Štajerske vesti. —š— Nemška šola v Konjicah se hoče podreti. Iz Konjic poročajo: Dne 9. t. m. je moral učitelj Fras otroke drugega razreda tukajšnje šulierajnske šole spustiti domov. Zapazil je, da se hoče podreti stavba, ki je bila šek lansko leto prizidana glavnemu šolskemu poslopju. Kmalu ko je učitelj spustil otroke drugega razreda domov, so opazili, da se je začel nagibati strop drugega razreda. Nagnil se je za 9 in pol centimetra. Spustili so takoj vse otroke iz šole in šolo zaprii. K sreči so nevarnost še pravočasno opazili, sicer bi se bila pripetila lahko velika nesreča. Že lansko leto se je pri glavnih vratih podrl en steber in je bila zaradi tega ubita ena učenka. —š— Na slovenski okoliški šoli v Celju je ob šolskem letu 1912/13 zopet nad 400 učencev, tedaj za 1 u k n j e , s katerimi razpolaga ta zavod v učne svrhe, naravnost horendno število. Na tej šoli obstojajo že leta tri paralelke, ena celo že nad 11 let: a vse te paralelke so doslei še provizorne! Seve pri nemiški mestni šoli je to vse drugače. Nas Slovance se pač mora povsod zapostavljati! — Kakor slišimo, se ikrajni šolski svet za celjsko okolico resno poteguje za definiziranje paralelk na okoliški šoli ter za ustanovitev nove paralelke k IV. razredu, ki šteje letos 84 učencev. Videti hočemo, kaj ukrene ljubljeni naš deželni šolski svet štajerski. —š— Razširili so petrazredno ljudsko šolo pri Sv. Križu na Murskem .polju v šestrazrednico. —š— Navo Roseggerjevo šolo so slovesno otvorili predminolo nedeljo na Pragerskem. —š— Za častna občana je imenoval nemškutarski občinsiki odbor v Peklu pri Poljčanah načelnika nemškega »Schulviereina« dr. Grossa in arhitekta Payerja, ki je v Peklu sezidal šulferajnsko šolo. —š— Nemci se učijo slovenščine. Spodnještajersikj Nemci so se začeli zadnje čase pridino učiti slovenščine. V Celju in v Mariboru vzdržuje »Siidmark« javne učne tečaje za slovenščino in vabi osobito izobraženstvo ter trgovstvo in obrtništvo k uoenju slovenščine. V Celju so uvedli na mestni trgovski šoli slovenščino kot obligaten predmet. To navdušenje Nemcev za slovenščino izvira iz dveh raziogov. Na eni strani je narodna zavest na bp. Štajerskem vendar že toliko narasla, da Neniici po uradih in trgovinah ne morejo več izhajati brez siovenščine. Na drugi strani pa jim služi znanje slovenščine kot dobro zasužnjevalno sredstvo.