem sestanku od 25. novembra nobenega drugega stika v zvezi z Vietnamom. Na zadnjem sestanku je bilo govora tudi o načrtih za nevtralizacijo Vietnama, «toda Kitajska ni pokazala zanimanja za to idejo« in zahtevala kot pogoj, naj
Podpredsednik italijanske vlade metro Nenni je odpotoval davi z letalom v Nevv York na vabilo »Centra za proučevanje demokratičnih ustanov«. Manifestacija spada V okvir «leta mednarodnega sodelovanja«, ki ga je razglasila OZN ob 20-letnici svoje ustanovitve. Razpravljali bodo o vprašanjih miru v zvezi z encikliko papeža Janeza XXIII. «Paeem in terris«. Manifestaciji bo sledila diskusija pri okrogli mizi, na katero so bili povabljeni predstavniki skoraj vseh držav sveta. Nenni je izjavil, da je čutil dolžnost sprejeti vabilo, ker je edini povabljeni Italijan. Papež Pavel VI. je sporočil Nenniju svoje zadovoljstvo, ker se bo udeležil Omenjene manifestacije.
Glavna pozornost mednarodne javnosti pa .je še vedno obrnjena v jugovzhodno Azijo, kjer je mir še vedno zelo ogrožen zaradi tujega vmešavanja na tamkajšnjem področju. V zvezi s položajem na tem področju je v kambo ki prestolnici Pnom Penhu v teku pripravljalni sestanek za konferenco dr, a v Indokine, ki jo je sklical Sihanuk. Na konferenci bodo razpravljali o ukrepih za o-hrambo neodvisnosti teh dežel in *a vzpostavitev miru na tem delu sveta. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je poslal udeležencem brzojavko, v kateri poudarja, da je za dosedanji položaj na indokitajskem polotoku odgovoren ameriški imperializem, ter zahteva umik ameriških čet iz Vietnama.
Medtem je južnovietnamski vojaški svet potrdil za predsednika republike dosedanjega predsednika Fan Kača in imenoval novega predsednika vlade, ki je Fan Huy Quat. Kakor še vedno do sedaj, je general Kan izjavil, (la se bo odslej posvetil vojaškim zadevam, da pa bo zopet posegel v politične zadeve, «če bo potrebno«.
Na raznih delih južnovietnam-Skega ozemlja se nadaljuje vojaška dejavnost osvobodilne vojske, ki zadaja hude udarce vladni vojski in ameriškim silam. Kar se tiče morebitnih pogajanj, Pa je angleški zunanji minister izjavil, da je britanska vlada v stalnem stiku z ameriško vlado, da bi našli podlago za morebiten sporazum. Vendar pa tudi britanska vlada podpira ameriško stališče, «da mora Vietkong prekiniti sleherno dejavnost pred začetkom pogajanj. Minister je tudi izjavil, da ni mnenja, da je velika nevarnost, da bi se vojna v Vietnamu spremenila v drugo korejsko vojno.	,
V VVashingtonu je danes predstavnik državnega departmaja izjavil, da so ZDA mnenja, da se Kitajska pripravlja na eksplozijo nove Jedrske bombe. Proti atomskemu orožju so bile danes velike demonstracije v Tokiu. Več tisoč ljudi je demonstriralo proti ameriškemu napadu na Severni Vietnam in proti navzočnosti ameriških atomskih podmornic v japonskih pristaniščih.
Velika diplomatska dejavnost se opaža na Srednjem vzhodu. Predsednik Naser je imel že včeraj prvi razgovor z jordanskim kraljem Huseinom, ki je prišel na obisk v Kairo. Govorila sta o odnosih med Zahodno Nemčijo in Arabci. Davi pa je prišel v Kairo tunizijski predsednik Bur-giba, ki bo, na obisku v Kairu in ki se le že sestal z Naserjem in tudi s kraljem Huseinom. Kakor je znano, bo Burgiba obiskal vrsto arabskih dršav in nekatere evropske države, med katerimi tudi Jugoslavijo.
po televiziji izjavil, da ni mnenja, da je veHka nevarnost, da bi se vojna v Vietnamu spremenila v novo korejsko vojno, in Je pripomnil: «Na splošno menim, da se je človeštvo mnogo naučilo po korejski vojni o nevarnosti raztegnitve vojne. Sovjetska vlada je zavzela zelo previdno stališče.«
Stevvart je dodal, da je britanska vlada v stiku z ameriško vlado, da proučita temelje za sporazum. Toda britanska vlada je mnenja, da je bil ameriški napad na Severni Vietnam ((neizbežen zaradi sedanjega vojaškega položaja«. Glede možnosti sporazumne rešitve spora pa je Stevvart dejal: «Menlm, da bi važen uvod v pogajanja morala biti prekinitev dejavnosti Viet-konga.«
Včeraj je Stewart sprejel južno-vietnamskega poslanika in se razgovarjal z njim eno uro. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da britanska vlada ni imela stikov s kitajsko vlado, odkar se je zaostrila kriza v Vietnamu.
V Sajgonu pa so uradno javili, da je vojaški svet, ki mu predseduje general Kan, potrdil za predsednika republike Fana Kača Suu, novi predsednik vlade fsa je Fan Guy Quat. Vojaški svet ima vrhovno oblast v Južnem Vietnamu. V Izjavi, ki Jo Je objavil po radiu, pravi, da sedanji položaj terja «stalno in močno Izvršilno oblast«. Dalje je rečeno, da bo takoj po ustanovitvi izvršilne oblasti svet oboroženih sil sestavil vojaški in civilni svet, ki bo ((konkretiziral duha solidarnosti med oboroženimi silami in ljudstvom« in bo postal začasni zakonodajni organizem Južnega Vietnama. Kar se tiče sklicanja narodnega kongresa z volitvami, ki so določene za 21. marca, pa javlja vojaški svet, da bosta o tem razpravljala izvršilna in zakonodajna oblast. Nato pravi, da bo vojaški svet, takoj ko bosta sestavljena izvršilni in zakonodajni organizem, zopet prevzel svoje mesto med oboroženimi silami, toda spričo resnosti položaja bo znova, «če bo potrebno,« posredoval «da se ohrani ravnotežje« do sestave vlade, «ki jo bo neposredno izvolilo^ ljudstvo«. Zatem govori razglas o glavnih obrisih politike, ki bi Jo morala voditi vlada, ln postavlja na prvo mesto «poraz komunistov«. Na koncu poziva prebivalstvo, naj tesno sodeluje z vlado ln z vojsko, da «se pospeši borba za poraz komunistov«.
Tudi včeraj • in danes je prišlo do številnih spopadov, pri čemer je bilo na obeh straneh precej žrtev. Skupina vojakov osvobodilne vojske je napadla iz zasede vladni konvoj, pri čemer je padlo 32 vladnih vojakov, 8 jih je bilo ranjenih, 10 pa jih še pogrešajo. Poleg tega je bila prizadejana velika materialna škoda. Pripadniki o-svobodilne vojske so zasedli tudi
neko vas na področju Dananga v bližini ameriških oporišč za izstrelke «Hawk». Pogrešajo 70 vladnih vojakov. Na drugi strani pa poročajo, da so vladne čete razdejale neko vas, o kateri pravijo, da je bilo oporišče Vietkonga. Pri tem je padlo 80 ljudi. Pri napadu so sodelovali tudi ameriški vojaki. V zvezi z včerajšnjimi demonstracijami proti ZDA in proti vladi, se je zvedelo, da so prebivalci demonstrirali, ker so vladna letala bombardirala njihove vasi, pri čemer je bilo mnogo prebivalcev ubitih. Med včerajšnjimi demonstracijami, ko je vojska streljala na demonstrante, pa je bilo ubitih okoli 40 demonstrantov.
Tudi danes so bile v Djakarti velike protiameriške demonstracije. Demonstranti so na ulicah zažgali več slik predsednika Johnsona in malezijskega predsednika Rahmana. Policija je demonstrantom preprečila, da bi se približali ameriškemu poslaništvu. Demonstranti so se razšli, ne da bi prišlo do incidentov
Demonstracije proti ameriškemu napadu na Severni Vietnam so bi
rali so tudi proti navzočnosti a-meriških atomskih podmornic v japonskih pristaniščih ter proti razgovorom med japonskimi ln južno-korejskimi predstavniki, da bi normalizirali diplomatske odnose med obema državama.
Urguplu sestavlja novo turško vlado
ANKARA, 16. — Senator Suat Hayri Urguplu je dobil od predsednika republike nalogo, naj sestavi novo vlado, ki bi bila koalicija narodne stranke in stranke kmetov. Urguplu je bil rojen leta 1903; izvoljen je bil za senatorja kot neodvisen na listi stranke pravice. Bil je tudi predsednik senata in večkrat je bil minister. Turčijo je zastopal v evropskem svetu, od leta 1952 do 1960 pa Je bil poslanik v Bonnu, Londonu, VVashingtonu in Madridu, leta 1963 je vodil turško parlamentarno delegacijo, ki je bila na obisku v Sovjetski zvezi. Urguplu j a so za no-
ŠE TA TEDEN SESTANEK PREDSTAVNIKOV ŠTIRIH STRANK
Dolg razgovor med Morom in De Martinom glede obsežne preosnove sedanje vlade
Danes seja vodstva KD: imenovali bodo štiri namestnike tajnika stranke - Vlada pojasni danes v parlamentu svoje stališče v zadevi «Vikarja» - Nenni dopotoval v New York
RIM, 16. — Predsednik vlade Moro je imel danes več kot uro dolg razgovor s tajnikom PSI De Martinom, ki je po razgovoru odgovoril na številna vprašanja novinarjev. Tajnik PSI je najprej dejal, da je predsednik vlade pojasnil sklep centralnega odbora svoje stranke in obrazložil razloge, zaradi katerih so sprejeli ta sklep; nato sta si izmenjala poglede glede raznih vprašanj. V tem tednu bo širši sestanek, ki se ga bodo udeležili predstavniki vseh štirih strank in parlamentarnih skupin vladne večine; podrobnosti o tem sestanku še niso določili.
Na vprašanje, ali bodo govo- ~ rili na tem sestanku tudi o vladnem programu, je De Martino to potrdil in pripomnil, da je to predvideno tudi v resoluciji centralnega odbora PSI Na vprašanje, ali bodo govorili tudi o konjunkturi, pa je to izključil in dodal, da bo šlo za splošno diskusijo. Na vprašanje, kdaj bo seja vodstva PSI, je De Martino dejal, da bo seja, kadar bo to potrebno, namreč, ko bo treba sprejeti odločitev.
le danes tudi v Tokiu. Udeležilo se vega predsednika vlade predlagali jih je več tisoč ljudi. Demonstri-1 voditelji štirih opozicijskih strank.
bližno napovedati, koliko časa bo potrebno za rešitev vprašanja preosnove vlade, je De Martino dejal, da je bolje, če nič ne napovemo in da more izreči le upanje, da bi bilo vse opravljeno hitro in dobro. «2elel bi, da bi bilo vse opravljeno prihodnji teden«. Na vprašanje,
NACISTI NA VAŽNIH POLOŽAJIH V ZAHODNI NEMČIJI
Bivši esesovec vodi center za pregon nacističnih zločincev
Pred dunajskim sodiščem se nadaljuje zasliševanje vojnega zločinca Rajakovvitscha, ki se izgovarja, da je izvrševal samo upravne posle
skih državah.* Pripomnil je, da
Wash ington napoveduje novo eksplozijo kitajske atomske bombe
16. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da imajo ŽDA razloge domnevati, da se Kitajska pripravlja na nov jedrski poskus. Prva kitajska atom-ska bomba je eksp odirala 16. oktobra lani, in to eksplozijo so v ZDA napovedali že 29. septembra	J
Predstavnik je dalje izjavil, da po mnenju ameriške vlade »druga eksplozija ne bo imela večjega vojaškega pomena kakor prva«. »Psihološko, je pripomnil, ne bo vplivala na našo odločitev ali na odločitev naših zaveznikov, da spoštujemo naše obveznosti. Kakor je predsednik izjavil ob prvi kitajski atomski eksploziji, bomo spoštovali naše obrambne obveznosti v Aziji.«
STUTTGART, 16. — Državni, pravdnik Erwin Schuele, ki vo-
di v Ludvvigsburgu center za sodni pregon nacističnih vojnih zločincev, je danes priznal, da se je leta 1933 vključil v formacije esesovcev, leta 1937 pa se je vpisal v nacistično stranko, zanikal pa je, da je bil član kakršnega koli sodišča ter da ni nikoli izrekel ali zahteval smrtnih obsodb. Kaikor je znano, Je podatke o njegovi nacistični dejavnosti objavila v začetku februarja vzhodnonemška agencija ADN.
DUNAJ, 16. — Danes se je pred porotnim sodiščem na Dunaju nadaljevalo zasliševanje nacističnega vojnega zločinca Rajakovitscha, ki je obtožen, da je avgusta 1942, ko je na Holandskem bil častnik SS, dal deportirati 83 holandskih Zidov, od katerih je 82 umrlo, iz koncentracijskega taborišča blizu Pariza v uničevalno taborišče Au-schvvitz. Rajakovitsch je govoril o svoji dejavnosti na Holandskem, kamor ga je poslal aprila 1941 A-dolf Eichmann, in je trdil,, da je izvrševal izključno upravne posle.
Dejal je, da je bila njegova naloga ustvariti sklad za emigracijo, v katerem bi se zbiralo vse zaplenjeno židovsko premoženje, ki bi se nato uporabilo za izselitev Zidov na Madagaskar.
Zatem je obtoženec dejal, da je že v začetku leta 1940 ponovno zahteval, naj ga pošljejo na fronto, toda šele leta 1943 so ga poslali na operacijsko področje.
Omenil je nato, da je po vojni živel najprej v Trstu, nato v Milanu. V letih 1950, 1951 in 1952 je večkrat potoval v Južno Ameriko. Na vprašanje, ali se je V Argentini ponovno sestal z Eich-mannom, je odgovoril: »Ne, mislil sem, da je Eichmann v arab-
Zatem je predstavnik na zadevno vprašanje odgovoril, da ameriška vlada nima podatkov, ki bi dopuščali domnevo, da bo Sovjetska zveza obnovila jedrsko pomoč Kitajski zaradi napredovanja kitajske atomske tehnike.
Ameriška komisija za atomsko energijo pa je »poročila, da je danes eksplodirala v nevadski puščavi pod zemljo nova atomska bomba. To je že tretja letošnja eksplozija in 36. eksplozija po podpisu moskovske pogodbe o delni prekinitvi jedrskih poskusov.
Satelit «Pegaz» leti okoli Zemlje
CAPE KENNEDY, 16. - NASA je danes izstrelila raketo «S«turn-1» s satelitom «Pegaz», ki je po
petnajstih minutah stopil na tir okoli Zemlje. Potisna moč nosilne rakete znaša milijon 500 tisoč funtov. Ko je «Pegaz» začel krožiti okoli Zemlje, so se njegova krila odprla. Odprtina kril znaša 30 metrov. Naloga teh kril, ki so iz aluminija, bo loviti in proučevati majhne meteorite železne in druge drobce v vesolju. Namen današnjega poskusa je proučiti nevarnost, ki čaka astronavte, ki bodo potovali na vesoljskih ladjah, katere bodo neizbežno podvržene udarcem meteoritov. Po mnenju Nase pade v .Stotodvajsetih urah na Zemljo več tisoč ton mikrometeoritov, od katerih večina ni večja od zrnca peska. Večje število meteoritov pa zgori in se razkroji v stiku s prvimi plastmi atmosfere.
, V vesolju ti drobci lahko »bombardirajo« satelit z zelo veliko hitrostjo, ki gre od 40.000 do 260.000 kilometrov na uro.
Po prvih poročilih deluje «Pegaz» «zelo dobro«. Satelit tehta 1452 kilogramov in obkroži Zemljo vsakih 97 minut. Njegov apogej znaša 713 kilometrov, perigej pa 688 kilometrov.
Za jutri je napovedana izstrelitev vesoljskega satelita «Ranger 8», ki ga bodo izstrelili z raketo »Atlas-Agena«. Njegova naloga bo posneti štiri tisoč fotografij Lune, ko se ji bo približal.
po letu 1941 ni več videl Eich-rnanna.
V	zvezi s procesi proti njemu v Gradcu po vojni je izjavil, da je bil oproščen. Ko je bil konec leta 1962 prijavljen na Dunaju sodišču zaradi umorov Zidov, je deial, da je dobil iz Avstrije dva obiska in da mu je bilo sporočeno, da se »z denarjem lahko vse uredi«. Toda te predloge je zavrnil, češ da ga zanima, da se zadeva razjasni.
Pri nadaljnjem zasliševanju je Rajakovitsch zavrnil vse obtožbe, na nekatera vprašanja pa je odgovarjal, da se ne spominja. Dalje je dejal, da si ne zna razlagati, zakaj je Eichmann na procesu izjavil, da je bil on njegov prijatelj. Izjavil je tudi, da ni nič vedel, da so opustili načrt za premeščanje Zidov na Madagaskar, in da ni vedel, da pošiljajo Žide v uničevalno taborišče. Zasliševanje se bo nadaljevalo jutri.
Večina Jugoslavije pod snegom
BEOGRAD, 16. — Večina Jugoslavije je pod debelo snežno odejo. Posebno mnogo snega je zadnjih 24 ur zapadlo v Črni gori, Bosni ip Srbiji. Cma gora je vsa, razen primorskega dela, pokrita s snegom, ki Je popolnoma paraliziral promet na vseh važnih cestah, med njimi na cesti Titograd-Cetinje, Cetinje-Kotor, Cetinje-Bud-va, Nikšič-Savnik in Andrijevica-Peč. Prekinjen je tudi letalski promet med Titogradom in Beogradom ter Titogradom in Zagrebom. Na progi Titograd - Nlkšlč - Bile-ča Je sneg zametel potniški vlak & 150 potniki in dva tovorna vlaka.
V	Bosni so zaradi snežnih zametov, ki so na nekaterih mestih dosegli štiri metre višine, odtrgani od ostalih krajev Jugoslavije mnogi kraji, med njimi mesta Livno, Dovno, Bosansko Grahovo in Gacko
Po vesteh iz Sarajeva Je bil danes popoldne, zaradi visokega snega, prekinjen promet na okrog dvajsetih cestah, večinoma v bosanski krajini, na Romaniji ln v severovzhodni Hercegovini.
Sneg je povzročil tudi težave pri telefonskem prometu. Novi hladni val je ponovno zajel tudi okolico Dubrovnika, kjer je danes popoldne snežilo. Sneg pa se v mestu ni zadržal pač pa na okoliških hribih, zaradi česar je bil ponovno prekinjen cestni promet z Metkovičem in Trebiniem. Tudi beograjske ulice in Srbijo Je pokrila debela plast mokrega snega. Z beograjskega letališča so danes odletela samo letala za Ljubljano in Pariz, medtem ko se na letališče ni spustilo nobeno letalo.
Turizem v Istri
BEOGRAD, 16. — Na posvetovanju o turizmu v Istri, ki se je danes končalo v Umagu, so ugotovili, da so objektivni pogoji, da se v nekaterih pogledih občutno prekorači sedemletni načrt razvoja turizma. Po tem načrtu bi se število prenočiščnlh možnosti podvojilo in do konca 1970 povečalo na 71.600 postelj, od tega nad polovico v družbenih objektih. Zaradi
ali bo šlo za majhno ali obsežno preosnovo, pa je dejal, da bo po njegovem mnenju imela precejšnjo te«o, odvisno pa da je od zaključka diskusije.
Novinarji so ga nato vprašali, ali mu je znano, da je Fanfani privolil v to, da stopi v vlado; De Martino je dejal, da se bo to izvedelo ob svojem času; vsekakor pa da naj se glede tega obrnejo na Fanfanija. Vsekakor pa je še vse preuranjeno. Na vprašanje, kaj mani o današnjem razgovoru, je .	_	De Martino dejal, da je šlo za in-
Na vprašanje, ali more vsaj pri- f°Dm jtlvSnii,raz?0Jor'«» ,
^	-........ - Predsednik vlade Moro je imel
zvečer razgovor s tajnikom KD Rumorjem, kateremu je poročal o razgovoru, ki ga je imel z De Martinom.
Jutri dopoldne se sestane vodstvo KD; na seji bodo imenovali štiri namestnike tajnika KD, kakor se je Rumor sporazumel s predstavniki štirih struj, tako da ho vsaka struja imela svojega zastopnika v tajništvu stranke.
V	poslanski zbornici so nadaljevali razpravo o uzakonitvi vladnih odlokov, s katerimi vlada prevzema nase nekatere oblike obveznega socialnega zavarovanja in glede izrednih ukrepov v korist delavcev, ki so zaposleni v gradbeništvu. Na začetku zasedanja je La Malfa predložil svoj zakonski predlog, ki predvideva imenovanje parlamentarne preiskovalne komisije za nadzorstvo nad politično in upravno dejavnostjo države, ker je razprava proti bivšemu glavnemu tajniku CNEN prof. Ippolitu dokazala, da politična oblast nadzoruje svoje ustanove, sodno pa ne odgovarja za svoja dejaftja, medtem ko sodno odgovarja' le tisti, ki dela po navodilih politične in nadzorne oblasti.
V	senatu pa so po zaključku splošne razprave o državnem proračunu spregovorili ministri Tre-melloni, Colombo, Bo, Preti, Pasto-re in Pieraccini, ki so odgovorili, vsak s svojega področja, na kritike senatorjev.
Jutri bo vlada odgovorila v poslanski zbornici in senatu na števila vprašanja parlamentarnih skupin v zvezi z okoliščino, da je policija prekinila generalko Hochhu-tovega »Vikarja«, ki jo je igralec Gian Maria Volontč postavil na oder samo za svoje povabljence v podzemlju neke stare cerkve, ki je ne uporabljajo več za bogoslužie, in to pod formalno pretvezo, da lokal ni še kolavdiran. Diskusila s tem v zvezi bo vsekakor zelo živahna, ker je ta prepoved v kričečem nasprotju z zakonom, ki ne pozna več cenzure gledaliških del. Vatikansko glasilo se sklicuje glede tega na konkordat in na okoliščino, da je Rim hkrati tudi »sveto mesto«, kakor se Je rimski prefekt skliceval v svojem odloku na člen 1. odstavek 2. konkordata. Toda konkordat je eno, zgodovinska osebnost papeža Pija XII. pa je nekaj drugega; zgodovinska resnica je — in tega ne more nihče zanikati — da papež Pij XII. ni nikoli javno obsodil nacističnega preganjanja In uničevanja Židov. S prepovedjo uprizoritve Hochhu-tovega «Vikarja» ne moremo za-
izredpe zemljepisne lege, ki omogoča hiter dotok turistov iz držav zahodne in srednje Evrope, računajo, da bo leta 1970 obiskalo Istro pol milijona inozemskih turistov, ki bi prinesli skupnosti okrog 36.000 milijonov dolarjev deviz. Za perspektivni razvoj turizma v Istri so poleg naravnih lepot velikega pomena bogastvo zgodovinskih spomenikov v Pulju, Poreču in drugih krajih. Boljše izkoriščanje tega zgodovinskega bogastva bi lahko pripomoglo, da bi bila Istra ne le samo poleti, temveč skozi vse leto turistično zanimiva.
Pripravljali so atentat
na kip svobode
1VASHINGTON, 16. — Ravnatelj FBI Hoover je danes sporočil, da so aretirali v New Yorku štiri osebe, in sicer tri moške in eno žensko, ki jih obtožujejo, da so pripravljali dinamitne atentate proti spomeniku Washingtona, proti kipu svobode in proti «zvonu svobode«. Aretirani moški so črnci, ženska pa je bele polti. Eden od aretiranih je izjavil, da pripada »osvobodilni Irontl črncev«, drugi »odboru za dobre odnose s Kubo«, tretji je inženir. Aretirana ženska pa je iz Montreala v Kanadi in je izjavila, da pripada separatistični stranki v Ouebecu
brisati te resnice, z odobravanjem prefektovega ukrepa — kakor to dela «Osservatore romano«, ko pravi da gre za »pravičen in umesten ukrep« — pa le priznamo, da se resnice bojimo in bi jo radi prikrili.
Podpredsednik vlade Nenni je odpotoval danes dopoldne z letalom v Nevv York, kjer se bo udeležil mednarodnega zborovanja o encikliki papeža Janeza XXIII. ((Pacam in terris«. Na letališču je izjavil novinarjem: ((Odhajam v Nevv York neuradno in na povabilo zasebne organizacije, «Centra za proučevanje demokratičnih institucij«. Gre zr manifestacijo v okviru »Leta mednarodnega sodelovanja«, ki Jo organizira OZN ob 20-letnici svoje ustanovitve. Otvoritev manifestacije bo v dvorani OZN. nato pa bo sledila slovesna okrogla miza, h kateri sem povabljen skupno s predstavniki skoraj vseh držav sveta. Ker sem edini povabljenec iz Italije, se mi je zdelo nujno, da sprejmem vabilo, da ne bi manjkal glas naše dežele, tudi kljub političnim razlogom, ki bi me mogli zadržati v Rimu. Gre sicer ca kratko odsotnost, ker bom spet v Rimu že v petek ali soboto. Gre za majhen napor, ki ga
v obilni meri poplača možnost, da spomnim državnike pretežnega dela sveta na upanje, ki ga je vzbudila pred tremi leti ta enciklika in na grenkobo naše duše spričo prepočasnega napredka v organizaciji miru na zemlji«.
Nennija spremlja državni podtajnik zunanjega ministrstva Zagari in diplomatski svetnik Behman. Na vprašanje novinarjev, ali se bo sestal s kakšnim od ameriških državnikov, je Nenni dejal, da bo imel razgovore s podpredsednikom ZDA Humphreyjem in Stevensonom, ki se bosta udeležila zborovanja: ker se bo zadržal le par dni, ni mogel predvideti še drugih razgovorov.
Po prihodu v Nevv York se jo Nenni, na kratki tiskovni konferenci za italijanske in ameriške novinarje, zadržal na smotrih tega zborovanja in dejal med drugim, da je «zelo zanimivo, da so izbrali za temo tega zborovanja encikliko »Pacem in terris«, ker je na temelju načel 'enciklike moč proučiti vprašanja sodobnega sveta«. Na vprašanje, o čem bo govoril s Humphreyjem in Stevensonom, je dejal, da ju bo obvestil o sedanjem položaju v Italiji in proučil z njima nekatera aktualna svetovna vprašanja«.
jih zavrnili na švicarski meji.
Minister je izjavil, da je švicarska vlada začela včeraj izvajati »nov enostranski postopek glede izseljevanja, ki prizadene še posebej Italijo«. Minister za delo je takoj poslal okrožnico z navodilom raznim oblastem, naj nudijo ;>rizadetim delavcem vso potrebno pomoč, kar se je tudi v redu zgodilo. Pri tem so uporabili centre za izseljevanje v Milanu in Comu. Dali so tudi navodila vsem uradom za delo in drugim uradom, naj pojasnijo delavcem, da švicarske oblasti zahtevajo dovoljenje za bivanje v Švici za leto 1965.
Delavci, ki že imajo ta dokument, se bodo mogli vrniti v Švico brez težav. Tak dokument pa ni potreben za potovanja, ki niso vezana z delom v Švici, in švicarska vlada si v vsakem primeru pridržuje pravico, da ugotovi, ali potovanje res ni v zvezi z delom.
Zatem je minister sporočil, da Je od 24. ure včeraj prispelo tz Chiassa 775 delavcev, ln sicer 476 so jih zavrnili na meji, 138, ker niso imeli pri sebi dovoljenja za bivanje, 158, ker jim je potekla delovna pogodba, tri pa iz raznih razlogov. Iz Domodosole so prispeli 203 delavci. Poslanec Ma-nentl je izjavil, da ni zadovoljen z odgovorom, minister pa Je odgovoril, da vlada »izpolnjuje v ce-
NENADNA ZAHTEVA ALBANSKEGA DELEGATA
Nevarnost nove zaostritve na zasedanju skupščine OZN
Albanija je zahtevala začetek rednega dela, kar bi nedvomno povzročilo neposreden spopad med ZDA in SZ
iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiimiiiHiiiiiitmiitiiiiiiiumiMiiiiiiiiiiia
Minister za delo o zavračanju delavcev na švicarski meji
RIM, 16. — Minister za delo loti svojo dolžnost«.
Delle Fave je odgovoril danes na Na splošno se ugotavlja, da je vprašanje komunističnih poslancev Manentija in drugih glede položaja italijanskih delavcev, ki so
NEW YORK, 16. — Glavna skupščina OZN se je nocoj znova sestala. Prvi je govoril albanski delegat, ki je izjavil, da «skupščina ne sme dopustiti nadvlade in samovolje dveh velikih držav v škodo drugih držav članic«.
Obtožil je ZDA, da sabotirajo OZN, in je obžaloval odsotnost Kitajske. Dodal je, da «je sporazum med nekaterimi velikimi državami, da bi preprečile sprejem Kitajske v OZN med sedanjim zasedanjem«.
Dalje je albanski delegat izjavil, da neuspeh OZN se ne more pripisovati pomanjkljivostim ustanovne listine in da je potrebno sprejeti ukrepe, da se ta mednarodna organizacija spravi znova na pravo pot, preden bo prepozno. Omenil je izstop Indonezije iz OZN in ga je označil za »resno opozorilo«.
Ob zaključku svojega govora je predložil resolucijo, s katero je zahteval redno obnovitev dela skupščine in glasovanje za izvolitev predsedstva ter sprejem dnevnega reda.
če bi glasovali o albanskem pred. logu, bi nedvomno prišlo do neposrednega spopada med ZDA ln SZ.
Tcer ZDA oporekajo SZ pravico do glasovanja, češ da Je v zaostanku s plačevanjem prispevkov za OZN.
Prav o tem se namreč že dolgo pogajajo, da bi našli izhod, in prav zaradi tega se delo skupščine ni premaknilo.
da je splošna želja, naj se delo znova odloži, ter je pozval albanskega delegata, naj se odpove zahtevi po glasovanju. Albanski delegat Je zavrnil predsednikov poziv in	ponovil	svojo zahtevo, naj	se
glasuje za izvolitev predsedstva in za	sprejem	dnevnega	reda.
Predstavnik Saudove Arabije je izjavil, da ima predstavnik Albanije	pravico	zahtevati	nadaljevanje
dela, ter je	predlagal	odložitev	se-
je, da se skupine lahko posvetujejo o albanski zahtevi. Zahteval je, naj se pravica majhnih držav prizna in naj se prepreči nadvlada velikih držav. Te izjave so številni delegati sprejeli s ploskanjem.
Predstavnik Etiopije je pozval albanskega predstavnika, naj umakne svojo zahtevo, toda albanski pred stavnik je vztrajal pri svojem.
Tedaj Je predsednik izjavil, da Je skupščina že določila svoj program za popoldne ln da bi mogli ta program menjati samo z dvotretjinsko večino. Gvinejski predstavnik Je zahteval odložitev dela, da delegacije, in tudi albanska, lahko zahtevajo navodila od svojih vlad.
Liberijski dplegnt je pozval al-
pri svoji zahtevi, in Je pripomnil: »Predsednik skupščine, glavni tajnik in vsi mi smo brez prestanka delali, da bi preprečili spopad. Sklenili smo odložiti to skupščino in smo že odredili povratek naših delegacij domov!«
Kamerunski predstavnik Je zahteval odložitev, da se delegacije posvetujejo s svojimi vladami. Predsednik je tedaj ugotovil, da delegacije zahtevajo časa za razmišljanje, in je odložil delo na četrtek ob 21. uri po srednjeevropskem času.
Predsednik skupščine Je izjavil, banskega delegat«, naj ne vztraja
Nove aretacije črncev v ZDA
SELMa (Alabama), 16 — Policija v Alabami je preteklo noč aretirala črnskega igralca Dicka Gregorja in drugih sedem integracio-nistov. Gregory Je na zborovanju govoril o borbi črncev in o njihovi zahtevi za sprejem v volilne imenike. Ko je prišel v hotel, kjer je že prej prenotiral sobo, mu je ravnatelj sporočil, da Je prenota-cijo razveljavil. Sledila je živahna diskusija. Toda takoj je prišla policija. ki je aretirala Gregoryja in njegove tovariš*, češ da so kalili javni red.
število zavrnjenih delavcev danes manjše kakur včeraj, ker so bili
prizadeti že prej opozorjeni.
Aretirani atentatorji
v Ebensee
DUNAJ, 16. - APA je ohiavtla sporočilo avstrijskega notranjega ministrstva, da ie 27-letm Giorgio Massara iz Milana glavni izvrši-lec atentatov v Ebensee (septembra 1963). Kakor )e znano, so bili 27 septembra 1963 izvršeni di-namitni atentati na treh krajih področja Traunkirchen-F.bensee.
Na podlagi iskanja atpntatoriev v zvezi z atentatom, ki je bil izvršen proti koncu lanskega leta v Milanu, je italiianska policija, ob sodelovanju avstrijskih oblasti, prišla na sled tudi atentatorjem v Ebensee Kot glavni organizator in izvršilec omenjenih atentatov se omenja Italijan Giorgo Massara iz Milana, ki so ga aretirali v Milanu in je delno tudi priznat Aretacijo Massare je potrdila tudi rrrlanska kvestura. Sporočilo avstrijskega notranjega ministrstva javlja tudi, da so pri preiskavi na domu Massare, ki je pripadal italijanski mladinski fašistični organ-zacijl, našli veliko število izkaznic »Gtovane Italia«, številne zapiske, topografske karte in fotografije. Skupno z Mas-šaro sta bila aretirana tudi Ser-gio Tazio Poltronieri in Luciana Rolanda,' oba iz Verone,
V zvezi z atentati, ki so bili izvršeni v Milanu proti dvema sedežema KPI. pa so bili aretirani Umberto Ancellotti, Angiolo Bigiarini in Pietro Pinna iz Milana. Aretirani so priznali, da jim je Massari dal na razpolago eksplozivni material. Vsi aretirani pripadajo fašistični stranki ali pa so njeni simpatizerji. Massara pa pripada krožku »La sfida«, ki so ga ustanovili skrajneži v fašistični stranki, ki pripadajo struji »Rinnovame-nto«, fci je bila ustanovljena po kongresu fašistične stranke v Rimu.
Naserjeva posvetovanja s Huseinom in z Burjjibo
KAIRO, 16. — Jordanski kralj Husein je imel danes nov razgovor s predsednikom Naserjem. Prvi razgovor sta predsednika imela sinoči, ko Je Husein prišel v Kairo. Zatrjuje se, da sta govorila o odnosih med Zahodno Nemčijo in Arabci in zlasti med Zahodno Nemčijo in ZAR. Kakor je včeraj sporočil predstavnik bonske vlade, Je ta zaprosila Huseina za posredovanje. Husein bo ostal v Kairu 48 ur. Danes pa je prišel v Kairo tudi tunizijski predsednik Burgiba, katerega sta na letališču sprejela Naser in Husein. Burgiba bo nanra-vil dolgo potovanje po Srednjem vzhodu ln jugovzhodni Evropi. Poleg ZAR bo obiskal Saudovo Arabijo, Jordanijo, Libanon. Kuvalt, Iran, Irak in Turčijo Nadalieval bo nato pot v Grčijo in Jugoslavi-Jo. Njegovo potovanje bo trajalo približno poldrug mesec V Kairu se bo ustavil šest dni.
Kancler Erhard je govoril danes na seji demokristJanške parlamentarne skupine. Pozval je tri zahodne države, naj «podprejo napore« zvezne republike na Srednjem vzhodu, «da se ohrani ugled in oblast edine predstavnice nemškega ljudstva«. Dodal je, da je »Sovjetska zveza začela veliko ofenzivo v nevtralnem svetu, da bi te države spremenila v svoje satelite«.
Vreme včeraj: najvISJa temperatura 7. najnižja 1.4, ob 19. uri S; zračni tlak 1010.6 raste, vlaga 26 odst., veter severovzhodnik 20 km s sunki 40 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7.4 stopinje		Tržaški	dnevnik	Danes, SREDA, 17. lebruarja Silvin Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.34 Dolžina dneva 10.29. Luna vzide ob 19.25 in zatone ob 8,14 Jutri, ČETRTEK, 18. lebruarja Dragoslava
NAPORI IN PRIZADEVANJA ZA OHRANITEV SV. MARKA
Jutri od 9.30 do 12. ure stavka delavcev ladjedelnice
Stavkali bodo tudi delavci zunanjih podjetij, zaposlenih v ladjedelnici - Splošna stavka se pričakuje za prihodnji torek
V naporih za ohranitev ladjedel-nice Sv. Marka so si dejansko edini vsi TržaCani, kar se je pokazalo tudi na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Nekoliko pa se njihova pota razhajajo glede sredstev, to je borbe, ki naj prepreCi ukinitev ladjedelnice. Kot vedno, je v Trstu ježe ustvariti enotno fronto kot, postavimo, v Genovi, kjer jih ne motijo nikake strankarske ali podobne razlike. Vendar je že dober znak, da se oba sindikata strinjata, da je potrebna odloCna borba, to je v našem primeru stavka. Kot smo že pisali, je vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL poveril tajništvu nalogo, da napove splošno stavko ter naj stopi v ta namen v stik s tajništvom Delavske zbornice v Ul. Duca d’Ao. sta. Prvi trenutek se je zdelo, da bo prišlo do sestanka že vCeraj, toda danes se je zvedelo, da se bosta tajništvi obeh sindikalnih organizacij sestali v petek zjutraj, splošno stavko pa pričakujejo za torek 23. t. m. Seveda so to samo ugibanja, ker se morata o tem še sporazumeti obe sindikalni vodstvi.
Vsekakor pa sta oba sindikata kovinarjev že napovedala za jutri stavko vseh delavcev ladjedeinice Sv. Marka in delavcev zunanjih podjetij, ki delajo v njej, to je skupno okrog 4.000 po številu. Delavci bodo stavkali od 9.30 ure do poldne.
Nova delavska zbornica pa se seveda ne omejuje le na sindikalno stavkovno borbo, marveč posreduje tudi pri pristojnih oblasteh, da bi pritisnila na vlado in vodstva podjetij z državno soudeležbo. VCe-raj so bili pri deželnem odborniku za delo Giustu predstavniki tajništva Nove delavske zbornice CGIL in tajništva Zveze kovinarjev PIOM. Izrekli so odborniku vso svojo zaskrbljenost spričo bodočnosti ladjedelnice ter mu orisali svoje stališCe. Odbornik Giust se je obvezal, da bo seznanil s stališčem Nove delavske zbornice deželni odbor.
Skupščina gradbincev Delavske zbornice
Sindikat gradbincev Delavske zbornice iz Ul. Duca d’Aosta sporoča, da bo danes ob 18.30 na sindikalnem sedežu v sobi štev. 40 predkongresna skupščina te stroke. Na skupščini bodo sindikalni voditelji poročali o dejavnosti v preteklih treh letih "ter bo imenovan volilni odbor za obnovitev vodstvenega odbora sindikata ter za izvolitev delegatov VI- kongresa Delavske zbornice, ki bo 1. in 2. maja.
Skupščina študentovskega predstavniškega organa
Včeraj sg je na tržaški univerzi sestal študentovski predstavniški organ. Na skupščini je bila predložena resolucija o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka z namenom, da bi tudi študentovski organ zavzel do tega važnega vprašanja svoje stališCe in izrazil tržaškemu delavstvu svojo solidarnost. Ker pa diskusijo o tem vprašanju dnevni red ni predvideval, so se domenili, da bodo sklicali v kratkem času posebno izredno skupščino posvečeno izključno vprašanju obstoja ladjedelnice.
Namesto odstopivšega člana Vi-demčana Bernonija (UGI) so izvolili na njegovo mesto v upravni svet študentovske podporne ustanove Bottarija (UGI). Volili so tudi nadzorni odbor, v katerega sta bila izvoljena Neri (AGI) in Luzzi (Neodvisni). Nato so prešli k razpravi o proračunu reprezentativnega organa za leto 1965, ki predvideva
4.900.000	lir dohodkov, med glavnimi izdatki pa 1.250.000 lir za delovanje tajništev fakultet, 400.000 za razne kulturne odseke, 300.000 lir za podpore, 600.000 lir za tisk,
1.240.000	lir za šport itd. Poročilo o proračunu je podal tribun Palin, predstavniški organ pa ga je odobril.
Tretji teden kampanje za preusmeritev v prehrani
V ponedeljek se je pričel tretji teden ((kampanje za preusmeritev v prehrani«, ki jo organizirata trgovinska zbornica in združenje tržaških trgovcev. Kakor znano so v prvem tednu kompanje tekmovale mesnice, drugi teden trgovine jestvin in ribarnice, zdaj pa so na vrsti trgovine s prekajenim me-
som, mlečnimi izdelki itd.
V prvem tednu se je tekmovanja udeležilo okoli 100 mesnic, prvo, drugo in tretjo nagrado pa so prejele po vrsti mesnica Colzi iz Ul. Roma 17 ( 50.000 lir), mesnica D’A-gnolo iz Ul. Ponchielli, 3 (30.000 lir) ter mesnica Veliach - Padovan iz Videmske ulice št. 9 ( 25.000 lir).
Tekmovanja med trgovinami jestvin in ribarnicami se je udeležilo okoli 140 trgovin, prve nagrade pa so prejele trgovine jestvin Josip Milkovič iz Ul. Monte S. Pantalo-ne 20 ( 60.00 lir), trgovina Davorin Radovič iz Nabrežine Kamnolomi št. 78 (40.000 lir) ter trgovina brata Okorn iz Ul. Piccardi, 11 (25.000 lir), med ribarnicami pa so bile nagrajene trgovine U. Beorchia iz Ul. Colonia 16 (40.000 lir), J. Sim-cig iz Ul. Canova 27 (30.000 lir) ter U. Sancin iz Ul. Vergerio 2 (20.000 lir).
Ta teden so kakor omenjeno na vrsti prodajalne mesnih in mlečnih izdelkov, katerih je v mestu in okolici okoli 80, tekmovanja pa se jih udeležuje nekaj čez 60. Nagrade so naslednje: prva 50.000 lir, druga 30.000 lir, tretja 25.000 lir itd. Drugi teden bodo tekmovale mlekarne, nato pa se bo kompanija zaključila s tekmovanjem prodajaln sadja in zelenjave.
Delo deželnih komisij
Včeraj je začela peta stalna komisija deželnega sveta pod predsedstvom prof. Cum-bata razpravljati o zakonskem osnutku o u-stanovitvi deželnega.. odbora za turizem. Po poročilu svetovalca Romana so posegli v razpravo svetovalci Cogo, Coghetto, Bian-chini, Chieu, Dal Mas, Devetag, Morelli, Ramani, Rigutto in Trau-ner. Podpredsednik deželnega odbora Dulci, ki je tudi odbornik za turizem in prevozništvo, je dejal, da je ustanovitev odbora koristna, saj bodo s tem bolje u-skladili razne pobude za razvoj turizma v deželi. Ko so končali splošno razpravo, so svetovalci sklenili, da bodo pričeli z razpravo o posameznih členih jutri ob 15. uri.
Danes pa se sestane tretja kb-misija, ki bo razpravljala o zakonskem predlogu o spo.oolnitvi šolskih programov državljanske vzgoje in javnega prava.
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je v svojstvu nadzornega organa odobril vrsto upravnih sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril dopolnilo in povečanje 13. plače in izplačilo posebne doklade uslužbencem tehničnega, zdravstvenega in veterinarskega konzorcija ter trošarinskega konzorcija občine Devin-Nabrežina; sindikalni sporazum tržaške občine za dodatke k plačam osebja openskega tramvaja; izdatke pokrajine za posebno šolsko refekcijo o-trokom v vseh okoliških in v tržaški občini.
SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA KPI
Tudi dežela se mora zavzeti za rešitev gospodarske krize
PSDI b« intervenirala v obrambo Sv. Marka
Včeraj se je sestal deželni odbor Ustanova ima v svojem načrtu KPI, ki je proučil položaj v de-1 tudi izpopolnitev cestnih napisov *=u	\t nrvyn_ in znakov, da bodo turisti lažje
obiskali turistično najbolj zanimive kraje na našem področju.
Upravni odbor je tudi odobril sklep za razširitev kampinga pri Sv. Jerneju, na prihodnjih sejah pa bo razpravljal o vprašanju novega sedeža ustanove. Ob koncu seje je upravni odbor izrazil priznanje in zahvalo ravnatelju dr de Rinaldiniju za njegovo dolgoletno delovanje v korist ustanove ter ga je na njegovo prošnjo začasno razbremenil funkcije ravnatelja. Kot namestnika direktorja pa je imenoval dr. Giannija Apollonia.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Nr
Številna včerajšnja pričevanja o okoliščinah Primijevega zločina
Pričali so policijski funkcionarji, policijski zdravnik in brat umorjene Primijeve sestrične Ade Spadaro
• To ni obravnava* je zakričal včeraj zjutraj v dvorani tržaškega porotnega sodišča Mario Primi, ki je obtožen, da je umoril 30. novembra 1962 svojo !4-letno sestrično Ado Spadaro. »Obtoženec se ne more braniti — je Primi ogorčeno nadaljeval — in vse kar izjavlja policijski agent Silvano Pipan je laž.*
Predsednik dr. Rossi je posegel vmes ter še enkrat ukazal, naj karabinjerji odpeljejo obtožen«;« iz dvorane, kamor se je vrnil kakih deset minut pozneje na poziv predsednika, pod pogojem, če se je pomiril.
Ta ogorčeni izbruh obtoženca je povzročila izjava agenta letečega oddelka Silvana Pipana, ki je dejal, da je Primi prostovoljno podpisal prvi zapisnik zaslišanja na sedežu letečega oddelka 2- decembra 1962. Obtoženec je s svoje strani trdil, da je podpisal omenjeni zapisnik, toda šele potem, ko so mu policisti zagotovili, da bodo vnesli določene spremembe v poseben zapisnik, in sicer glede nekaterih okoliščin bistvene važnosti, ki so bile po njegovem mnenju napačno prikazane v prvem zapisniku.
Razlika med prvotnimi in nadaljnjimi izjavami pa je v tem: v prvem zapisniku Primi izjavlja, da je hotel posiliti svojo sestrično ter da jo je hotel umoriti. V drugem zapisniku pa pravi, da se sploh ne more govoriti o po-
IlIllIllIllllUIIIIIIIIIIHIIIIIHIIHHOlllllllltlllimtlUlllllllIlHHIIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllllimiHI
PO SPREJETEM PRIZIVU OBČINSKE UPRAVE
Združitev otroških bolnišnic mora sloneti na novem statutu
Celotno vprašanje bo seda j prišlo ponovno pred državni svet, ki je spojitev obeh zavodov že odobril
Sporočilo občinskega odbornika za zdravstvo na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, da je bil sprejet priziv tržaške občinske u-prave proti spojitvi klinike za dojenčke in otroške bolnišnice Burlo Garofolo in predvsem proti statutu, na osnovi katerega naj bi se ravnalo delovanje bodoče združene zdravstvene ustanove, so svetovalci vseh skupin v občinskem svetu pozdravili z velikim zadovoljstvom.
Pravda med tržaško občinsko u-pravo in tržaško prefekturo, ki je to združitev izsilila in sestavila statut, ne da bi se kaj posvetovala s tržaško občino, traja že nekaj let. Klinika za dojenčke je bila in je še vedno last družbe «So-cieta Arniči delllnfanzia« in je bila pridružena glavni bolnišnici kot občinski zdravstveni ustanovi. Občinska uprava je svoj čas s pristankom združenih bolnišnic predlagala ustanovitev skupne uprave med kliniko za dojenčke in otroško bolnišnico Burlo Garofolo. Nenadoma pa je občinska uprava zvedela, da je prefektura po uradni poti pripravila statut o spojitvi o-menjenih dveh zdravstvenih ustanov. Občinski svet je že tedaj zavzel odločno stališče proti ravnanju prefekture in je predlagal, naj se da novi zdravstveni ustanovi takšno administrativno strukturo, ki bo še naprej ohranila kliniko za dojenčke. Hkrati pa je občinska uprava predlagala, da naj bo bodoči upravni svet sestavljen iz devetih članov, od katerih naj bi jih pet imenovala občinska uprava. Ti in še drugi upravičeni predlogi občinske uprave niso bili vzeti v poštev ne na tržaški prefekturi ne na notranjem ministrstvu ter na ministrstvu za zdravstvo v Rimu.
Sedaj je znano, da je osnutek statuta, ki ga Je pripravila tržaška prefektura, več ali manj stari statut zasebne ustanove bolnišnice Burlo Garofolo, ki pa že mnogo let živi predvsem z denarno podporo ls javnih sredstev. Na osnovi tega
statuta bi se nova zdravstvena u-stanova, v kateri naj bi imeli glavno besedo zasebniki, polastila tudi velikega nepremičninskega premoženja klinike dojenčkov.
Kot smo že pisali, je predsednik iisal dekret o spojitvi," ki je bil 'objavljen v uradnem
republike podph
listu 7. januarja letos, o statutu pa doslej še ni nihče ničesar izvedel.
Zato je občinska uprava na vztrajne zahteve občinskih svetovalcev vložila priziv proti omenjenemu statutu, ki je bil tudi sprejet. S tem je bila seveda odložena spojitev obeh bolnišnic in uveljavitev krivičnega statuta. Sedaj bo celotna zadeva ponovno prišla pred državni svet, ki je omenjeno spojitev že odobril. Zeto so nekateri mnenja, da bo državni svet težko razveljavil svojo prvo odločitev in zato predlagajo, naj občinska uprava budno zasleduje vse ddogodke, ki se bodo v prihodnosti razvijali v Rimu v zvezi s tem važnim vprašanjem.
Z vespo podrl pešca sredi ceste
Pri Proseku se Je včeraj zjutraj dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se ponesrečila 20-letni Vit-torio Di Lernia iz Ul. delle Docce 5/1 in 19-letni mesar Ezio Madotto iz Križa 425. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer so Di Lernio sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne noge, udarcev po nogah in glavi. Zdraviti se bo moral 40 dni. Madottu so v bolnišnici nudili samo prvo pomoč in bo okreval v 8 dneh. Povedal Je, da se je okrog 6.30 vozil na vespi TS 31863 proti mestu. Nenadoma je na sredino fieste skočil Dl Lernia, ne da bi imel vzrok za to in Nadotto ga je podrl. Dodal je tudi, da ga Je Di Lernia hotel verjetno zaprositi, naj ga pelje v mesto.
silstvu ter da je zgrabil dekle za vrat, ker se je bal, da ne bi mogoče kak mimoidoči slišal, ko je (a kričala na ves glas. Primi je še posebej poudaril, da je podpisal prvi zapisnik, ko je dobil izrecno zagotovilo, da se bodo vnesli določeni popravki glede teh protislovnih izjav.
Resnici na ljubo je treba povedati, da je naslednja priča, po--licijskv-kapetan Morandini, v določenem smislu potrdil te obto-ženčeve izjave. »Naj kapetan Morandini, ki 'je pošten človek, medtem ko jaz nisem več — je dejal obtoženec — pove kaj se je zgodilo ob podpisu prvega zapisnika!* Kapetan Morandini je dejal, da je obtoženec podpisal zapisnik, toda zelo nerad. Pozneje, ko je bil že v samici, je zahteval, naj se vnesejo določene spremembe v zapisnik.
Smisel te polemike med policijskimi pričami in obtožencem postane jasen, če se pomisli, da je Primi v nevarnosti, da ga porotniki obsodijo na dosmrtno ječo, če se dokaže, da je sestrično u-moril namenoma in sicer zato, da bi zadovoljil svojo pohoto. Ce pa bi se dokazalo, da jo je zadušil nepremišljeno zaradi trenutne jeze in da pri tem ni zagrešil posilstva ali vsaj poskusa posilstva, bi bila kazen seveda neprimerno nižja.
»De mortui nihil nisi bene* (o mrtvih je treba govoriti samo dobro) je komentiral neki obtožencev zagovornik v zasebnem razgovoru z novinarji. Med obravnavo pa je postalo očitno, da skuša o-bramba prikazati pokojno Ado Spadaro kot lahkoživko, ki je i-mela že prej opravka z moškimi.
V	tem primeru ne bi bilo mogoče seveda naprtiti Primiju obtožbe zavajanja mladoletnega dekleta.
Težke in nezdrave okoliščine v katerih je živela pokojnica je prikazal v svojem pričevanju njen brat Marcello Spadaro. Brat in sestra sta živela v enosobnem stanovanju s kuhinjo v Ul. Vidali, medtem ko je njuna mati živela v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu. Mladenič je včeraj zjutraj podal protislovne izjave. Najprej Je trdil, da se je začel zanimati ža sestrino usodo že istega večera, ko je opazil, da se ni vrnila domov. Na predsednikovo pripombo, da je poličlji jn preiskovalnim organom izjavil, da se je začel zanimati zanjo šele naslednji dan, je umaknil novo trditev ter pristal na staro. To ga je seveda rešilo obtožbe krivega pričevanja. Marcello Spadaro je na vsak način zatrdil, da je sestra živela skoraj izključno doma ter da je redko odhajala z doma.
O pričevanju agenta Pipana smo že poročali, kakor tudi o izjavah kapetana Morandinija. Tudi zasliševanje načelnika letečega oddelka dr. Cappe ni odločilno pojasnilo raznih spornih točk. V glavnem pa je predsednik dr. Rossi le prečital splošno poročilo policijskega predstojnika, kar je dr. Cappa ponovno potrdil.
Precej razgibano je bilo pričevanje policijskega zdravnika dr. Niccolinija. V tem primeru so se križala vprašanja, ki so jih zastavljali tožilec in zagovornika.
V	glavnem pa so prizadeti skušali ugotoviti, če je šlo v tem primeru za posilstvo ali ne.
Na kraju sta zagovornika postavila porotnikom dve zahtevi:	1.
naj dr. Niccolini ponovno analizira določene madeže na nekem žepnem robcu in 2. naj porotniki zahtevajo od uprave splošne bolnišnice klinično dokumentacijo o poteku neke bolezni (baje je šlo za božjast), ki je prizadela pokojno Ado eno leto in pol pred smrtjo. Porotniki bodo o teh zahtevah odločali danes.
tudi deželni odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini. Na sestanku so razpravljali o ustanovitvi posebnega odbora, ki se bo ukvarjal s proučevanjem vprašanj, ki so povezana s prehrano. Dr. Nardini je orisal načrte deželne uprave na tem področju ter dejal, da bo sklicala za september posebno zasedanje, ki bo posvečeno prehrani.
......tir .iti n—m on.«'
Z lambreto trčil v avto
Žrtev prometne nesreče je sinoči postal 18-letni pomorščak Tul-lio Maraspin iz Ul. I. Svevo 42. Ko se je vozil na lambreti TS 33311 proti Ul. Campanelle, je v Ul. Mo-lino a Vento blizu stavbe št. 152/b trčil v fiat 1100 TS 22895, ki ga je tedaj iz nasprotne smeri privozil 20-letni Sergio Sergo iz Ul. Cere-ria 7 in začel zavijati na levo.
Ponesrečenega Maraspina so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pri. držali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma desne pogačice, ran po levem kolenu in glavi.
Z Danes 17. t. m. ob 19. uri bosta v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandivi na Trgu San Giovanni 1 Mario Bettoli, deželni tajnik CGIL in Francesco Franco, član pokrajinskega vodstva FIOM, vodila debato o temi «VI. vsedržavni kongres CGIL.»
želi in dejavnost stranke. V poro Čilu Collija in v razpravi so poudarili poslabšanje gospodarskega položaja in krizo, zaradi katere so odpustili ali suspendirali že več tisoč delavcev, kar je hudo prizadelo prebivalstvo. K temu je treba dodati še podražitev življenjskih potrebščin, kar je hudo prizadelo zlasti upokojence. Zaradi tega se širi protestno gibanje, ki prihaja do izraza zlasti v stavkah. Tako bo na primer jutri splošna stavka na Goriškem, medtem ko se pričakuje za prihodnji teden splošna stavka v obrambo Sv. Marka tudi v Trstu. Vse te borbe potrjujejo nujnost nove gospodarske politike in nujnost spremembe Pieraccinije-vega načrta in programov državnih soudeležb.
Na zasedanju so nadalje poudarili, da mora nujno posredovati dežela za rešitev omenjenih vprašanj, pri čemer ji mora pomagati država. V tem okviru se morajo tudi krajevne ustanove zavzeti za bolj široko uveljavljenje zakona št. 167 za nakup gradbenih zemljišč ter za uresničenje naprednega urbanističnega zakona, tako da se lahko prebrodi huda gradbena kriza. Na zasedanju so poudarili zavzetost stranke, parlamentarcev ter raznih svetovalcev za popoln uspeh «dneva za izboljšanje'pokojnin in za reformo socialnega zavarovanja«, ki so ga napovedali parlamentarci KPI.
Deželni odbor KPI je končno poudaril, da je v interesu naše dežele nova zunanja politika, ki bi podprla borbo za osvoboditev in neodvisnost azijskih in afriških narodov.
• « •
Snoči se je sestal pri Sv. Soboti odbor sekcije PSDI. Proučil je resni položaj v Sv. Marku ter po izčrpni diskusiji pozval pokrajinsko vodstvo stranke, ki se sestane danes ob 18.30, naj odločno intervenira na pristojnih mestih, da se ugodno reši vprašanje obstoja ladjedelnice.
Pobuda pokrajinske turistične ustanove
V ponedeljek se je sestal upravni odbor Pokrajinske turistične ustanove, ki je razpravljal zlasti o nekaterih pobudah za razvoj turizma in za zaščito turista z nadzorstvom nad cenami v hotelih in restavracijah. Za turistično propagando bodo tudi ■ letos natiskali in razposlali propagandne prospekte o Trstu in pokrajini, o Sešljanu, Miljah in jami pri Briščikih. Razen tega bodo poskrbeli za reklamo v raznih tujih revijah in časopisih ter pospešili propagandno dejavnost v inozemstvu ob priliki velesejmov, razstav in podobnih prireditev, zlasti s fotografskimi razstavami. s predvajanjem dokumentarnih filmov, tiskovnimi konferen. cami in z razgovori s turističnimi operaterji.
Pokrajinska turistična ustanova bo tudi letos osredotočila svoje pobude za valorizacijo manjših turističnih krajev naše pokrajine. Prispevala bo svoj delež za mednarodno cvetličarno razstavo, za vsedržavni kongres mladinskega turistič. nega centra. Razen tega bo podprla razstavo knjig odporništva, miljski karneval, otroški karneval ter razne prireditve v Boljuncu, vinsko razstavo v Nabrežini, praznik kra-škega terana in pršuta na Repen-tabru ter tradicionalni ples pod mlajem v Dolini.
12. občni zbor SAK «Jadran»
12. rednega občnega zbora Slovenskega akademskega kluba JADRAN se je udeležilo 56 članov. Po prečitanju poročil predsednika, tajnika in blagajnika so prisotni razrešili odbor, kateremu je predsedoval Tom Marc.
Sledile so volitve za nov desetčlanski odbor.
Novi odbor se je sestal na redni seji 12. t. m. in soglasno izvolil za novega predsednika SAK Jadrana Klavdija Grbca. Ostale funkcije so bile tako razdeljene: podpredsednik Aljoša Volčič, tajnica Sonja Baiss, blagajnik Pavel Colja. Odbornik za kulturo je Marjan Černič, za probleme akademikov Marija Strekelj, za šport in zabavo Filip Fišer, za tisk in propagando Ivo Magajna. V nadzorni odbor so bili izvoljeni člani Biber, Hmeljak in Strekelj.
Sprejetih je bilo tudi nekaj novih članov kluba.
Gledališča
VEfttDl
V	petek ob 20.30 zadnja predstava Rossellinijeve opere «Pogled z mosta« za red B v vseh prostorih.
Jutri se pri blagajni gledališča začenja prodaja vstopnic za prvo pred-staVo opere «Roris Godunov« Mode-sta Musorgskega, ki bo v ponedeljek za red A v parterju in ložah ter za red B na balkonih i,n galerijah. Dirigent Franco Capuana.
V	glavni vlogi bo nastopil Nicola Rossi Lemepi namesto Borisa Chri-stofa, ki še ni okreval od nedavne operacije V ostalih važnejših vlogah bodo nastopili še Aldo Bertocci, Franca Mattlucci, Augusto Vicentini, Angelo Mercuriali, Leo Pudis, Pli-nio Olabassi, Diana Garlatti Kirsch-ner, Gloria Paulizza, Maria Madda-lena, Enzo Viaro, Bruna Ronchini, Giuseppe Botta, Vito Susca, Raimon-do Batteghelll in Eno Mucchiutti. Zborovodja Giorgio Kirschner, koreografija Enrico Sportiello, režija Wal-ter Boccacclni.
TEATRO STABILE
Danes ob 20.30 v Avditoriju za red I ob 20-letnicl osvoboditve «Roma-gnola« Luigija Squarzine. Režija E-riprando Visconti, scenska postavitev Sergio d’Osmo, kostumi Luca Saba-telli, pesmi Vittorio Franceschi.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiinmiMiiiiiiiiilMliiiiiiiiiiiiiiiiiillimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiif lunin iiiiiiiiiinm
SMRTNA NESREČA V ITALSIDERJU
Monter padel z višine 15 m in obležal s prebito lobanjo
Še preden je prihitel dežurni zdravnik RK, je nesrečnež podlegel hudim poškodbam
Sestanek o prehrani
Včeraj je bil v Vidmu sestanek
o prehrani, ki se ga je udeležil
Delavce, ki so zaposleni v železarni Italsider v Skednju, zadnje čase preganja nesreča. V nekaj tednih se je dogodilo že več nesreč, včeraj zjutraj pa se je pripetila še ena, ki je žal zahtevala življenje 36-letnega monterja Costella Causija iz Ul. Madonnina 16.
Causi je bil uslužben pri podjetju SOIMI iz Milana, ki ima nekatera dela v zakupu v železarni. Včeraj okrog 9.30 se je povzpel na drugi mostiček, pritrjen na plino-meter v gradnji, visok približno 15 metrov. Na mostičku je moral Causi nastaviti in nabiti del varnostne mreže. Causi je opravljal svoje delo in držal v rokah 6 metrov dolgo in 1 meter široko mrežo, ko se je nenadoma razbila jeklena ročka nekega premičnega žerjava v bližini. Ročka je padla na mostiček in močno sunila Causija, ki ni imel niti časa, da bi se oprijel in je strmoglavil v notranjost pli-nometra.
Po padcu iz sedmih metrov višine je Causi obležal na strehi pli-nometra v zadnjih zdihljajih. Delovni tovariši so nesrečniku priskočili na pomoč ter ga nalahko odnesli na reševalno postajo v železarni, od koder so že poklicali rešilni avto RK. Toda ko je prihitel zdravnik RK je Causi že izdihnil zaradi prebitja lobanje in hudih notranjih poškodb.
Na kraj nesreče so prihiteli a-genti s pristaniškega komisariata, agenti znanstvenega oddelka policije in inšpektor delovnega urada. Po zaključeni preiskavi in opravljenih formalnostih je namestnik republiškega prokuratorja izdal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Nesrečni delavec ni bil poročen in je živel z materjo.
Umrl zaradi posledic prometne nesreče
Na tretjem medicinskem oddelku bolnišnice je včeraj popoldne
izdihnil 76-letni upokojenec Antonio Franceschini iz Ul. Italo Svevo 15, ki Je 1. januarja letos postal žrtev prometne nesreče. Franceschini je bil med tistimi šestimi osebami, ki so tistega dne izstopile iz avtobusa ter se napotile po pločniku. Tedaj je 19-letna Giordana Bertani.jeva z avtom zavozila na pločnik in podrla šest oseb od katerih je 56-letni Angelo Zupanc izgubil življenje.
Franceschinija so tedaj s prognozo okrevanja v treh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek, toda medtem je obole! za pljučnico, zato so ga premestili na tretji medicinski oddelek, kjer je včeraj popoldne zaradi srčne napake umrl.
Avto v pešca ob robu ceste
Ne nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 61-letnega delavca Antonia Riccobo-na iz Ul. Rabuiese 4, ki se bo moral zdraviti 20 dni zaradi več ran in udarcev po glavi ter izgube spomina. Ko je pri Orehu hodil ob robu ceste, ga je z avtom TS 34915 podrl 34-letni Giorgio Muiesan z Rocolske ceste 103, ki je vozil proti Miljam. Nesreča se je pripetila, ker je Muiesan z avtom iz neznanih razlogov zavozil na levo.
Tatovi v mesnici
Neznani tatovi so v noči med soboto in nedeljo kradli v mesnici s konjskim mesom v Ul. Vidali 2, katere lastnik je 54-letni Aldo Plez iz Ul. Vecellio 10. Tatovi so s pomočjo ponarejenih ključev odprli rebračo trgovine in so v notranjosti mesnipe izpraznili hladilnik. S seboj so odnesli 30 kg konjskega mesa in dve steklenici likerjev, ki so ju našli v mesnici. Preden so se oddaljili so za seboj zaprli rebračo. Tatvine se je zavedel lastnik v ponedeljek zjutraj, ko je prišel odpirat trgovino.
Delo občinskega oddelka za higieno
Uslužbenci komisariata za higieno občinskega oddelka za mestno policijo, so imeli v lanskem letu polne roke dela. Med letom so opravili skupno 56.352 higiensko-zdravstvenih pregledov v raznih trgovskih obratih, javnih lokalih, tovarnah, skladiščih in stavbah: Pri svojem dnevnem in nočnem delu so vzeli 3469 vzorcev raznih živil, od katerih so jih 1844 poslali v analizo pokrajinskemu laboratoriju za higieno in profila-kso, 37 vsedržavni ustanovi za riž in 609 vzorcev z.dravniško-mi-krografskemu oddelku pokrajinskega' laboVahOTijaT od teh je bila v 87 vzorcih ugotovljena prevelika bakterična količina.
Na osnovi vzorcev, ki jih je pregledal pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso do 31. decembra lanskega leta, sta pokrajinski zdravnik in pokrajinski ži-vinozdravnik predložila sodnim oblastem 92 prijav, 132- prijav pa sta vložila zaradi kršitve zakonov in zakonskih dekretov. Na osnovi občinskega higienskega pravilnika ali pa županovih ukazov so funkcionarji omenjenega oddelka naložili 518 glob.
Poleg tega so med letom dali 3368 ustnih opominov in pozivov za razna popravljalna in druga dela, kakor tudi za higienske izboljšave v raznih obratih in stavbah. Tej dejavnosti je treba dodati še dnevno nadzorstvo v javnih lokalih, v ribarnicah, pregledovanje gob in investigacijsko službo, ki jo ti funkcionarji o-pravljajo v okviru svojih dolžnosti. Poleg tega je treba še dodati, da je v teku pripravljalno delo za štetje vseh industrijskih o-bratov in skladišč blaga na debelo v tržaški občini.
Nova tobačna tovarna začne delovati 1. marca
V žaveljskem industrijskem pristanišču ho 1. marca stekla nova tobačna tovarna, ki Je prvi državni industrijski obrat na tem področju. Skupna zmogljivost nove tovarne bo znašala 400 ton cigaret na leto, kar ustreza približno 400 milijonom cigaret. To višino proizvodnje bodo dosegli le pozneje, ko bo tovarna delala v dveh izmenah. Sprva bodo stroji obratovali samo po sedem ur na dan, tako da bo proizvodnja znašala približno polovico navedene maksimalne količine. Prve čase bo tovarna zaposlila poleg pičlega števila uradnikov le okoli 100 delavcev, pozneje pa bo v njej našlo zaposlitev okoli 350 ljudi. Prihodnji mesec bodo začeli proizvajati cigarete vrste «Nazionali e-sportazione«.
Prijavljena dva mlada roparja
Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so te dni prijavili sodišču zaradi ropa 24-letnega Daria Ljubo iz Ul. Scarlatti 24, ki je že v zaporu zaradi drugih prekrškov ter 17.-letnega Giuseppa M. Proti koncu januarja je agentom prišlo na uho, da sta dva neznanca oropala 6G-letnega Giovannija Nesicha iz Ul. Monteverdi 2 ter mu pobrala denar. Zasumili so, da je pri ropu sodeloval Giuseppe zato so ga povabili na komisariat kjer so ga zaslišali. Najprej je fant zanikal vsako krivdo, potem pa se je le iz-povedal.
16. januarja zvečer Je Giuseppe srečal Ljubo s katerim sta se domenila, da bosta Nesicha oropala. Ljuba je prevzel nalogo, da se bo Nesichu, ki je tedaj živel sam doma, ker so bili njegovi sorodniki na zdravljenju v bolnišnici, približal. Tako je tudi storil ter ga povabil na kozarček vina. Kozarčkov je bilo potem več, da se je Nesich opijanil. To sta Ljuba In Giuseppe tudi hotela. Ljuba je Nesicha spremil domov, Giuseppe pa je hodil zadaj. Prepričan, da je Nesich popolnoma pijan, mu je Ljuba hotel vzeti listnico, toda ker se je Nesich branil, ga je ta pahnil, da je padel in mu potem listnico s silo vzel iz žepa. Od oropanega denarja je Ljuba dal Giu-seppu 3500 lir za sodelovanja.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Koristno predavanje in lep predlog
V okviru torkovih večerov, ki jih prireja Slovenski klub, je sinoči Milče Skrap govoril o tržaški mladini v antifašistični borbi. S poglavji iz spominov na mladinsko društvo pri Sv. Ivanu, pri katerem je sam aktivno sodeloval, je podal izrez iz predvojnih časov ter prikazal delovanje svetoivanskega društva in orisal like požrtvovalnih in zavednih mladincev, prosvetnih delavcev in antifašistov, tako, da je s preprostim načinom pripovedovanja prikazal tedanje razmere v Trstu delovanje mladincev in fašistično zatiranje.
Nekatere podatke in opise dogodkov je črpal iz osebnih spominov, za druge pa je nabral podatke iz redkih ohranjenih zapisnikov in iz pripovedovanja še živih prič. Navedel je zelo zanimive stvari in značilne podrobnosti, ki so pritegnile pozornost poslušalcev. Zato je po končanem predavanju popolnoma naravno in logično prišel predlog, naj bi se zbralo vse gradivo o delovanju, mladinskih društev in o borbi mladincev proti fašizmu, da ne bi dragoceni podatki šli v pozabo, ker so del naše zgodovine.
Razstave
V umetnostni galeriji Alcione bo
danes 17 c.m. ob 19. ur) otvoritev; slikarske * razstave ' jugoslovanskega
slikarja Eerberja Mersada; Razstav* bo odprta do 5. marca. Berber Mer-sad je doštudiral na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1963 in se nato izpopolnil v grafiki. Razstavljal je že na IV. grafitnem bienalu in z zbirko jugoslovanskih grafikov v San Paolu v Braziliji, v Havani na Kubi, v Linzu, Gradcu in na Dunaju, v raznih mestih ZDA itd. Tokrat prvič razstavlja v Italiji.
SPDT priredi 7. marca smuiarski izlet na Livek ob priliki smučarskih tekem. Vpisovanje za izlet in za vpis za tekme je v Ul. Geppa 9.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih danes 17. februarja ob 20.30 v četrtek, 18. februarja ob 20.30 (abonma red B)
V soboto, 20. febr. ob 20.30 in v nedeljo, 21. febr. ob 16. uri
GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Edward Albee
Kdo se boji Virginije Woolf?
Osebe: Martha — Duša Počkajeva; George — Jurij Souček; Honey — Marija Benkova; Nick — Danilo Benedetič
Režija: MILE KORUN Scena; UROŠ VAGAJA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prevod: MAILA GOLOBOVA
Predstavi izven abonmaja
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
V nedeljo, 21. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani ((Albert Sirk« v Sv. Križu MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
komedija v treh dejanjih
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Nazionale 16.00 «11 fuorilegge del Te-xas» Gregory Pečk.
Arcobaleno 16.00 «Una rnatta voglia di donna« Barbara Steele. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Eixcelsior 16.00 «1 tre volti« Technicolor. Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris.
Fenice 15.30 ((Agente 007, misslone Goldtinger« Technicolor. Sean Con-nery.
Grattaclelo 16.00 «Le ultime 36 ore« James Garner, Eva Marie Saint, Rod Taylor.
Alabarda 16.00 «Sfida a Rio Bravo VVest« Franco Franchi. Ciccio In-grassia, Helene Chanel. Technicolor.
Filodrammatico 16,30 «Gli italianl e le vacanze« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
‘Aurora 16.00 «11 giardlno di gesso«.
Cristallo 16.00 «Matrimonio ali'italla-na»' Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 51.30 «L’uomo di Rio« Technicolor. Jean Paul Belmondo.
Garibaldi 16.30 «11 cerchio della vio-lenza« Jeffrey Hunter. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Impero 16.30 «Tempo d’estate».
Vittorio Veneto 16J5 «1 guai dl pa-pa» Bob Hope
Moderno 16.00 «G1I inesorabili« Technicolor Burt Lancaster, Audrey Hepburn, Audi« Murphy.
Zadnji dan.
Astra 16.30 «Che fine ha fatto Ba-by Jane« Prepovedano mladini pod 14. letom,
Astoria 16,30 «Letti separatb) TechnL color.
Abbazla 16.00 «L‘omlclda» Marina Vlady. Prepovedano mladini pod 14. letom
Ideale 16.00 «L’amore primitlvo« — Technicolor. Jane Mansfield, Franco Franchi, Ciccio Ingrassla.
Mncna tinčii*
predvaja danes, 17. t. m. ob 18. uri Universal barvni dramatični film:
ITEMERARI P i DEL VEST
(NEUSTRAŠNI Z ZAHODA) s
Igrajo:
ROBERT CILP BRIAN KEITH JUDI MEREDITH
nmn
KINO PROSEK.KONTOVEfJ
predvaja danes, 17. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope Jadran film:
L’assalto del 5.o Battaglione
(NASKOK 5. BATALJONA)
Igrajo:	ALEXANDER GAVRIC in MARY YOUNG
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. februarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO:	J dan stari Fulvio
Sticovich, 88-letna Giovanna Barba-rich, 76-letna Antonia Godina vd. Devetti. 78-letni Edoardo .Godini. 79-letna Angela Bressan por. Zugna, 61-letni Giovanni Mlcol, 69-letni Vincen-zo Rafanelli, 62-letna Albina Zabrich por. Logarini, 81-letni Giacomo Može, 3 dni stari Maurlzio Marchesich, 74-letn.l Giacomo Cecovich, 75-letna Maria Cucich vd. Diracca, 58-letni Nicola Colucclo, 74-letna Anna Maria Rodella va. Vincardi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN 02. 2. — 21. 2.) AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7; C tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leih burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzi Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, 1 Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Cc merciale 26; Vielme(bi, Trg della B sa 12; Miani, Drevored Miramare 1 Služba lekarn od 13 do 16. ure Ali'Alabarda, Ul, dellTstria 7; Ci tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leih burg, Trg S. Giovanni 5; Mizz; Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (12. 2. — 21. 2.) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi Croce Azzurra, Ul. Commerciale : Vielmetti, Trg della Borsa 12; M ni. Drevored Miramare 117.
Sporočamo žalostno vest, da nas jo nenadoma zapus naš dragi
JOSIP POČKAR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo jutri, dne 18. t. m. ob 9. uri iz kapele glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena, hčerka, sestra in ostali sorodniki
Trst, 17. februarja 1965.
JUGOSLOVANSKE SKUPŠČINSKE VOLITVE
“1 “ ----------------—-—---:---
Ob dosledni uresničitvi
naCela rOtaClje	osnovni obeležji
tokratnih volitev: prvič, demokratizacija kadrovske politike, drugič, demokratizacija volilnega procesa v celoti
Letos aprila bodo v sosedni Jugoslaviji volitve za izvolitev polovice sestava predstavniških mest v skupščinah od občin do iederacije. Po sprejetju nove u-stave SFRJ leta 1963, bodo to že druge volitve, vendar pa se bo to pot prvič dosledno uresničilo ustavno načelo rotacije, kar daje volilnemu procesu v celoti še prav posebno obeležje.
Z dosledno uveljavitvijo nove Ustave, postajajo volitve v jugoslovanskem družbeno - političnem sistemu sestavni del samoupravne dejavnosti državljanov in, potemtakem, ne bodo več Predstavljale samo občasnega političnega dogodka. To je osnovni razlog, da bodo te volitve imele poudarjen delovni značaj in bodo v bodoče postopno čedalje bolj izgubljale manifestacijsko obeležje. Delovno obeležje teh volitev prihaja — kar je očitno — do izraza v rednem proučevanju od strani delovnih ljudi vseh aktualnih vprašanj z raznih področij družbene dejavnosti, a še posebno v proučevanju dosedanjih izkušenj iz dela skupščin, odbornikov in poslancev, kot tudi v pregledu njihovih nadaljnjih nalog. To predstavlja osnovo pri sporazumevanju državljanov glede predlaganja možnih kandidatov, glede njihove izbire, njihovega kandidiranja ter izvolitve ljudi, ki zaslužijo zaupanje državljanov in bodo lahko, z uspehom opravljali družbene posle.
Te skupščinske volitve kažejo, potemtakem, dve osnovni obeležji: prvič, demokratizacijo kadrov ske politike, in drugič, demokra tizacijo volilnega procesa v celoti Kadrovska politika je v sistemu samoupravljanja sestavni del tega sistema in njegova bistvena funkcija. Z razvijanjem samoupravljanja ter izbiranjem ljudi za opravljanje odgovornih družbenih poslov se bodo, namreč, čedalje manj ukvarjali odgovorni kadrovski organi družbe, zato pa tembolj in neposredno sami državljeni ter delovni ljudje v svojstvu upravljalcev. To je zakonitost jugoslovanskega družbenega sistema, kjer so u-stvarj.e.p.e ?iroke možnosti za množjšpo .udeležbo državljanov, v upravljanju družbenih poslov. To Potrjuje tudi dejstvo, da je v samoupravnih organih, vključno tudi skupščine, danes aktivno udeleženih prj odločanju nad milijon državljanov. Vtem ko je v zadnjih desetih letih šlo skozi razne oblike in organe samoupravljanja najmanj še dvakrat toliko ljudi. Tako se je tudi bila uveljavila teza, da je v sistemu samoupravljanja sleherni državljan Potencialni izvrševalec splošno-družbenih, javnih poslov.
Nedvomno je, da bo dosledna Uveljavitev omejitve ponovne izvoljenosti na teh skupščinskih volitvah, kot važnega in neločljivega načela v sistemu samoupravljanja, tudi prispevala k nadaljnji razširitvi udeležbe državljanov v upravljanju splošnih družbenih zadev, hkrati pa omogočila in tudi v bodoče zagotovila stalno osvežitev predstavniških teles, v tem primeru skupščin, z novimi ljudmi,
Nadaljnja demokratizacija vodilnega procesa, pa prihaja do Izraza v poenostavitvi postopka glede predlaganja več kandidatov za isti mandat, v bolj enostavnem postopku glede odpokli-ca odbornikov in poslancev, v fazporeditvu faz volilnega postopka v takem smislu, da ostane kar največ časa na razpolago za neposredno in množično dejavnost državljanov, kakor tudi v uvedbi, kot sestavnega dela volilnega procesa, faze predhodnega javnega predlaganja ter izbi-re možnih kandidatov.
Čeprav je tudi prej bilo možno kandidiranje več kandidatov za odborniškii ali poslanski mandat — čeprav za poslance političnih svetov samo v prvi fazi, da yolitev v občinski skupščini, kjer je po pravilu prišlo do izvolitve samo enega kandidata, ki so ga državljani potrdili z referendumom — je bil z novim volilnim sistemom storjen še korak naprej v nadaljnji demokratizaciji volilnega postopka. Za sleherni mandat se — tako v občinski skupščini kot neposredno od državljanov — poslanec lahko kandidira in voli med več kandidati. Zakaj v tem primeru, namreč — da bi kandidatura bila uradno potrjena — zadostuje že samo ena tretjina glasov članov občinske
skupščine.
Javnost je povsem pravilno razumela, da je zadeva enega ali več kandidatov samo stvar pobude in želja državljanov, njihovih dogovorov in ocen, kot tudi, da predstavlja izbira med več kandidati v resnici izbiro med enakopravnimi kandidati na isti socialistični platformi.
Z uvedbo v volilni proces faze predhodnega kandidiranja bo letos prvič omogočeno, da se državljani še pred uradnim razpisom volitev izrazijo o delu skupščin ter o možnih kandidatih. V številnih občinah je bilo že v teku decembra in januarja izneše-no dokajšnje število oseb, ki so jim državljani pripravljeni izraziti svoje zaupanje. V Sloveniji le na pr. doslej že bilo nad 3800 kandidatnih predlogov za 1900 od-bnrniških mest in nad 630 predlogov za 230 poslanskih mest. Pred-
hodno kandidiranje tudi omogoča, da se je pri tem, glede kandidiranja, moč ogniti birokratič-nemu slogu in nezadostno demokratičnemu postopku, obenem pa odpira možnosti za širši in s tem kvalitetnejši izbor ljudi. Tako je kandidiranje postalo predvsem stvar samih državljanov, njihovih izkušenj in njihove socialistične prakse. In prav to predstavlja tisti bistveni korak, ki bo na teh volitvah storjen v prid demokratizacije samega volilnega procesa. Vtem ko je na vseh prejšnjih volitvah bil poudarek na mnenju ter predlogih za kandidiranje, ki so prihajali od zgoraj, bo zdaj ta poudarek
na pobudah državljanov, njihovih organizacij in samoupravnih organov od spodaj.
A vloga in naloga Socialistične zveze in drugih družbenih čini-teljev so v tem, da preko demokratičnega predhodnega kandidiranja m volitev nasploh zagotove kar najširše pobude ter izmenjavo mnenj državljanov, in to v cilju ne samo nadaljnjega razvoja neposredne demokracije, marveč predvsem, da se preko neposrednega odločanja državljanov ter organov neposredne demokracije zagotovi izvolitev takšnih ljudi, ki bodo najuspešneje reševali naloge, pred kakršne jih bodo postavljala državljani in družba.
. aufc' i »Sr
Kakor smo obširno poročali včeraj, je glavni odbor Slovenske prosvetne zveze na nedeljski Prešernovi proslavi nagradil z diplomami nekatere prosvetne delavce, ki so v dolgoletnem prizadevanju za razvoj prosvetne dejavnosti v posameznih društvih zaslužili javno pohvalo. Na sliki vidimo predsednika SPZ Ubalda Vrabca, ko na odru Kulturnega doma izroča diplome nagrajencem. Na sliki vidimo od leve proti desni:	Alojza Maraža, Emo Kerševan, Ernesto Mikulus, dr. Rada Bednarika,
Amalijo čok, Miro šuman, Ubalda Vrabca, ko izroča diplomo, Olgo Ban, Doro Trobec-Martelančevo, Josipa Kravosa, Rafaela Grgiča, Iva Dolesa in Alberta Urdiha.
IIIIIIIIIIIIIIIIII||ll||l|||||||||||||A|||||||||||||||||,||,||||||||,l||,||,|,||||||,|||K|||,ll||,,I|llll|l|tl||||l|||||||,||,,,|,||||||,a|||,||,|||||,||,||,J,a,,||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||a||a|||||||||||||||||||||>||(||||||,,||,|,|||,lll|||||||||||||,aiIl,||||,l,ll||M|||||||||a||||||||||M||||||||||||a|||aa
OGORČENJE NAD NEZASLIŠANIM POLICIJSKIM NASTOPOM
Policija je v Rimu s silo preprečila
uprizoritev « Vikar ja»
Hochhuthovo delo očita papežu Piju XII., da se ni dovolj zavzel za Jude - To odrsko delo so predvajali že v mnogih mestih po svetu, toda nikjer ni bilo policijsko prepovedano - Splošen protest javnih delavcev
soboto zvečer pa je prišlo v Rimu v Ul. Belsiana do dogodka, ki je razburil javno mnenje ne le italijanske prestolnice, pač pa vseh kulturnih krogov v Italiji, odmevi na ta dogodek pa še ču-jejo tudi v tujini, kajti dopisniki tujih velikih listov v Rimu so o tem dogodku na dolgo pisali in ga v splošnem ožigosali.
Čeprav smo o «Vikarju» pisali že ob času, ne bo odveč, da se
zakona o javni varnosti. Ta svoj ukrep je kvestura utemeljila tudi z drugim odstavkom prvega člena konkordata med Sveto stolico in Italijo ter z drugim odstavkom člena 7 državne ustave.
Ta dogodek pa je imel takojšen odmev tudi v rimskem parlamentu, v zbornici in senatu, kjer je cela kopica poslancev ln senatorjev KPI, PSI, PSIUP in Republikanske stranke postavila
pri njem ustavimo za trenutek: i vprašanje ministru za notranje
Volontč in njegova žena Carla Gravina v kietl-gledallšču
Ko so lani na Dunaju, v Berlinu, v Parizu, Londonu, New Yorku kot tudi na odrih mnogih drugih mest uprizorili delo mladega nemškega pisatelja Rolfa Hochhutha «Vikar» (Namestnik), so se proti uprizoritvi tega dela znašali le posamezni «vneti katoličani », bolje povedano aktivisti Katoliške akcije, ki so hoteli preprečiti, da bi se užalil
spomin« na pokojnega papeža Pija XII. Toda ti aktivisti Katoliške akcije so povsod doživeli neuspeh, samo delo mladega nemškega pisatelja pa je ponekod doživelo odobravanje, ponekod pa kritiko, celo ostro kritiko, seveda bolj zainteresiranih krogov, vendar pa se ni nikjer pripetilo, da bi se v to zadevo vmešale oblasti, še najmanj policija. V
iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiinimiiiii
i iz iMTNOsnm ciuiiu i
DOMENICO CANTATORE V «TORBANDENA»
V galeriji Torbandena se nadaljujejo razstave vidnejših u-stvarjalcev italijanskega sodobnega 'slikarstva. To pot je na vrsti Domenico Cantatore, katerega večje število del, čeravno malih mer in iz ne ravno najznačilnejše dobe tega mojstra, vidimo sedaj prvič tu v Trstu.
Devetinpetdesetletni Domenico Cantatore je doma iz Ruva v Pugli. Da je resnično rojen slikar, priča dejstvo, kako se je od samouka povzpel na položaj pro-fesorja slikanja milanske akademije Brera. Od leta 1940 pa stalno srečujemo njegove slike na beneških Bienalah in rimskih Quddrienalah. Poleg tega pa se Cantatore udejstvuje tudi kot pisatelj, ki že trideset let sodeluje s članki iz umetniškega področja Pri raznih dnevnikih in mesečnikih. Je torej Domenico Cantatore vsekakor kulturno pomembna osebnost, ki je kot slikar obogatel italijansko umetnost z Velikimi platni, mozaiki in okni
Vendar pa je širšemu občinstvu bolj znan po prefinjenih barvnih tiskih na temni podlagi, mnogoštevilnih izpeljank na temo orientalskih odalisk. Ne-
kaj takšnih primerov vidimo tudi v šestih listih na pričujoči razstavi, kjer vise poleg ene uje-danke sicer samo akvareli iz preteklega leta, akvareli izredne tehnične dovršenosti in neposrednosti dojemanja pokrajin in slikarja obkrožujočega sveta.
Znani umetnostni kritik Luciana Budigna v besedilu kataloga te akvarele imenuje «Trenutke resničnosti, ki stoje ob izvoru umetnikovega razmerja do stvarnosti.)) Cantatore ne daje svojim listom natančneje opredeljene naslove. Nasprotno, poimenuje jih skupinsko. Tako na pr. jih kar šest imenuje »Nebo nad gričem« ali enostavno «Grič», ker pač v njih išče le pesniško stran, kateri podreja podobnost, sličnost gledanega. Njih vrednost ni toliko v spo-znavnosti oblik okolja, kot pa v slikovitem razlivu barv mokrega nanašanja na mokro, s katerim podaja svetlobo in na-strojenje dneva ter letnega časa, kar je posebno opazno, če primerjamo omenjene akvarele z onimi, ki jih imenuje «Spomiri na jug».
Rolf Hochhuth je' mlad pisatelj
nemškega porekla. Kq so nacisti hoteli Jude do zadnjega iztrebiti v svojih taboriščih, je bil Hochhuth še otrok. Kot globoko veren človek se je začel ukvarjati s problemom, kako to, da se Cerkev in še posebej papež Pij XII. v dobi tega nacističnega genocida ni odločneje oglasil, kako to, da Hitlerjevega in nacističnega početja ni obsodil javno. V ta namen je začel proučevati ustrezno gradivo. Prebiral je poročila, podatke, celo diplomatske akte iz državnih arhivov je proučil. In iz tega se je rodilo delo «Vikar» (Namestnik — t.j. božji namestnik na zemlji), ki v italijanskem prevodu obsega 487 strani in ki je v novembru 1962. leta zaradi svoje pomembnosti bilo v Berlinu celo nagrajeno. Prvič je bilo delo dano na oder 20. februarja 1963 in od tedaj so ga igrali na odrih vseh pomembnejših mest.
Hochhuth v svojem delu obtožuje papeža Pija XII., ali bolje mu očita, da se ni dovolj zavzel proti nacističnemu in fašističnemu genocidu. Hkrati pa poveličuje lik jezuita patra Riccarda Fontane, ki se tedaj ne omeji več na molitev za nesrečneže, pač pa se sam vključi v »veliko žrtev« Judov in umre v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu kot številka 16.670.
Samo ob sebi se razume, da določenim cerkvenim krogom takšno »odkrito« delo ni pogodu. Papež Pij XII. je namreč v tem delu na zatožni klopi. Toda to dejstvo še ne opravičuje postopka policije od sobote zvečer, ko je vdrla v kleti nekdanje cerkve, kjer je gledališka skupina znanega italijanskega igralca Volon-teja uprizorila za ožjo družbo povabljencev Hochhuthovo delo. Policiji ni bilo dovolj, da je protizakonito v začetku predstave prekinila izvajanje dela, pač pa je s surovo silo razgnala povabljene gledalce in hkrati blokirala vse dohode v to ulico, da ni mogel nihče k skupini igralcev, ki je v znak protesta sklenila ostati v gledališču.
Ker Je ta primer vzbudil vsestransko ogorčenje, je rimska kvestura izdala poročilo, v katerem je rečeno, da je pokrajinski prefekt Rima z dekretom prepovedal uprizoritev Hochhuthovega »Vikarja« na ozemlju Rima in sicer v smislu člena 2 enotnega
zadeve Tavianiju, ministru za turizem in prireditve. Caroni in samemu predsedniku vlade Moru. Odgovor na te interpelacije bodo zainteresirani dobili šele danes, pa čeprav so jih postavili že predvčerajšnjim. V tem nekateri vidijo, kako se odgovorni krogi preveč nazorno umikajo pred javnim mnenjem. Drugi pa vidijo v tem zavlačevanju le poskus, kako bi odgovorni krogi pridobili na času.
Odmev na ta dogodek je namreč tako velik, da ga odgovorni krogi tolikšnega niso pričakovali. Predsednik krožka «Letture nuo-ve» Mario Bussolino, ki je lastnik nekdanje cerkve, v kateri je gledališka skupina hotela uprizoriti Hochhuthovega «Vikarja», kot tudi sam Gian Maria Vo-lonte, ki je s svojimi sodelavci pripravil to uprizoritev, sta dobila doslej celo kopico solidarnostnih brzojavk in pisem od najbolj kvalificiranih italijanskih javnih delavcev. Alberto Moravia n.pr., ki je bil med povabljenci na prireditvi, je v svoji izjavi ožigosal brutalno početje policije in nezaslišan policijski ukrep. Skupno z njim je Alberto Caroc-ci, direktor revije «Nuovi argo-menti«, poslal notranjemu ministru protestno brzojavko z na-
IZ ZDRAVSTVENEGA SVETA
Nove vrste penicilina omogočajo nove terapije
prisostvujejo uprizoritvam odrskih del v javnosti in še prej v privatnih prostorih«.
Z druge strani se vodstvo Italijanskega združenja za svobodo kulture, ki ga sestavljajo Guido Calogero, Nicola Chiaramonte, Francesco Compagna in Ignazio Silone, sprašuje «na temelju katerega zakonskega predpisa je bila prepovedana generalka odrskega dela, kateri so prisostvovali umetnostni kritiki in nekateri povabljenci«. V istem por,p.4iJ,Ur.Z<Iru-,' ženje zahteva takojšnji 'cprekiic prepovedi.
Milanska založba «Feltrinelli» pa je poslala Nenniju brzojavko, v kateri zahteva, naj poseže proti «nedopustni prepovedi« uprizoritve «Vikarja», ker je ta način »protidemokratičen in žaljiv za vlado, katere član je tudi velik socialist, učitelj antifašizma ip demokracije«. To brzojavko so podpisali Franco Catalano, Mario del Pra, Mario Soldati, Luigi Squarzina, Ellio Vittorini, Giulio Einaudi, Eduardo Sanguinetti, Sergio Olmi, Sergio Antonelli, Renato Barilli, Guido Aristarco, Giorgio Bocca itd.
Toda ne le ljudje s področja kulturne in umetniške dejavnosti, mnenja le nekaterih smo tudi omenili, pač pa so protestirali proti temu policijskemu ukrepu tudi mnogi časopisi, kot n.pr. «11 Giorno«, «La Voce republikana«, da ne govorimo o glasilih Komunistične partije, Socialistične stranke Italije in drugih političnih gibanj.
Se dolgo bi se zavlekla navajanja citatov, v katerih se izraža ogorčenje italijanskega »■ javnega mnenja proti temu zares nezaslišanemu policijskemu ukrepu sredi Rima. Toda že to, kar smo
slednjo vsebino: »Globoko smo I navedli, nam izpričuje, kako je
HOROSKOP
MILKO BAMBIČ:
iiiiiiiiiiiiiitini iiii umni im »im	m »mm iiiiiiiiiiiiniiiiim mm iiMiiniiiiiiiiiiiiiiiim iiiii iiiii iimiiimmiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Po daljšem premoru, se vam bo ponovno sreča nasmehnila. Ne dovolite, da bi drugi posegali v vaše privatno življenje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Najboljša garancija za uspeh, je nepretrgana dejavnost. Dan je zelo primeren za dosego osebnih uspehov.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ce se hočete ogniti brezplodnih diskusij, ne posegajte vanje. Ugodni pogoji za dober razvoj lastnega duhovnega življenja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Da bi mogli rešiti nekaj zapletenih vprašanj, računajte to pot samo nase.
Nekateri prijatelji bodo pokazali zelo malo razumevanja do vas.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte si nabrati kar največ izkušenj, ki vam bodo pomagale do uspeha. Pomoč, ki jo pričakujete, bo za go-
tovo prišla.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo pretirano previdnostjo boste dosegu samo to, da bo neko vpra-šanje rešeno prekasno. Preživeli boste večer v veseli družbi, kar bo okrepilo vaš optimizem.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes bo za vas v finančnem pogledu kar ugoden dan. S svojo bistroumnostjo si boste znali pridobiti nova koristna prijateljstva.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Neki kompromis vam bo pomagal, da se boste izvlekli iz neprijetne situacije. Imeli boste odlično zamisel, ki vam bo pomagala uspeš-
no rešiti neko čustveno vprašanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne bodite nestrpni, raje skušajte natančno slediti svojemu programu. Otresite se svoje trmoglavosti in stvari se bodo začele bolje razvijati.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ukrepi, sprejeti v trenutku nepremišljenosti, vam utegnejo škoditi. Končno boste storili nekaj, kar bo močno dvignilo vaš ugled.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) To pot vam bo uspelo doseči uspeh, ki si ga že dolgo časa želite. Na nekem potovanju boste doživeli nekaj, kar bo preusmerilo vaše čustvene načrte.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri določanju poklicnih zvez, bodite bolj previdni. Smatrajte za svojo dolžnost, da ste bolj iskreni do onih, ki vas ljubijo.
užaljeni zaradi pobude rimske kvesture proti drami «Vikar», ker vidimo v tej iniciativi žalitev načela nedotakljivosti svobode izražanja, ki je osnovni temelj naše dejavnosti ln dejavnosti vseh onih, ki delujejo v svetu kulture.«
Nemogoče bi bilo našteti vse tiste, ki so se ob tem dogodku oglasili k besedi. Iz Milana n.pr. je prišla protestna brzojavka, ki jo je podpisala cela vrsta pisateljev in umetnikov, med katerimi so tudi Elvio Vittorini, Francesco Leonetti, Guido Aristarco, Luigi Squarzina, Edoardo Sanguinetti, Camilla Cederna, Laura Contl in mnogi drugi. Iz Parme je direktor Mednarodnega festivala vse-učiliščnih gledališč Odone Pac-chini brzojavil svojo solidarnost. Podobno sta tudi Združenje za versko svobodo v Italiji ter Gibanje Gaetana Salveminija odločno protestirali «proti temu nezakonitemu dejanju, ki krši pravico zbiranja, ki ga jamči 17. člen ustave, svobodo misli, ki jo jamči člen 21, ter svobodo umetniškega izražanja, ki jo jamči člen 33 ustave.«
Ko smo tako navedli nekaj izrazov odpora in zgražanja nad tem policijskim postopkom, bomo dodali, da so poslanci PSIUP Luzzato, Franco in Ceravolo postavili notranjemu ministru zahtevo, naj takoj prekliče ukaz rimskega prefekta, s katerim je bila prepovedana uprizoritev »Vikarja«, ker je ta prepoved «brez zakonske osnove, protizakonito utemeljena in v nasprotju z ustavo in zakoni«. Komunistični senator Mammucari pa vprašuje notranjega ministra, «na kakšnih zakonskih osnovah je temeljil policijski poseg« ter «all minister za turizem in prireditve namerava poseči vmes, da bi se spoštovali zakoni, ki priznavajo pravico državljanom, da igrajo, ali
javnost sprejela ta dogodek in zares smo radovedni, kaj bodo odgovorni ljudje v vladi in parlamentu na vse to odgovorili.
Z odkritjem penicilina je Fleming leta 1928 začrtal novo smer v razvoju medicine. Njegova odkritja, da neka • vrsta plesnobe, ki jo danes imenujemo penicilin, uničujoče učinkuje na življenje mnogiih bakterij, v začetku niso dovolj cenili. Sele med drugo svetovno vojno so penicilin preizkusili na človeku in so ga začeli serijsko pridobivati.
V petindvajsetih letih je penicilin ustvaril pravo revolucijo v medicini in milijoni ljudi dolgujejo svoje življenje prav temu zdravilu. Nič čudnega, da so desetletja po drugi svetovni vojni dobila tudi vzdevek «doba penicilina«.
A kako je s tem zdravilom po petindvajsetih letih uporabe? Moramo priznati,- da je penicilin še vedno učinkovit, vendar ne v tolikšni meri, kot v začetku. Marsikatera družina bakterij je postala odporna proti tej plesnobi in ^orej lahko nemoteno širi svojo bolezen. Za druge bakterijske sktlpine pa moramo danes uporabljati zelo visoke doze penicilina, da jih pomorimo. Naj navedemo samo primer, da je pred petindvajsetimi leti zadostovala za ozdravljenje večine infekcij doza 25.000 mednarodnih enot penicilina, danes pa moramo za isti učinek uporabiti najmanj od
400.000	do 500.000 enot.
Bakterije postajajo namreč vedno bolj odporne proti penicilinu, ker se množijo samo najmočnejše, medtem ko šibkejše vrste propadajo. Tako je prišlo do prave selekcije in znanstveniki so se resno bali, da čez nekaj desetletij tem okrepljenim bakterijam s penicilinom ne bomo več kos. Ne moremo namreč večati doz penicilina v nedogled, ker ima penicilin, če ga uporabljamo v velikih količinah, tudi negativne lastnosti na človeški organizem. Znano je namreč, da antibiotiki na splošno pomorijo vse bakterije, ki niso odporne proti njim, ne da bi izbirali med koristnimi in škodljivimi bakterijami. V našem organizmu pa imamo veliko tudi koristnih bakterij in glivic, ki nam služijo pri prebavi, ,,pfi ustvarjanju vitaminov in pri dingih funkcijah. SS'Velikimi' do-zarni penicilina pa tudi te koristile bakterije pomorimo, tako da je organizem v nevarnosti,,da ptpčno ošibi in laže podleže drugim boleznim, za katere še ne poznamo pravega zdravila.
Tako smo danes v kočljivem trenutku, da v določenem primeru odsvetujemo antibiotike, ker bi jih morali uporabiti v prevelikih dozah. Tak primer bi bil streptomicin, ki ga vedno manj rabimo, odkar so dognali, da kvarno vpliva na slušni živeč.
Razumljivo torej, da so se znanstveniki poglobili v ta nadvse resen problem in so začeli podrobneje raziskovati bodisi penicilin kot tak, bodisi nove vrste odpornih bakterij. Pri natančni analizi penicilina so dognali, da ima zdravilno funkcijo pri njem aminopeniciljska kislina, ki jo je težko izdelati v laboratoriju. Zato so biologi izbrali novo pot. Iz plesni penicilina so izčrpali ami-nopenicilsko kislino, kateri so potem v laboratorijih sintetično (u-metno) dodali posebne lateralne kemične priveske. Poskušali so z raznimi kemičnimi skupinami in končno so našli primerno kemično formacijo, ki so jo priklopili k aminopenicilinski kislini. Tako izpopolnjen penicilin je učinkovit tudi proti mnogim odpornim bakterijam.
Tako se je odprla nova doba v medicini s pripravo polsintetič-
nega penicilina, ki nam daje veliko upanja v bodočnost. Prav možno bi lahko bilo, da s posebnimi kemičnimi skupinami pripravijo v kratkem antibiotike, ki bodo učinkoviti tudi proti ostalim bakterijam, ki niso sploh nikoli klonili ne pred penicilinom ne pred drugimi antibiotiki.
Med novimi sintetičnimi antibiotiki, ki smo jih zgoraj omenili, sta najvažnejša meticilin in ampicilin.
Meticilin je izredno učinkovit pri obolenjih, ki jih povzročijo bakterije iz rodu stafilokokov, ki so bili doslej odporni proti penicilinu. Stafilokoki so namreč bak. terije, ki jih najdemo vedno v
Edvvard Albee, avtor odrskega dela «Kdo se boji Virginije Woolt»,
ki ga je Slovensko gledališče pripravilo za prihodnjo premiero, ki
bo v soboto, 20. t.m,
skupinah, ki imajo obliko grozda. Odtod torej njihovo ime (v grščini pomeni stafilos-grozd). Stafilokoki povzročajo veliko bolezni, med temi tudi otroško pljučnico, proti kateri se bomo odslej bolje branili z meticilinom.
Drugi sintetični antibiotik, ki so mu dali ime ampicilin, pa je izredno učinkovit proti trebušnemu tifusu. Znano je namreč, da s penicilinom nismo bili kos trebušnemu tifusu, ampak smo morali segati po drugem antibiotiku, ki se imenuje kloramfenikol. Novi sintetični ampicilin se je izkazal kot zelo učinkovit, če ga vbrizgamo skupno s kloramfcni-kolom. V tem primeru je učinek proti bacilu »Salmonella tiphy» veliko boljši kot pri samem klo-ramfenikolu.
Tako torej, kljub temu, da se bakterije branijo s selekcijo proti antibiotikom, človeško življenje zaradi tega še ni ogroženo, kei se tudi človek brani proti bakterijam z novimi sintetičnimi antibiotiki. Ko pa čez desetletja tudi ti ne bodo zalegli, bo bistri človeški duh prav gotovo našel kaj novega, kar bo kos tudi bakterijam, ki bodo morda odporne celo nasproti sintetičnim antibiotikom. SREČKO SIMONETA
J
w
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije; 11.35 Radio za šole; 11.55 Ital. akvarel; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Iz programske glasbe;
19.00	«Cambridge»; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zabavna glasba;
20.00	šport; 20.35 Simf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.20 Večer v Hollywoodu; 23.00 »The Clark Sisters«.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Debussy:	«L’enfant prodi-
gue«; 14.15 Jazz 1965; 14.30 S. Mattioni: ((Mravlje«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Klasiki; 15.45 Slov. naiodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Jug. narodni plesi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester A, Hause; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Osvaldo Borba; 22.40 Lipovškova suita za godala štev. 2.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.05 Psihologovo mnenje; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 Operna
SREDA, 17. FEBRUARJA 1965
antologija; 10.30 šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. plesi; 11.30 Brahmsova uvertura, opus 81; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 15.15 Koncerti, opere in baleti; 14.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Nepozabne pesmi; 18.10 Bachove skladbe; 20.25 Lahka glasba; 21.00 A. Salmon - I. Semenov: «1 canti di Maldoror«; 22.15 Kvartet Beaux Arts.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Sopranistka J. Burkhard; 16.00 Rapsodija; 16.35 Pesmi z vsega sveta; 17.35 Ital. prvenstvo v smučanju; 17.50 Stendhal-Beniamino: «Luciano Leuwen»; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci.
III. program
18.45 Scarlattijeve skladbe; 19.00 O imunologiji; 19.30 Haydn, Strauss in Stravinski; 20.40 Gersh-winove in Berlinove skladbe; 21.20 Koncert; 22.20 Schoenbergova komorna simfonija, opus 38.
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Harmonikar Tone Absec; 9.25 Domače pesmi; 9.45 Klavirska zbirka ((Bakrorezi«; 10.15 Melodije; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena
igra; ll.(
12.05	Kregar: Razmnoževanje rastlin s potaknjenci; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Iz Verdijevega «Rigoletta»; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Kako pojo otroci; 15.30 Koroške narodne; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Glasba iz novega sveta;
18.00	Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 «The Golden Age Sin-gers«; 20.20 Tako pojo v Moskvi; 20.40 Galuppi: Podeželski filozof; 22.10 Plesni zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
Ital. televizija
8.30	šola; 17.00 Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlajše;
18.30	Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.50 šport in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 1-4.00 TV priredba: «Vezane roke«; 21.50 Pregled prireditev; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Sejem sanj; 22.30 TV pošta; 23.15 Športne vesti.
Jug. televizija
17.10 Učimo se angleščine: 17.40 Film za otroke; 18.00 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Glasba za vas; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik;
20.30	Poezija Ivana Minattija;
20.40	Deset zadetkov — quiz;
21.40	Kulturna panorama; 22.20 Obzornik
ZA JUTRIŠNJO PROTESTNO STAVKO NA GORIŠKEM
Zveza trgovcev poziva svoje člane naj podprejo akcijo z zaporo trgovin
Tudi PSDI izraža svojo podporo in solidarnost
Odbor pokrajinske zveza trgovcev je imel včeraj sejo, ki so se Je udeležili tudi zastopniki posameznih trgovskih sektorjev. Na seji •o proučili povabilo, da naj bi se udeležili pokrajinske protestne manifestacije, ki je napovedana za četrtek 18. t. m.
Potem ko so proučili splošen gospodarski položaj in ugotovili, da •o se v resnici v zadnjem času zelo poslabšali delovni pogoji in se Je zaostrila kriza v drugi polovici leta 1964, smatrajo za potrebno o-pozoriti vlado in odgovorne organe na naše področje, ki ima poseben položaj in ni bilo deležno gospodarskega blagostanja iz leta 1960.
Zato so sklenili, da se bodo tudi trgovci udeležili splošne protestne manifestacije v četrtek 18. t. m. od 10. do 12. ure z zaporo vseh trgovskih lokalov. Poverili so vodstvu nalogo, naj pazno sledi pri pokra jinskih gospodarskih organizmih vsem predlogom, ki naj bi jih predložili osrednjim organom, da bo imela ta manifestacija konkreten razvoj in uspeh.
Zato odbor poživa vsa trgovska podjetja na Goriškem, da naj Jutri. v četrtek, zaprejo svoje trgovine v dopoldanskih urah od 10. do 12.
Na seji pokrajinskega odbora PSDI. ki Je bila v nedeljo dopoldne ter so se je udeležili tudi tajniki strankinih sekcij na Goriškem, poslanec Zuccalli, podpredsednik deželne vlade odv. Devetag in drugi
V okviru »Večerov ob sredah« bo danes 17. t. m. ob 20JO v klubu «S. Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici
VEČER MLADINSKIH ZGODB IN HUMORESK
Predavatelj, avtor in recitator na tem večeru bo znani ljubljanski publicist, gledališki kritik in humorist ŽARKO PETAN
Vse, ki si želijo prijetnega razvedrila, vabimo k udeležbi!
VERDI. 17.00:	«Piombo rovente«,
B. Lancaster in T. Curtis, čmo-beli film; mladini pod 16. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.
CORSO. 21.00: «Vangelo — Secon-do Matteo«. V okviru cinemafo-foruma — Režira Pier Paolo Pa-solini.
MODERNISSIMO. 16.00: «11 piace-re e 11 mistero«, barvni kinema-skopski dokumentarni film o Indiji, mladini pod 18. letom prepovedan ; zadnja predstava ob
22.30.	'
VITTORIA. 17.15: «11 giustiziere di Londran, W. Preiss in M. Pere-schy, čmobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15:	«Lo sparviero
del Caraibi«, J. Desmond in I. Molnar, italijanski barvni film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob
21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,4 stopinje ob
13.30,	najnižjo 6,6 stopinje pod ničlo ob 7. uri, povprečne dnevne vlage je bilo 36 odstotkov.
izvoljeni predstavniki, so na predlog sindikalista Marchesana prav-tako soglasno odobrili resolucijo, s katero so zborovalci vzeli na znanje resen položaj in proizvodne težave v goriški industriji ter ugotovili še posebno težaven položaj v podgorski predilnici ter krizo ribičev in turističnega društva v Gra-dežu. Ker bo v četrtek protestna manifestacija, ki jo pripravljajo sindikalne organizacije s podporo raznih ustanov in združenj, izraža pokrajinski odbor PSDI svojo brezpogojno podporo tej manifestaciji ter vabi svoje člane in prijatelje naj pripomorejo k njenemu uspehu. Obenem izraža svojo pripravljenost za sodelovanje pri drugih akcijah, ki bi bile potrebne
za rešitev hude gospodarske krize v naši pokrajini.
Na začetku seje Je pokrajinski tajnik stranke Dellago poročal o posvetovanjih, ki jih je imel prejšnji teden goriški prefekt s predstavniki posameznih strank glede datuma za upravne volitve. PSDI je vztrajala na stališču, da je treba upoštevati zakonske predpise in je predlagala naj bi bile volitve na Goriškem v nedeljo 6. junija.
V zvezi s tem so proučili položaj stranke po posameznih občinah ter sprejeli sklep, da bo stranka nastopila samostojno v tistih občinah, kjer bodo volili s proporcionalnim sistemom, po drugih občinah pa bodo skušali sestaviti liste «Socialistične enotnosti«.
OB PRILIKI PREŠERNOVE PROSLAVE
Lep izlet Števerjancev v Trst in Veliki Repen
Briški slavček in pevski zbori so poskrbeli za veselo razpoloženje
Avtobusni izlet, ki ga je preteklo nedeljo organiziralo prosvetno društvo Briški grič iz Steverjana v Trst na Prešernovo proslavo in potem še v Veliki Repen, Je prav lepo uspel, ter so bili vsi udele-ženci z njim zelo zadovoljni. V celoti se je zbralo kar 105 ljudi, ki so se točno ob določeni uri odpeljali z dvema avtobusoma proti Trstu.
Tam so sl ogledali naprej novi Kulturni dom, pri čemer Jih je vodil in jih opozarjal na razne značilnosti lepe nove stavbe neki pro-svetar iz Trsta. Tako starejši kot mladi Steverjanci so si z zanimanjem in občudovanjem ogledali ta dom kulture.
Po nastopu pri Prešernovi proslavi, kjer sta poleg števerjanskega
II lil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllll lili IH HIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII Hill lllllllllll II llllllllllllllllllllllllllllllllllll It
DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Najetje posojila 50 milijonov za ureditev ceste v Standrežu
Posojilo za športno igrišče na Rojcah in za kanalizacijo v Kraški ulici - Tri interpelacije
Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo ponovna seja občinskega sveta v Gorici, za katero so pripravili obširen dnevni red, ki obsega kar 34 točk, ki pa so pretežno upravnega značaja Po običajnem poročilu župana bi morale priti na vrsto interpelacije, ki so na dnevnem redu tri. Prvo so predložili komunistični občinski svetovalci, ki vprašujejo župana, kdaj bodo odprli mejni prehod v Gabrijelovi ulici, potem ko je minilo že več kot leto dni, odkar Je bila zadeva predložena pristojnim oblastem in je izgledalo, da Jo bodo kmalu ugodno rešili. Obenem predlaga, naj občinska uprava upošteva ta prehod tudi pri izdelavi splošnega regulacijskega načrta. Interpelacija je bila predložena 23. novembra lani. Z drugo interpelacijo, ki so jo predložili 28. januarja letos pa isti svetovalci
predlagajo naj bi občina na sedanjem športnem igrišču v Ul. Ba-iamonti uredila mestni park. Tretja interpelacija, ki sta Jo predložila svetovalca Pascoli in Batoc-chi, pa govori o pokrajinskem a-grarnem konzorciju v Gorici, ki mu grozi zapora ter združitev z Vidmom.
Med raznimi upravnimi problemi je na dnevnem redu tudi kanalizacija za novo naselje v Kraški ulici. Za to delo bodo potrošili 3.1 milijona lir od katerih bo ustanova ISES, ki je zgradila tukaj stanovanjske hiše, prispevala pol milijona lir. Pravtako bo treba odobriti najem posojila 50 milijonov lir za ureditev Mihaelove ulice v Standrežu, za kar nameravajo potrošiti nekaj nad 68 milijonov lir.
Tudi o Podgori bodo razpravljali, ker mora občina kupiti kos zemljišča od Berte Perko za ureditev
IZ GORIŠKE B0UIIŠMCE
Žena je padla s senika in si zlomila nogo
Tri nezgode na delu in ena pri telovadbi
Sinoči, nekaj po 17. uri so pripeljali v gorlško civilno bolnišnico 70-letno Liugio Cumar por. Rosi iz Ločnlka, Ul. Degli Eroi 9. Zdravniki so ji ugotovili zlom leve roke v ramenu ter so Jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. 2ena Je povedala, da je šla okrog 16. ure po lestvi na senik pri hiši, da bi pripravila krmo za živino. Pri tem pa ji je spodrsnilo, 'izgubila Je ravnotežje ter padla skozi luknjo za seno v hlev in se pri tem poškodovala.
Uro prej so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 27-letnega Umberta Pettemika iz Gradiške, Ul. Roma 2, ki sl Je okrog 15. ure spahnil levo nogo ko Je hotel na polju blizu svojega doma izdreti cementni oporni steber za trte, pa mu je pri tem spodrsnilo.
Zjutraj nekaj po 8. url so pripeljali v bolnišnico 66-letno Marijo Lorenzut iz St. Lovrenca, ki si Je zlomila uro prej levo nogo ko Je v hlevu kidala gnoj izpod živine, pa Ji je spodrsnilo in Je padla. V
bolnišnici so Jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh.
Tudi 51-letni Anton Pintar z Va-lerišča št. 7 se Je ponesrečil pri delu, ko je okrog poldne pripravljal drva v svojem gozdu v Groj-ni. Pri tem pa se je s krivcem ranil na levi nogi. Z avtom Zelenega križa so ga prepeljali v go-riško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh.
Pri telovadbi v telovadnici na učiteljišču v Gorici pa se je okrog
12.30	ponesrečila 19-letna Wanda Zelušček iz Gorice, Ul. Ugo Fosco-lo 22. Z avtom Zelenega križa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili, da si je spahnila levo nogo v gležnju, okrevala bo v šestih dneh.
Prvo pomoč so ob 17.30 nudili tudi 40-letnemu Mariu Sartoriju iz Gorice, Ul. Colombo 3, ki je padel v Ul. Morelli ter se pri tem ranil nad očesom. Okreval bo v nekaj dneh.
ceste IV. novembra. Občina namerava prepustiti tudi dve parceli za gradnjo nove župnije in cerkve pri «Madonini».
Važna postavka je tudi izgradnja občinskega športnega igrišča na Rojcah, ki bo predvidoma stalo 212 milijonov lir. Za enkrat naj bi najeli posojilo v znesku 129 milijonov, s katerim bi lahko uredili vse glavne naprave, da bi bilo igrišče že s tem lahko uporabno.
Zborovanje sindikata trgovskih uslužbencev
Danes ob 15.30 bo na sedežu CISL v Gorici zborovanje trgovinskih uslužbencev članov sindikata te kategorije pri CISL. Ob tej priliki bodo izvolili nov odbor za dobo treh let delegate za pokrajinski kongres svojega sindikata. Ob tej priliki bodo obravnavali tudi nekatere važne probleme kategorije, s posebnim ozirom na obnovo dopolnilne pokrajinske delovne pogodbe.
Roditeljski sestanek v nedeljo v Gorici
Ravnateljstvo nižje srednje in strokovne šole v Gorici, sporoča, da bo v nedeljo, 21. februarja 1965 ob 10.30 v šolskih prostorih v Ulici Randaccio roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Razstava letalskih modelov v Gorici
Ob udeležbi goriškega župana dr. Gallarottija je bila včeraj dopoldne ob 11.30 v razstavni dvorani Pro loco v goriški pasaži uradna otvoritev letalskih modelov, ki jo Je organiziral aeromodellstični odsek letalskega društva «L. Marni« iz Gorice. Razstavljenih Je kakih 20 najbolj značilnih modelov, ki so jih že preizkusili pri raznih državnih in mednarodnih tekmovanjih te vrste. Razstava bo odprta do 25. t. m. in bo zanimala še posebno mlade športnike, ki se bavijo s to vrsto športa.
pevskega zbora nastopila z Goriškega še zbor «Kras iz Dola-Poljan in «Srečko Kosovel« iz Ronk, so se briški izletniki odpeljali v Veliki Repen na Krasu, kjer so imeli v gostilni Križman naročeno večerjo. Takoj po prihodu je godbeni ansambel «Briški slavček« zaigral nekaj veselih in poskočnih ter takoj ustvaril veselo razpoloženje.
Po večerji se je razvila prosta zabava, zlasti ko so prišli tudi ostali goriški izletniki iz Standreža, Sovodenj s Krasa in Ronk. Vsega Je bilo okrog 180 ljudi, ki so se pripeljali s tremi avtobusi in šestimi avtomobili. Veselo razpoloženje se je še stopnjevalo, ko sta zbora iz Dol-Poljane in Ronk zapela nekaj pesmi. Potem je tudi briški mešan zbor pod vodstvom Silvana Krlžmančiča zapel nekaj veselih in narodnih pesmi. Petje zborov so z zanimanjem poslušali tudi številni izletniki iz Trsta, ki so bili prisotni.
Tako Je le prehitro prišel čas odhoda in vsi udeleženci so izrazili željo, da bi še večkrat priredili take izlete in zabave.
Avtobusni izlet v gledališče v Trst
V nedeljo popoldne bo gostovala v Kulturnem domu v Trstu Drama slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z igro «Kdo se boji Virginije Woolf?»
Ker bi tudi številni Goričani želeli videti to delo v izvedbi ljubljanskih umetnikov, bo Prosvetna zveza organizirala v nedeljo 21. t. m. popoldne avtobusni izlet v Trst. Vpisovanje samo na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1 (lahko tudi po telefonu), najkasneje do petka 19. t. m. popoldne. Cena za vožnjo in vstopnino 1300 lir. Odhod avtobusa ob 14. uri s Travnika, skozi Podgoro, štandrež in po potrebi Sovodnje.
Meddeželne smučarske tekme dijakov v Rormiu
V četrtek lir petek, 18. in 19. t.m. bodo v Bormiu v pokrajini Son-drio meddeželne smučarske tekme srednješolcev. S področja goriškega šolskega skrbništva se bo tekmovanja udeležilo 8 srednješolcev, med katerimi sta tudi Marjan Kranner s slovenskega liceja in Igor Cotti.
		
P0 SKLEPIH IZVRŠNEGA ODBORA FIS
Nove norme za nastop v slalomu
Odbora za kvalifikacijsko lestvice in nadzorstvo tekmovalnih prog
DAVOS, 16. — Med tiskovno konferenco, ki jo je imel ob zaključku prve izvedbe tekmovanja za Alpski pokal, je predsednik mednarodne smučarske zveze Mark Hodler najavil več važnih sprememb za alpske panoge. Predsednik FIS je rekel, da bodo sklepi izvršnega sveta predloženi v potrditev kongresu, ki bo v Mamaji na Romunskem.
Hodler .je izrazil mnenje, da bi morali pri startu v slalomu uporabljati nov sistem, ki je že v navadi v izločilnih tekmah v atletiki in kolesarstvu.
K finalu v slalomu naj bi pripustili 15 do 20 tekmovalcev, ki bi jih razdelili v skupine po šest. Naravno je, da bi morali v drugi «manche» popolnoma zamenjati vrstni red startanja.
Nadalje so ustanovili dva odbora: prvi se bo bavil s kvalifikacijskimi lestvicami tekmovalcev drugi pa z omologacijo in nadzorstvom tekmovalnih prog. Zimskošportna središča, ki se ne bi držala določenih norm, je izjavil Hodler, ne bi imela pravico organi-zaclje I A tekem.
Za smučarske skoke bo FIS določil tako sodnike za svetovno prvenstvo kot za olimpijske igre. Nadalje bo ta odbor preiskusil nov sistem hitrega računanja točk s povprečjem treh najboljših skokov. S tem sistemom upajo, da bodo lahko v najkrajšem času določili zmagovalca.
Izvršni svet FIS, ki se je sestal 11., 12. in 13. t. m. v Bernu, je nadalje proučil poročila komisij, ki sta si ogledali prizorišča svetovnega prvenstva 1966 v nordijskih in alpskih disciplinah v Oslu na Norveškem in v Portillu v Čilu.
• IIIIIIHIIimillllllHHlhlHllltHlH*imiHHIIIIIMIHHHI
Odbojkarske tekme študentov v Gorici
Preteklo soboto so se v telovadnici na Catterinijevem trgu v Gorici začele študentovske odbojkarske tekme za pokrajinsko študentovsko prvenstvo. Nastopila so štiri moštva in sicer trgovska šola «Fermi», industrijska šola «Galilei», italijanska realna gimnazija in slovenska klasična gimnazija. V prvi tekmi je Slovenska gimnazija premagala trgovsko šolo z rezultatom 2:1 (12:15, 15:5 in 16:14). V drugi tekmi je industrijska šola odpravila realno gimnazijo 6:15 in 15:5).
• • «
V odbojkarski tekmi za junior-sko deželno prvenstvo je dosegla ekipa Olimpie iz Gorice drugo mesto, ekipa Dom četrto mesto, Val pa peto. Od petih nastopajočih so bile štiri ekipe sestavljene iz slovenskih igralcev.
z 2:1 (15:10,
lllllltllllllllllllllltHIIItllllltltlHIHtlll Hilli IIIIIIIIIItHIHIHIIHIIIIIilllHllllllllHHHIHIIHIIIIHIIItHIIf H llllt Hill
V NEDELJO V KANALSKI DOLINI
Smučarsko tekmovanje goričkih dijakov
Lepo so se uveljavili slovenski srednješolci
V organizaciji ENAL je bilo preteklo nedeljo v Ovčji vasi v Kanalski dolini smučarsko tekmovanje goriških dijakov, ki se ga je udeležilo 13 fantov m 3 dekleta. Tehnični vodja tekmovanja je bil prof. Kranner. Tekmovali so dijaki v starosti od 12 do 15 let. Med njimi so bila vsa dekleta Slovenske in tudi štirje moški tekmovalci.
Po poročilih, naj bi bila organizacija v Oslu perfektna, medtem ko so v Portillu lahko ugotovili samo, da so prireditelji že precej napredovali z delom. Na vsak način se bo komisija vrnila na kraj čez nekaj časa.
Hodler Je končno povedal, da so se za organizacijo svetovnega prvenstva 1970. leta prijavili za nordijske discipline Falun (Švedska), Vysokatat.ru (CSSR) in Grupolding (V. Nemčija), za alpske discipline pa Zermatt (Švica) in Kutzbuehel ali Saint Anton (Avstrija), za obe disciplini pa Garmisch ali Obers-dorf (Z. Nemčija). Za organizacijo zimskih olimpijskih iger 1972. leta pa so se prijavili Banff (Kanada), Lahti (Finska) in Sapporo (Japonska).
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI NOGOMET
Inter-Ranger za pokal prvakov
MILAN, 16. — Jutri bo Inter sprejel v goste za tekmo četrtfinala turnirja za pokal evropskih prvakov enastorjco Rangers iz Glasgovva. Inter bo zelo verjetno nastopil v postavi Sarti, Burgnich, Facchetti, Tagnin, Guameri, Mala-trasi, Domenghini (Jair), Mazzola, Peirb, Suarez in Corso.
Škotski prvaki pa bodo nastopili s postavo Ritchie, Provan, Caldow, Reig, McKinnon, Wood, Henderson, Millar, Forrest, Brand in Ilson.
Juventus - Lokomotiv za pokal sejemskih mest
TURIN, 16 — Juventus, ki se Je že odpovedal možnosti osvojitve letošnje značke državnega prvaka, bo sedaj skušal doseči uspeh v mednarodni nogometni areni. Danes bo imel v goste v tekmi tretjega kola za pokal sejemskih mest Lokomotiv iz Plovdiva. Verjetno bo Juventus nastopil z Anzolinijem, Gorijem, Sartijem, Bercellinom (Castano), Salvadorejem, Leoncini-jem, Stacchinijem, Del Solom (Sac-co), Da Costo, Slvorijem in Meni-chellijem. Bolgari so najavili naslednjo postavo: Bučev, Bekarov, Mazolov, Bojadzijev, Micin, MJa-denov, Kunčev, Enčev, Mulezatov (Grunčerov), Ilijev, Kolev.
LJUBLJANA, 16. — Organizacijski odbor 28. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 25. aprila v Ljubljani, je danes sprejel dokončne prijave 513 tekmovalcev in tekmovalk, funkcionarjev iz 70 redakcij iz 13 držav.
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIItllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIliaillllllHIIM
ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO A LIGE
Portorico poražen: FIAT v vodstvu
Najslabša igra tržaških deklet
Zensko tekmovanje prve lige je spet zaživelo. Zasluga ponovnega zanimanja gre predvsem petorki turinskega Fiata, ki je v nedeljo premagala, in to pot povsem zasluženo z veliko razliko, dosedanjo vodečo petorko Portorica. Portorico je skušal s svojimi starejšimi igralkami presenetiti italijanske prvakinje z bliskovitim začetkom. Namera je deloma uspela in gostujoče igralke so res prevzele,
Franc Mermolja iz Gorice Je zasedel 7. mesto, Marjan Kranner 8., Marko Kranner 10. in Niko Brešan 12 mesto. Pri dekletih je bila prva Mirjam Koren, druga Ada Leban in tretja Mirjam Leban.
V teku na 2 km je bil prvi Marjan Kranner, šesti Marko Kran. ner, osmi Niko Brešan in deseti Franc Mermolja, med dekleti pa prva Mirjam Leban, druga Mirjam Koren ln tretja Ada Leban.
V splošni oceni je bil Marjan Kranner prvi s 4,56 točke, sedmi je Marko Kranner z 38,37, osmL Franc Mermolja s 40,76 in dvanajsti Niko Brešan s 68,23 točkami.
Med dekleti je prva Mirjam Leban z 62,60 točke druga pa Ada Leban z 78,84.
Prva dva vsake kategorije se bosta lahko udeležila državnih tekem v Marsia di Tagliacozzo (L’Aqui-la), ki bodo od 26. do 28. t. m.
vsaj v začetnih minutah " vodstvo igre. Polagoma pa so se domačinke le privadile tempu igre in prednost Portorica je končala, tako da sta bili ob zaključku prvega dela tekme nasprotni ekipi v popolni izenačenosti. V drugem polčasu pa so Turinčanke nadaljevale s hitro igro, leta njihovih starejših nasprotnic pa so se izkazala kot nepremostljiva ovira med željami in realnimi zmožnostmi in domačinke so tako začele nabirati prednost, ki je ob zaključku tekme narasla na polnih, povsem nepričakovanih, 14 točk.
S to zmago Je Fiat dohitel Portorico in tako zdaj ekipi vzajemno vodita. Ostane pa še vedno odprto vprašanje letošnje končne zmage, za katero sta največja kandidata prav Fiat in Portorico. Tema se pa lahko še vedno pridruži milanska Standa ali pa presenetljiva pe-torka iz Trevisa.
Preteklo kolo pa ni živelo ob samem pričakovanju izida med najmočnejšima ekipama. Nasprotno: tudi ostale tekme so bile dokaj zanimive ln izenačene. Gladko zmago je bilo pričakovati le v Trevi-su, kjer je gostovala mlada neapeljska petorka. In prav na tem Igrišču bi skoro prišlo do na (večjega presenečenja. Močen Bristot je le mukoma premagal gostujočo ekipo, ki bi si povsem zaslužila prvi uspeh.
Logika ni vedno dobra svetovalka. Menili smo, da bodo beneška dekleta uspešno zaključila domačo tekmo s Pejom. Izid dvoboja v korist gostujete petorke pa nam še enkrat potrjuje, da trenutna kondicija ene same igralke lahko spre. meni, vsaj pri dekletih, potek vsake igre.
Milanska Standa in Mobili iz Bo. logne sta zaigrala svojo pošteno tekmo, v kateri je prišla do izraza homogenost domačink, ki so tudi zmagale z naskokom, ki je realen izi az moči nastopajočih moštev.
Nekai več pa bi pričakovali od
tržaške Ginnastlce. Tržačanke so se pomerile s Pejom in so kaj kmalu položile orožje. Naskok 22 točk, s katerim so domačinke odpravile gostujočo petorko, pa niti zdaleč ne odgovarja možnosti ekip in rav. no zaradi tega smemo smatrati nedeljski nastop petorke iz našega mesta kot najslabše v letošnji »>e-zoni.
I. P.ZIO"
S P D T
priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj.
Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa do 3. marca.
UMETNO DRSANJE
MOSKVA, 16. — Svetovno prven sivo v umetnem drsanju za 1966 leto bo v Davosu, medtem ko bo za naslednje leto na Dunaju.
Evropsko prvenstvo za prihodnje leto pa bo organizirala Češkoslovaška in sicer v Bratislavi.
NOGOMET
SAO SALVADOR, 16. — V prija tel j skl tekmi je brazilska enajsto-rica Botafoga premagala češkoslovaško reprezentanco 2:0.
BOKS
NEW YORK, 16. — Zadnjega marca bosta v Madison Square Gardenu kar dva dvoboja za svetovni naslov: svetovni prvak sred-njetežke kategorije Američan Wil-lie Pastrano se bo spoprijel s Portoričanom Josejem Torresom, prvak srednjelahke kategorije Američan Emile Griffith pa z rojakom Josejem Stablejem.
M. ŠAJINOV
Cvetočih lic.

Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
Kakor Je videti, je vsa težnja njegovega snovanja tehnika, strokovno obdelovanje predmeta, kar pa Je v velikem nasprotju z drugo panogo njegovega udejstvovanja, in sicer s slikarstvom. Tu je Bambič dosegel pomembne uspehe. Zlasti med svojim ustvarjanjem v Zagrebu, je ustvaril novo osebno smer v tehniki ilustriranja. Toda vse njegove slike, vse njegove barve, vse njegove poteze, vsi njegovi portreti odsevajo tako čustvenost in nežnost, ki bi jo Bambiču znanstveniku, tehniku, novotarju-izumitelju nikoli ne pripisal. V Bambiču je utelešenih dvoje duhov. Duh tehnika, ki skuSa pojasniti življenje z znanstvene plati, ter duh umetnika-slikarja, katerega čustva prekipevajo v njegovih delih polnih miline.
IV.
Ko se po tolikih letih oziram nazaj in v duhu preletavam snovanje mladine pri Sv. Ivanu in na Tržaškem vobče, moram pač reči, da so naša društva mimo tipično narodnoobrambnega dela gojila ljudsko prosveto na način, kakor Je ni gojilo nobeno gibanje pred mladinskim in kakor verjetno je ni nobeno gibanje kasneje. Morda so k temu pripomogle posebne okoliščine, ki so tako ustvarjanje favorizirale, vendar pa mislim,
da gre zasluga za veliko društveno aktivnost predvsem tistim, ki so takrat vodili Z.MD.
Nenapisano pravilo mladinskih društev je bilo, da so morala imeti vsak teden članske sestanke s predavanji. Razen predavanj je moral predsednik na sestanku poročati članom o sklepih seje, ki so morale tudi biti vsak teden, medtem ko so morali odborniki, zadolženi s kako funkcijo, poročati o svojem delu. Tako smo imeli vsak teden točno sliko o stanju blagajne in o plačani ter o neplačani članarini. Ker se je zelo strogo ravnalo z zamudniki, ni bil redek primer, da je bila včasih tudi neplačana članarina glavni vzrok za njegovo izključitev iz društva. Tako zasledimo na pr., da sta bila na osmi odborov! seji dne 31. 8. 26 črtana kot člana in izključena iz društva Daizinger Milan ter Sirca Miro, ker nista zahajala redno na društvene sestanke in ker nista redno plačevala članarine. Včasih Je bila takih izostankarjev in zamudnikov črtana kar cela vrsta in žal, da niso bili v često pomanjkljivih zapisnikih imenoma označeni. Sčasoma se je dosegla na tak način taka selekcija, da ni bilo v društvu skoro člana, ki bi ne bil vprežen v to ali ono dejavnost, ki bi ne bil s čimerkoli aktiven. Tista mladina, ki je takrat šla skozi, to rešeto društvene discipline in je ostala v njem do konca, tista mladina je postala v poznejših letih in zlasti v letih narodnoosvobodilne borbe, kvas vsega upora na Tržaškem.
Pa tudi načelniki posameznih odsekov so morali vsak teden podati poročilo o delu poverjenega mu odseka. V tako neroden in mučen položaj je zlasti često zašel Škamperle, kateremu se navzlic vsemu trudu in dobri volji ni posrečilo pokazati zadovoljive aktivnosti društvene knjižnice, čeprav so ga vsi objektivni razlogi opravičevali. Ko je nekoč moral poročati Dolfo Gustinčič o delovanju hranilnega odseka in ker, razumljivo, včasih tudi ni imel kaj povedati, se Je izgovoril, da ga boli grlo ln da bo zato poročal na prihodnjem sestanku, so se mu začeli vsi smejati. Postalo mu je tako nerodno, da Je na
koncu sestanka — pri slučajnostih — prosil za besedo in se izpovedal. Dejal je, da ga prej pač ni bolelo grlo, ampak da ga je bilo sram povedati, da imajo člani njegovega odseka tako malo smisla za «šparanje», tako da med tednom ni nihče vložil na hranilno knjižico niti lire. Vse to se nam je ohranilo v zapisnikih, ko je tajnikoval škrap, ki v svoji pikrosti ni prizanašal nikomur.
Sestanek je bil v društvu vse. Bil je kakor mala univerza. Na njem se je predavalo, razpravljalo in učilo. Ko je na sestanku dne 6. 5. 26 imel Bambič predavanje in so se člani verjetno vedli tako, da so bili vredni poduka, je po predavanju
ifrMiimiiimi—11 m m iib mmmmbbiimi.t.
Nogometni enajstorici mladinskega društva Sv. Ivan ter S. K. Primorje ■ Prosek - Kontovel pred prvenstvenim tekmovanjem 28.11.1926 na Proseku. Zanimivo, da so ime Primorje tolerirale celo fašistične oblasti, medtem ko danes nekateri nestrpneži vodijo gonjo proti temu imenu, češ da /ali njihov narodni čut«
imel Rado Strgar skoro celo drugo predavanje, s katerim je pojasnjeval prisotnim, kako se imajo vesti na sestankih in predavanjih. Bila Je to pač ledina, ki jo je bilo treba še orati. Na istem sestanku so se razdeljevale med članstvo priloge «Edinosti», ki jih je ta dnevnik namenil deci. Priloge pa niso bile razdeljene brez pojasnila in posvetila, in tako se je na pr. Bambič potrudil pojasniti pomen teh prilog. Ker pa se je opazilo, da je bilo prav na tem sestanku veliko še šoloobvezne mladine, se je takoj na prihodnji seji dne 11. 5. 1926 razpravljalo o tem važnem vprašanju. Upoštevajoč, da se premladi ne morejo udeleževati večernih sestankov, se je zato sklenilo imeti prihodnji članski sestanek v nedeljo ob 11. uri po končani maši. Kazalo pa Je, da vprašanje premladih članov ni bilo vprašanje samo našega društva, temveč da je bilo splošno ln pri vseh mladinskih društvih, kajti nekoč pozneje je Zveza v tem pogledu razposlala okrožnico, s katero je dala navodilo, da je sicer zelo zaželeno, da posečajo društvo tudi šoloobvezni otroci, vendar pa naj jih zaenkrat ne vodimo kot člane, niti naj jim ne izročamo kakšne članske izkaznice.
Nedvomno je svetoivanska mladina skušala ustvarjati Z vso vnemo, ki jo je zmožna neugnana in zdrava ambicija mladih ljudi Toda kakor vsepovsod, tako se je tudi tu začelo iz vsesplošnega in še kaotičnega ustvarjanja luščiti tisto, kar J« imelo možnosti, da se obdrži, medtem ko je začelo hirati tisto, kar je bilo v zvezi z objektivnimi težkočami. Resnica je, da po navadi uspeva tisto društvo, na čelu katerega stoji dober organizator z mnogo iniciative in vztrajnosti. Toda tudi taka gonilna sila ne opravi ničesar, ali prav malo, če nima okrog sebe sposobnih ljudi, ki morejo njegovo iniciativo uresničevati. Zakaj, recimo, ni bilo v dobi mladinskih društev na Tržaškem nobenega pevskega zbora, če izvzamemo šentjakobsko KOLO, ki ga je vodil Ubald Vrabec, in če izvzamemo cerkvene zbore? Moje mnenje je, da pevskih zborov, ki bi nedvomno uspevali v mladinskih društvih, ni bilo zaradi pomanjkanja pevovodij.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOOH1 ML TELEFON 93-8011 ln 94-638 -	Poštni predal 559 -	PODRUŽNICA: GORICA:	Ulica Silvio PelliCO I II	Telefon 33-82 - UPRAVA:	TRST	- UL SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon 87-388 - NAROČNINA: mesečna KIH) Ur - Vnaprej: četrtletna 2J5U lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din,	mesečno 42U din -	Nedeljska: posamezna 50	din, 2.400 din za leto	1965 — Poštni tekoč)	račun:	Založništvo tržaškega tiska	Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari rrg 3/1.,
telefon 22-207. teko« račun prt Narodni banki v Ljubljani 600 14 603 86	- OGLASI: Cene	oglasov:	Za vsak mm	v širini enega stolpca:	trgovski 150, finančno	upravni	250, osmrtnice 150 Ur - Mali	oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške in gorlške pokraline se
naročajo prt upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Socletk Pubbllcltk Itailanas. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat