Stev. 327. Trst, v soboto 23. novembra 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN tb neooljah !d praznikih ek 5., m ponedeljkih «k 9. j J utrt J. ?e»»tžne fitev. se prodajajo po 3 nvfi, (6 stot.)▼ mnogih *>oJwiarn&h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Fostojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-l&ni, Dorabergu itd. Zaatarele Stev. po 5 ntč. (10 stot.) •OLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokoiti 1 keioae. CENE: Trgovinski in abrtni oglasi po 8 at. mm. ooartnice, zahvale, poslanice, ogla« denarnih zavodov po A® st mm Za oglaae v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka •aadftijaa vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-m&lj pa 40 tftot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave jSđinosti". — Plačuj e se izklinČĐO le upravi „Edinosti". RaČljivo In toJIJivo v Trstu. - •■ ...---------- - ---------- Glasilo političnega društva „Edinoat" za Primorsko. „F (^»Mfi yt m»ć r NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 24 K, pol leta 12 K. S moteče O K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se npra^a ne ozira. Rftniam* mm. n«d»U»*» ls«aaj* „KDIVOSTZ" ataa«: a« ••i« i«t« Irti s-ao. M pm\ lata Kron I IC Tai dopisi aaj m pošiljajo na uredništvo lista Nefranko vaaa pisma ae m aprejefaaje la rekepial aa aa vradaja. Naroftnino oglase ta reklamacije je pošiljati aa upravo lista tTREDNIŠTVO: ultoa 6lerflle Galattl 2» (Naredni dea) Izdaj -te i j in odgovrni urednik ŠTEPAJi »ODI NA. Lastnik konzorcij U*ta .Edinost". - Natisnila Tiakaraa .Edinoet*, ▼pisana zadmga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev 20. foitno-tranllnltnl račun Stev. »41-652. TELEFON It 11-57 Pogajanja za premirje razbita! Novi boji pri Gataldži. Zakaj premirje ni sklenjeno? CARIGRAD 22. (Izv.) Med pogoji za premirje, ki so jih Turki odklonili, je bolgarska zahteva, da se turška flota umakne od M dlje, da se opusti prevažanje čet in municije iz Azije, da se uda Janina, Drino-polje, Sfcader, Dibra, da se opusti čatal-džanska črta In da Turčija Izpusti na Crnera ■orju ujete bolgarske trgovinske ladje. Teh pogojtv Turčija ni marala sprejeti, vsled česar se vojna nadaljuje. Boj pri čataldži ? CARIGRAD 22. (Izv.) Od sinoči se sliši grom topov pri čataldži kot bi prihajal vedno bliže; zdi se, da se Je razvzel boj aa vsej črti. Bitka pri Drinopolju. LUNAJ 22. (Izv.) „Mittagszeltung" poroča iz Belegagrada, da je pred Drinopoljem pričela velika bitka, ki se je udeležujejo acatne bolgarske In srbske čete. Križarica Hamidije. CARIGRAD 22. (Izv.) Turška križarica „Hamlete", ki jo. je bila predvčeraj napadla pri Derkosu v Črnem morju bolgarska torpedo vka In jo znatno poškodovala, se je baje zatekia v Bospor. CARIGRAD 22, (Kor.) Križarica »Ha-mkli,e" je priplula pred Carigrad. Oficijelno javlja poveljnik, da jo spravijo danes v ad miralitetni pristan. Njene poškodbe baje aiso znatne. Njej prideljeno torpedovko Berkih-Satvet" so odposlali pred Varno. Boj s knžarico se je vršil 25 morskih milj od Karaburnu na jugoiztoku cd Derkosa. Boj za Skader. DUNAJ 22. (Iz/ ) O bojih pri Skadru poroča „N. Fr. Pr.": Bombardement Skadra se ž« vrši od 27. oktobra. Do 31. oktobra so Črnogorci mesto obstreljavali od Vrake, od onega časa pa se dr ijo nekako pasivno, ker pričakujejo prihod Srbov od Prizrena. Položaj Turkov v mestu še sicer ne bi bil obupen, pač pa primanjkuje živil. Premirje pri Skadru? ČETI NJE 22. (Izv.) Že tri dni se zdi, da vlada krog S sadra premirje. 1500 Turkov padlo pri zavzetju Lesa. MILAN 22. (Izv.) „Corriere della sera" poroča iz Bara: Mejtem ko je srbska armada, ki je operiraia skupno s črnogorsku armado, utrujena vsled neprestanega dež|a }n captavljeclh forsiranih maršov, po-fcvala na bregovih nekega dotoka Drina predno napade Leš, so straže naznanile, d h se približuje velika vojaška četa. Bili so Turki. Srbi so se z vso naglico umaknili 500 m nazaj in se skrili za drevje, kjer so nastavili svoje mitraljeze, ter pričakoval* primernega trenotka. Turki so prekoračili reko, ter so se v sredi nekega inprovizlra-nega mesta razvili v vojno Četo. Ko so se Turki dosti približali, so Srbi izstrelili svoje puške in mitraljeze. Prizor je bil strašen. Le maio jih je ostalo živih ; oni, ki niso padli, so se spustili v divji beg, ter utonili v reki Ko so pokapali mrtve Turke, so jih našteli 1500!! PODLISTEK. Osvit. Spisal Kaver Sandor OJalskl. — Pravel A. E. XIII. Ivan fe poželjivo prečital i eno i drugo kajižico in je v svojem navdušenju — isti trenotek sedel na voz da razširi knjižice. Vse je kipelo v njem žarkih, zmago slavnih čustev in duša se mu je dvigala vzhičenih misli. Vprašal se ni niti trenutek ali je ra*>no vse tako, kakor se piše v knjižicah. In ravno zaradi tega ni nič motilo ■;egove navdušenosti in njegovega zanosa ■iti mu slabilo volje, najmanj pa kvarilo stalnega in neomajljivega prepričanja. Po slušal je samo bajne besede, sladke, po aosne besede o pravicah domovine in ■aroda, o lepoti rodnega Jezika in o širokem njenem prostoru. Kakor začaran |e gledal divno sliko, ki mu je vstajala pred duhom in se je skoraj s skesanostlo vernika klanjal pred njo. Kar gorel Je plamteče žeije, da bi čim prej mogel kaj napraviti v korist narodni stvari la s solzami v očeh le čutil, da bi bil ta trenotek pripravljen žrtvovati se ves aa srečo in svobodo domovine — za pre Srbi v Draču. BEROLIN 22. (Izv.) „Lokalanzeiger* javlja iz Belegagrada, da so na albanskem obrežju operirajoče čete zasedle danes Drač. Tam se Je nahajal samo bataljon Turkov. Da bi pa bil Drač že srbski, še ni potrjeno. Avstrija in Drač. DUNAJ 22 (Izv.) „N. Fr. Pr." objavlja poročno, da d'o'omatsM f»vstr'!ot avstrijskega kurirja t Prizren. BELGRAD 22. (Izv.) Danes se je napotil avstroogrski odposlanec konzul Edel v Prizren in v Mitro vi co. Da mu bo pot olajšana, ga spremlja visok srbski uradnik. „Križev pot* avstrijskih konzulov. BELGRAD 22. (Izv.) .Štampa* javlja k zadevi avstrijskega konzula Tachjrja v Mi-trovici. Ko so Srbi zasedli Mitrovico, Je ruski konzul takoj posetU srbskega poveljnika, avstrijski konzul Tachy pa tega ni hotel storiti. Prebivalstvo, ki Je že bilo itak razburjeno, je ta Čin še bolj razgrel in vsled tega je general Živković obljubil avstrijskemu zastopniku prost odhod. Množica je bila zelo ogorčena In zato so Srbi postavili pred avstrijski konzulat precej mjo stražo, ki je pa konzul ni maral in Je izjavil, da raje odpotuje Živković mu je zatrdil, da mu hoče le dobro, a Tachy je v spremstvu 10 kavaleristov vendar odpotoval. Konferenca diplomatov v Belemgradu. BELGRAD 22 (Izv ) Včeraj se Je vršilo tu posvetovanje med angleškim poslanikom Pigetom, bolgarskim Toševim in ruskim Hartwigom. Srbi trde, da se vse ugodno izteče. DUNAJ 22. (Izv) Do Štor Nenadovič, sorodnik srbskega kralja Petra, ki je bil do izbruha vojne poslanik v Carigradu, je izjavil v Berolinu, da se bode razmerje med Avstrijo in Nemčijo ublažilo. V Berolinu se |e baje on sploh prepričal, da hrepene za mirom. Delo vojaških oblasti. BELGRAD 22. (Izv.) Podučeni krogi trde, da ni vzroka, da bi Prochazkova afe a dovedla do političnih komplikacij. Politični korf.ikt je proizvajala samo vojaška oblast, ki je za čas vojne v zasedenih pokrajinah tudi civilna oblast. Kakor hitro pa nastopijo normalne razmere, bode srbska vlada ukrenila vse potrebno. Srbi v Florini. BELGRAD 22. (Kor.) Vesti, ki so prispele sem, pravijj, da so srbske čete prišle v Fiorino. Pogreb židovskega oficirja. BELGRAD 22. (Izv.) Včeraj so v Belemgradu pokopali oficirja Amarja, ki je bil židovskega rodu. Padel je blizu Uroševca (Ferlzoviča). Bil se Je z malo četico zelo: hrabro, a v zasedi so ga ulovili Arnavti, kil so ga ustrelili, kakor vse njegove konjenike.1 Srbski emisarji na Dunaju. DUNAJ 22. (Izv.) Včeraj se Je tukaj | raznesel glas, da so prišli na Duna| srbski! emisarji, ki imajo nalogo, da poženejo v> zrak mostove. In res straži j o danes cd obeh' strani vojaški oddelki po 20 mož vseh pet' dunavskih mostov. Bolgari zasedli dve mesti. SOFIJA 22. (izv.) Bolgari so zasedli včeraj M±garo In Dedeagač. (Malgara leži na sredi pota iz Dedeagača v Rodosto.) Proglasitev neodvisne Albanije. DUNAJ 22. (izv.) Jutri bi se imela v Draču proglasiti neodvisnost Albanije. Nov pretendent za albanski prestol? CARIGRAD 22. (Izv.) V informiranih krogih truć, da kandidira princ Abdul Me-šid za albanski prestol. Rusija se pripravlja? DUNAJ 22. (Izv.) Tu se trdovratno za trjuje, da Rusija vztrajno mobilizira. Mero-dajni krogi pravijo, da pošilja Rušila iz vsega carstva vedao več čet na zapad. Poslednjih dni je odšlo na Rusko-Polj sko iz kazanske gubernlje mnogo čet. Nemčija odgovarja na rusko pomnoževanje čet s povečevanjem čet na meji. Ruski križarici v Črnem morju. CARIGRAD 22. (Kor.) Dve ruski križarici ste pripluli v Sunguldak v Črnem morju. Turki proti ruskim ladjam. BERVL1N 22. (izv.) Ruski vojni ladji Kubanec* Je turška vlada prepovedala pot v Zlati rog. Grki na Mitileni. ATENE 22. (Aten. tel. ag.) Gška eska-dra je priplula včeraj v mitilenski pristan. Admiral Kunduriotis je takoj zahteval, da se mesto preda. Inozemski konzul! so svetovati 700 glav broieči posadki, da se umakne iz mesta. Admiral se Je izkrcal z 1500 možmi, katerih je 400 ostalo v mesfu, do-čim j h je 1100 začelo zasledovati Turke. Nato je odplula eskadra pred Lemnos. Črne koze v Belemgradu. DUNAJ 22. (Izv.) „Zrit" se poroča Iz Belegagrada, da so konstatirali med turškimi letniki v Belemgradu tri slučaje črnih koz, vsled česar so cepili vso posadko, letnike in ranjence. Ranjencev ne sme nlkdo obiska vati. Kolera v Carigradu. CARGRAD 22. (Kor.) Do sedaj so uradno konstatirali samo 46 slučajev kolere, med temi 7 smrtnih. (?) Slučaj Lloyd parnika „Wurmbranda*. BELGRAD 22 (Izv.) Sem |e prispela vest, da operirajo srbske Čefe z grško eska-dro ob albanskem obrežju. Grki so zadržali parnik „Wurmbrand* in so ga preiskali, Če ae prevaža kontrebande. Ker pa niso na njem našli ničesar sumljivega, so ga izpu-ttili. Vse vesti, ki so se o avstr. eskadri nekod raznesle z ozirom na „Wurmbranda", so senzacijonelne izmišljotine. Ured.) Socijalistovski kongres v Baslu. PARIZ 22. (Kor.) Itiednl kjngres so-cijalistov je sprejel dnevni red proti vo|ni, ki ga bodo obravnavali na mednarodnem kongresu v Baslu prihodnje nedelje. — Avstrijski odposlanec Pernerstorfsr Je pozdravil kongres vimenu avstrijskih socijalistov. jorod svojega naroda. Ia Jasnejši Je bil krog njegovih misli in njegovih načrtov Sedaj Je videl popolnoma konkretao v duhu pred seboj meje svojih cHjev in veselil St je v sebi, da bo odslej mogel popolnoma točno odgovarjati na vsako vprašanje in razbistriti vsako nejasnost. Bilo mu je sko raj kakor mladeniču, ki se prvikrat zaljubi in izbere opredeljen pc|av in dušo za svojo ljubezen namesto splošnega ideala, ki |e stkan iz niti burne fantazije probujenega mladeniŠkega življenja. — On — ali se bo veselil župniki — je vzklikal Ivan na koleselju, proseč koči-jaža, naj vozi kar najhitreje. Bilo Je krasno septembersko Jutro, oblito odpovsod z nežnostjo in svetlostjo prve Jeseni in ozalšano povsod z njenimi raznobarvnimi čari. Toda Ivan nI niti pazil niti mislil na to lepoto prirode, čutil je samo da Je vseokoli nJega in v nJem svetlo in divno — blaženo. Tako je popolnoma pozabil, da mu Je pandur, ko Je sedel na voz, izročil pismo — Madlenino pismo, ki ga je porinil v žep,ne da bi b i pogledal nanje Slučajno se Je spomnil nanje, ko je iskal smotko v žepu. In segel Je po pismu. — A, od Madlene I — se mu ie iztr gal vesel, pa vendar nekoliko grajajoč glas. Zaključeno zasedanje delegacij. BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Danes se Je zaključlilo zasedanje avstrijske in ogrske delegacije, ki ste končale svoje delo in dognale, da se obojestranski sklepi vjemajo. Razburjajoči glasovi na južnem Ogrskem. DUNAJ 22 (Izv.) „Mittags-Zeitung" poroča, da prihajajo Iz nekaterih kr jev južne Ogrske vznemirjajoče vesti. V Pančovi govore, da je srbska vlada pozvala vse (prostovoljne) čete z bojišča, ki jih heče sedaj poslati v južno Ogrsko. — Trdi se tudi, da so neki Srbi skušali vtihotaoitl na Ogrsko bombe in drugo streljivo. Pravi|o nadalje, da so v Pančovi včeraj aretirali sumljivega človeka, o katerem so seda{ dognali, da je štabni srbski oficir. (To je roman, ki se čita kakor pripovedke »Tisoč in ena noč*. — Ured) Nezgode aeroplanov. LONDON 22. (Ker) Dva gospoda sta se dvignila včeraj z balonom „Meteor* in sia hotela preko morja na Francosko. R2di bresvetrija in radi vpliva dežja pa je padel balon blizu francoskega obrežja v morje. Tekom noči so rešili ribiči oba potnika, ker so čuli njiju klice na pomoč. Spomenik prof. Mussafii. DUNAJ 22. (Izv.) Jutri bi se imel odkriti na univerzi spomenik profesorja Mus-sofie. Italijanski dijaki so zahtevali, da se slovesnega 6na udeleže i venci in italijanskimi trakovi, kar jim je pa rektorat prepovedal. Vsled tega se italijansko dijaštvo odkritja ne udeležL_ S črnogorskega bojišča Cettnje, 19. novembra 1912. Padec Lješa. S. G ovanm di Mtdua in Lješ sta tcre| padla! Črnogorska vojska, ki je osvojila ti dve za Ssadrom |užno od Skaderskega jezera najvažnejši točki, je morala pred izvršenjem svoje konečne naloge biti ljute bitke in zavzeti mnogo pozicij. Zasledujoč jo zadnje dni na njem poti, vidimo, da je dne 14. t. m. pobla pri Luarzi mnogoštevilno turško voj ko in zavzela nato vse pozicije do izpod Bele gore, med temi tudi Črni vi h, na kar |e krenila proti S, Giovannl di Medua, ki ga Je dne 16 t. m. osvojila. Scer so Turki poskušali 17. t. m. odvzeti Črnogorcem vse pozicije nad imenovanim pristaniščem, toda njih trud in napor je bil bre uspešen. Pozicije nad Sv. Ivanom so ostale v rokah črnogorske vojske, katere neposredna naloga je bila sedaj, da zavzame tudi Lješ. To se je zgodilo včeraj 18 t. m. Zavzele so ga črnogorske in srbske čete. O sroski vojski, ki je sodelovala pri osvojitvi LjeŠa, se ne ve nikakih podrobnosti. Znano je edino to, da so takoj krenile za Drač. Dne 18. t. m. so ob 10 dopoldne opazile črnogorske predstraže na levem bregu Drina vojsko, toda niso vedele, če-gava je ta vo|ska, ali turška ali srbska, ali so to miriditska in malisorska plemena, ki so se svoječasno ponudila generalu Mitra Martinovlču, da napadejo na svo|o roko Meduo in Lješ. Treba le bilo torej največje opreznosti in pozornosti. Ta ni bila odveč, kajti pokazalo se je, da je to turška vojska. Sledilo je povelje za narod 1 Vnel se je l|ut bo|. Turki so se branili energično in uporno. Višek navdušenja je nastopil, ko so se oglasili srbski topovi na drugi strani. Tu; ki Zabolelo ga je nekaj v srcu, da je mogel pismo te mile in ljubljene duše kar tako neprečitano steknitl v žep. Toda isti trenutek se je |e uprla vsa duša temu ginje-iju. „To so majhne — to so samo moje stvari, toda to — to se tiče domovine in naroda !" — Je rekel po'uglasno sam sebi. Trenutek ja mu |e bilo le težko in čutil je, kako se mu trese netranjost in negotovo polje sedaj sem sedaj tja. Z drhtečo roko Je odprl pismo. Z lepimi, drobnimi črkami Je bila tu napisana velika, silna njena ljubezen, napisana tako goreče, tako verno in tako zanosno, da tudi hladne konvencljonalne francoske besede in fraze niso mogle pi ikriti elementarnega in vultanskega ognja, ki je olamtel iz te ljubezni do nedoglednih višin la sijal s ikrlatastim rdečilom okrog sebe. In pisala Je samo o tej ljubezni, bila so to divna priznanja iz svetega skrivališča ljubečega srca; o sebi sam» Madlena skoraj niti govorila al. Šele v neopustiji^era post-skriptu je omenila svoje velike skrbi, ki je| jih zadaja bolna mati, ki slabi od dne do dae. Tu je bita vpletena skromna, ponižna jrošaja, kako bi jej bilo v teh ttžkih časih veliko lažje, ko bi nJega videla vsaj za par trenutkov. — Ali naj grem tja! — je bila prva njegova misel. Toda spomnil se je svojega načrta s knjižicami in je izračunal, da bi Izgubil najman, tri dni; in Ivan je težko vzdfhnil. Tresel se je razburjenosti in notranjega omahovanja. Zopet ga je ob-vzelo silno hrepenenje, da bi videl Madleno. Pretrpel je v tem trenotku milijon muk, da ne more in ne sme zadostiti temu ču»tvu. in sočutje za Madlenine boli mu je zalilo notranjost. Koučno pa se mu Je zabol v srce tudi bridki nož sumnje In strahu, da bi vsled takega ravnanja jenjala Madlenina ljubezen, da bi Jo mogel izgubiti in bi končno mogei kdo drug, kak nevrednež, n. pr. Tivadar, mogel zavarati to divno Ženo. Bile so to velike muke, ki so se mu vile po duši, in težke boli, ki so mu so mu seka'e srce. Toda niti trenutek ni odstopil od svojega sklepa. „Ne smem, ne smem više ceniti potreb in Želja svojega srca kakor pa narodne stvari. Madlena ve, da |o ljubim ool|r nego vse, toda — ali bi bil vreden, da me ona ljubi, ako bi ne znal ia mogel doprinesti žrtev domovini, kateri pripadam v prvi vrsti in ki ima prva pravico do svojih otrok ? In seda| moram tem zvesteje delati zanjo, da vsaj ne mučim zastonj srca in zastonj ne povzročam boli svoji mili Madleni 1* — Je govoril razbuđen sam pri sebi, da se je kečijaž ozrl. Btrtti« II EDINOST" te. 327 V Trstu d Dr. 23. novembra 191 2. so bili torej med dvema ognjema! Boj ga Je pogladila po licu. »Kako ti le?" strašen ! Vse deluje in sipa ogenj na so- Vojak Je uprl svo|e oči v naju in molčai. vraŽDika, topovi, mi raljeze in puške. Turki I Mimo Je prišel mlad obrit moški z ve-so zopet poskusili prevariti črnogorsko Ukiml naočniki. Videlo se mu Je, da Je vojsko: zavihrala |e bela zastava. Toaa kdo zdravnik. Obrni! se Je proti mojemu dara veruje izda|ici ? Črnogorska vojska Je opo- ---- —" ' u zorila srbsko na to s klicem .Žtvio kralj !" Turki so zopet napadli obe fronti. Boj Je postal še IJuteJši in (e trajal do pol Štirih skemu c-ceronu rekoč nemški: „Wer ist dieser Herr hier?" Bolnišnico, v kateri sera se naha|al, upravlja in vodi ena izmed ekspedicij rde- Tedaj Je turška artilerija obmolknila. Turki čega križa z Nemškega. Nerako čudno me so se branili samo še s puško in mitraljezo, je dlrnulo, ko sem videl popoldne istega ali zastonj. Črnogorska vojska Je prekoračila zdravnika še vedno v operacijskem talarju, most in krenila v mesto, srbska pa pod trdnjavo. Mesto se mora predati. Malo po 4. uri Je zavihrala bela zastava na nasfplh. Boj za Lješ Je končan, mesto Je v črnogorskih in srbskih rokoh. Sestanek obeh bratskih vojsk Je bil zelo prisrčen, manifeste cija bratske sloge. Ko Je bilo mesto vmirjeno in red napravljen, je Šel v Lješ general Mltar Mitrovič, komandant Južnega cdreda. Pri vhodu ga je pričakovala vojska, oa čelu JI šef štaba Gojnlč. Komandant je z zavihanimi rokavi, kako hiti preko koridora — žvižgajoč na ves glas. Tu srao srečali vojaka-prostaka, ki je prenašal na hrbtu enega izmed oficirjev. Rane so najrazličnejše, a največ so ranjeni bojevniki v roke in glavo. Qlava moli itak več ali manj pri merjenju izza šance ali podobne naravne obrambe, roka pa Je zlasti eksponirana o priliki repetiraaja. Enemu vojaku je udrla kroglja iz neposredne bližine v ramo, prodrla vse telo po dolgem In je častltal vojskama na zavzetju LJeša s klicem zapustila pri peti. Sploh Je več nenavadnih „Ž!vio kralj! % klic, ki sta ga ponovili obe slučajev. Neki hrvatski zdravnik je imel ra- armadi. Cetlnje 20. novembra. Pred premirjem. Z bolnega polja priha|a malo novic 1 njenca, ki mu Je kroglja predrla nebo v ustih, a Je pri tem obenem izgubila vso svoj d prodirno silo, tako, da Je vojak projektil v pravem pomenu besede izpljunil. Zgodilo se je, da Je ravno tisti hip sto- Zavzetje L'eša in malo dni preje S. Gio- pj|a moJa nekdanja bolgarska koleginja iz van ni di Medua, to je vse, a še o tem manj kajo natančnejši podatki. Na Cetinju je svet operacijske dvorane. MoJa spremljevalka |o je prva opazila, jo poklicala ter se molče zelo slabo informiran o razvoju vojne in j poslovila. Komaj, da sem se jej mogel za kretanju čet, kar |e razumljivo, ker se vojna hvaliti z dvema trema besedama. Komaj nag ba h koncu in Je črnogorska armada dovršila povečjem svojo nalogo. Seveda Taraboš in Skadar Še stojita nepremagana sem zvedel, da je bila moja spremljevalka — gospa SalabaŠeva, soproga enega naj-uglednejih bolgarskih diplomatov. V isti bol- in čuje se govoric*, da so nelnli Crnogorci „ijajCi sem spoznal malo kasneje gospo obstreljevati ti dve trdnjavi, ker Je v resnici Danevo, soprogo predsednika bolgarskega škoda tratiti raoči In ž.vljenje za stvar, ki j sobranJa. Kakor gospa SalabaŠeva, tako jim mora tako ali tako pasti kot zrelo Ja- j opravlja samaritanske posle tudi gospa bolko v naročje. Brezdvomno je, da bo;oaaeva< in siužba Je Jako naporna, posebno predaja brez prelivanja krvi pogoi za pre-j nočna. Včasih pa se ogaja, da samaritanka mlrje. Ker torej z bojišča ni mnogo poročil,' zvečer ne more domov. Poznam » So-vzbuiajo pozornost Javnosti druge stvari. fijf rodbino, kjer Je odpovedala kuharica Zanimivi so prihodi izseljencev, ki se še $|užb0 Vsied vojne ter šla na svoj dom. vedno v velikem številu vračajo v domovino. Pevaje ,onam', onamo" prihajajo resni Gospa Je zaposlena neprestano v bolnišnici, sestra, ki stanuje pri njej, istotako, mož možje in krepki mladeniči na Cetinje. Ne g08pe služi pred Odrinom kakor zdravnik pozna se jim, da bi jih bila utrudila doiga j in sestrin brat, ki Je drugače profesor, vožnja preko morja, niti naporna pešhoja iz; opravlja sedaj neko zaupno vojaško službo Kotora. Interesanten je tudi postt raznih j v 30fJ|l. Ali, ker služita obe ženski v bol-bolnišnlc, kjer se lahko opazuje žalostne in niSnioi, niso v tej familiji že dva tedna ku-tudi vesele prizore. — Nad vse pa zanima hali nobenega kosila. Edino toplo, kar zala vnost, kako sodi svet o Crnigori in kje in vživaio, je čaj. kdo nabira in daru|e prispevke za črnogor- To so fakti, ki sem jih videl na lastne ski „Rdeči križ". Posebno pozornost vzbuja čaj sem delil tudi jaz z njimi ter an akcija v Švici, kjer se je v Genfd vršil lite- j g|egke biskvite, ki so bili naš prigrizek, raren in musikalen večer združen s plesnim Zgodilo se Je, da Je ravno takrat pozvonilo, venčkom v korist „Rte če ga križa". Prof. Pismonoša Je prinesel dopisnico z bojišča. Ferario je predaval o Crnigori in ima na- Dvajset dni, odkar Je odšel zdravnik v vojni men tudi x v drugih krajih Švice seznanjati lazaret, so ostali brez vsake vesti o njem. rojake s Cmogoro. Iz Srlce Je došel po zdaj prihaja dopisnica, prvi glas po dol-prizadevanju neke dvorske dame švicarski gem nervoznem čakanju — znamenje, da je kirurg, da leči ranjence. —• Ves svet se jn zdrav. Za znameno vanje datuma ali kraja na pismu Je strogo zabran|eno. Na vrhu |e zapisano samo »petek" in druzega nič. Kateri petek? Zdravnik Je znal datum previdno „opisati". Še dobrih deset dni, in imeli bomo nov mesec. Zdaj ni bilo več težko, domnevati, katerega petka Je bila dopisnica oddana. In iz katerega kraja? To Je označil zdravnik vsaj v glavnem, pišoč: ^.Lep zanima za malo junaško Črnogoro, ki Jo Še po končani vojni čakajo tako teške naloge. _ Pisma z Balkana. VI. Bilo je zunaj na periferiji Sofije, kjer sem hotel posetiti rodbino ene svo|ih kole- _ ginj iz študijske dobe. Droben dež in blato j kraj Je tu, vsak dan gledamo Odrin". Torej neznosno. Mlad bolgarski fan«ič, ki mi Je se nahaja kakor zdravnik pri armadi pred kazal pot, je skakal kakor veverica od Odrinom. Ali ravno tedaj so bolgarske enega kamna na druzega: sofijski ljudje se1 polke, ki so cernirali Odrin, izmenjaii s urijo že z mladih nog, srečno balancirati srbskimi. Morda Je odšel tudi on s svojimi med blatom, lužami, globinami in kanali. Ali polki proti Carigadu. s skorajšnim tlakovanjem ulic izgubi taj V bolgarskih bolnišnicah nujno, nulno sedal iako važna spretnost ves svoj veliki nujno potr bujejo zdravnikov, izšolanih strež-pomen. ■ nic in strežajev. Posebno slednjih krvave Na periferiji mesta se dvigajo nove potrebujejo. _ moderne vile, prirejene za bivanje ene ali .. e ... 0 dveh rodbin. Obdane so z vrtovi in če bi KUSlja Za brblJO t bile vremenske okolnosti ugodnejše, bi si Pariški „Temps* poroča iz Petrograda: človek lahko predstavljal majhen Gersthof „Ruska vlada je pedvzela vse potrebne ali Pčitzleinsdoif pri Dunaju. j vojaške odredbe, ki jih narekuje najenostav- Aii onega, ki mu Je veljal moj poset, ne|a previdnost. Te odredbe kažejo jasno, nisem našel doma. »Pojdite v M. D. Tam- da RasJfa ne misli za vsako c?no preprečiti kaj streže ranjencem!" i vojne. Čin, ki ga doznajemo iz gotovega K sreči Je vozil mimo vile prazen voz. i vira, dokazuje, kako je resnično m!šl;en|e Dospe v ši pred M. D. je skočil voznik Rusije Ko Je nemški poslanik v Petrogradu nag'0 z voza. vzel tri kose opeke in Jih šel z Sazonovim, kakor pred tremi leti k položil preko pota, da stopim udobnejše v Izvolskemu, da mu pove, da bi v slučaju, vrt, sredi katerega stoji M. D., paviljonska da pride med Srbijo in Avstrijo do konf ifcta bolnišnica v obliki velike podkve. j in bi se vmešala Rusija, Nemčija morala Visoka dama jako Interesantnega lica pomagati svoji zaveznici, je Sazonov odgoje bila prvi človek, na katerega sem naletel, voril, da Rusija od leta 1912. ni več ona Oblečena Je bila v belo sanitetno odelo in |z leta 1909. _ tudi lasje so bili oviti belo. Le nad čelom je gledal skoro prešerno izpod bele kapuce venec temnih košatih las. „Dama, ki jo iščete, je zaposlena ravnokar v operacijski dvorani. Sicer pa izvolite potruditi se z menoj. Friedjung za carinsko zvezo s Srbijo. Prosluiemu avstrijsko-nemškemu učenjaku Friedjungu, ki se je v takozvanem Povela me Je preko dolgega koridora Friedjungovem procesu tako nesmrtno bla-Vrata so bila vsa odprta in pogled v sobe miral, se je zahotelo, da se je zopet oglasil, svoboden. Postelje stoje takorekoč druga Mož bržkone misli, da Je sedaj nastopil poleg druge in na njih ranjeni vojaki. | primeren trenotek, ko more vspostavlti svojo „Tukaj leže ofeirji... tukaj le neki Srb,1 deputacijo. V „Voss. Zeitung" priobču.e Id se pravkar prt buja iz narkoze..." mi Je namreč ta mož članek, v katerem pravi, da tolmačila samaritanka mimogrede. Vstavila se Srbija zaston| nadeja pomoči Rusije za sva se pri njegovi postelji. Vojak je ležal še dosego pristanišša ob Adrlji. Zato da je za vedno na operacijskem vozu. Koža bleda in Srbijo naibolje, da stopi z Avstrijo v ca-nagubana, kakor brezkrvna, oči široko od- rinsko zvezo. S tem, da bi Srbija do-j prte in steklenega izraza. Tu in tam |e za- bila na razpolago vse dalmatinske brate. Stokal poluglasno, nerazločno. SamarUantea To je sicer prav lepo in pametno, a Srbi porečejo bržkone, da je za to sedaj že prepozno. Vendar smo mi uverjeni, da bi se dalo doseči tudi to, a le pod pogojem, da se Avstrija temeljito reformira na znotraj. Dualistična habsburška monarhija pa je popolnoma nesposobna, da bi izvrševala kako privlačno silo na zunaj. Zmote v politiki /Ivstro-Ogrske. Naš skupni finančni minister vitez Bilin-ski Je te dni v delegacijah milostno pripo-znai, da je prebivalstvo Bosne in Hercego vlne — h kateremu pa seveda ne prištevamo čifutov in špekulantov ter raznih pogorelih birokratov, ki so Jih Nemci in Madjari nagnali v ti deželi — izključno slovansko. In potem je bil po poti svoie posebne logike z enim skokom pri zaključku, da upravni zistem v Bosni in Hercegovini ni protislovanski kajti: kar se Je storilo za prebivalstvo Bosne in Hercegovine, je storjeno za Slovane! To pa Je ravno vprašanje, oa katero gospod Bllinski ni dal zadovoljivega, prepričevalnega, s konkretnimi izva}an{i podprtega odgovora: koliko se je res storilo doslej za prebivalstvo Bosne in Hercegovine l? Se Je-ii uprava Bosne in Hercegovine res lotila s potrebno vnemo, energično in — to naglašamo posebno — z ljubeznijo tistih vprašanj, ki so temu prebivalstvu najbolj na srcu in katerih rešitve |e že po okupaciji pričakovalo v prvi vrsti?! Spominjamo se tu pred vsemi agrarnega vprašanja. S to žitljensko stvarjo Je prebivalstvo Bosne ori-lično tam, k|er je bilo pred 30 leti! Je-li uprava Bosne in Hercegovine svojo gospodarsko politiko — da pustimo na strani narodno in politično stran — urejala res le z ozlrom na gospodarske potrebe domačega prebivalstva in, kot Je to bilo, ne z ozlrom na interes njih, ki so Šli tja doli, da iščejo tam — svoje koristi?!! Ne zadošča zatrdilo g. ministra, da kar Je bilo storjenega za prebivalstvo, Je storjeno za Slovane, ampak konkretiziral naj bi bil, kaj »In koliko se je storilo! t Da se uprava nI lotila perečega agrarnega vprašanja, |e priznal g. minister sam, rekši, da bo sedaj možno misliti na obliga-torično odvezo kmetov! Tudi v nadaljnih svojih izvajanjih Je prišel z indirektnim pripoznanjem, da naša uprava v Bosni in Hercegovini vendar ni bila na višini svoje naloge. Uvideva, da se s samimi političnimi persekuciami nič ne dosega; priznava celo, da Srbom v Bosni ni šteti v zlo, ako se narodno in kulturelno čutijo Jedno s soplemenjaki v kraljestvu in ako se radujejo sedanjih zmag. Naglašal je, da po velikih zmagah Srbije v sedanji vojni — ki Jih pripoznava brezpogojno — mora uprava v Bosni in Hercegovini postati tako dobra, da bo v primero s kraljevino Srbijo, vvečo atrakcijo za Srbe! To pač ni bila pesem o že storjenih delih, ampak muzika bodočnosti, komponirana še le pod pritiskom velikega presenečenja, ki je Je pripravila Srbija vsemu svetu (najbolj pa našim diplomatom) z dokazi svoje velike ne ie militarične ampak tudi gospodarske zmožnosti. Na lepo besedo ministrovo o veči atrakciji (privlačnosti) odgovarja dunajska „Zeit*: „Ako hočemo tvoriti večjo atrakcijo, potem moramo slediti med našimi Jugoslovani demokratični politiki. Nepolitična politika gospoda Bilinskega — ta birokra-tični zistem varuštva, ki je celo v Avstriji že dogospodaril — ne vabi več. Prepustimo našim Srbom v Bosni svobodno pot, bodimo demokratični in velikopotezni, dopuščajmo jim, da jim bodo njihove javne stvari vodili njihovi lastni ljudje l K velikim knlturelnim in gospodarskim dobrotam, ki Jim Jih nudijo stiki s kulturelno ia gospodarsko naprednimi narodi v naši veliki državni celoti, pridodajmo še demokratske svoboščine, kakor Jih nudi mala srbska država svojim državljanom! Le tedaj bomo razpolagali z večjo atrakcijo, ki jo bodo kedaj Srbi v kraljestvu občutili neprijetno in ne mi". Ne treba naglašati, da se ne identififcu-|erao na sploh s temi izvajanji dunajskega lista. Posebno moramo zavračati vzbujanje domnevanja, kakor da bi bili vsi narodi v Avstriji Jednako deležni dobrot velike kulturne in gospodarsko močne države. Kar se specijalno nas Jugoslovanov tiče, je taka trditev naravnost očitna neresnica. Brezpogojno pa je pritrditi mnenju dunajskega lista, da v zadovoljenje Srbjv ne zadošča samo dobro gospodarstvo, marveč treba tudi pametne, pravične, demokratične narodne politike. Kar priporoča „Zeit", Je narodna avtonomija, pravo do samodotočbe, uorava v rokah lastnih IJudiJ — |e to isto, kar hočejo naši dlplomatje sedaj celo s kanoni izvojevati za — Albanijo !! Pa kaj doživljamo in gledamo sedaj v monarhiji sami ? ! Je-li to pametna politika, ki naj ustvari večjo atrakcijo za Srbe, ako se smejo (ne da bi državniki imeli ka] proti temu) v imenu avstrijskega patriotizma bahatitl po javnih korooradjah ljudje, katerih somišljeniki po ulicah državne prestolnice — kakor se Je zgodilo pred par dnevi na Dunaju — zove jo na vojno proti Srbiji in kriče: „Doli s Srbijo l Uničenje Srbije' ?// Gjspod minister Bllinski, ki sam priznava narodno in kul*urno Jedinstvo bosanskih Srbov s Srbijo, si lahko predstavlja, kako morajo izbruhi takega sovraštva delovati na vse S be: v Bosni in Hercegovini, v kraljevini in v — naši raona r h tjl i S takim divjaštvom se ne gradi večja atrakcija za narode, ki bi Jih hoteli pridobiti. Toda one Srbiji sovražne klice na Dunaju je spremliala tudi pesem — ,Die Wdcht am Rhein!" Da ta pesem ni odme7 avstrijskega patrijotizma — to ne briga nas, ako ne vznemirja naših državnikov. Zvoki te pesmi pa se dotikajo tudi srčnih čutstev vseh nas Slovanov: zadevljejo nas kakor klic na proganjanje nas vseh...!! In ti nemški fanatiki bleste danes v knjigah naših diplomatov kakor — naj-uzorneji avstrijski patrijotje ! Gospod Bllinski Je bister — pravijo, da celo genijalen politik. In kakor tak mora biti tudi narodnostni psiholog, ki pozna občutljivosti narodne duše. Tako mu tudi ne bo težko umeti, kako že samo domnevanje, da avstrijski državniki soglašajo s takim identificiranjem vellkonemške, na uničenje Jugosiovanstva delujoče politike x avstrijskim državnim interesom — kako že to domnevanje, pravimo, ne more biti ne za Srbe, ne za Bolgafe, ne za Hrvate, ne za Slovence avstrijska atrakcija!! Ona vittoria garibaldina a Larissa (Nostro telegramma.) Naj nam oproste naši čitatelji ta lepi italijanski naslov, toda stvar je pač takšna, da wsi nismo mogli kaj, da ne bi" bili po-stavilf tega originalnega naslova na čelo temu kratkemu, popolnoma „verodostojnemu" poročilu z najnovejšega balkanskega bojišča. Naslo7 je namreč prav tak, kakor ga |e postavil snočnji „Piccofo della sera" na čelo svojemu tozadevnemu izvirnemu („nostro") brzojavnemu poročilu, Je pa vendar vsaj štirikrat manjš», kakor pa je bil oni, prav tako se glaseči kričavi napis na čelu prav istega snočnjega „Piccola". Ta „nostro lelegramma" se glasi: „Milan. 22 — „Seccolo" Je dobil iz Larise, 21., ob 12 30 : Del garibaldinskega bataljona, ki je korakal pred glavno kolono, Je naletel včeraj v bližini Stranice (Stranitza) na četo, sestavljeno iz Albancev in rednih turških vojakov. Boj je bil zelo srdit in Je trajal 11 ur. Zmagali so Garibfcl Jlnci. Bilo je 18 mrtvih in 18 ran|encev. Med italijanskimi prostovoljci nikake žrtve. Danes so dospeli semkaj prvi ranjenci, ki jih Je sprejela garibaldinska ambuianca." .Bog nas obvaruj tak*h prijateljev, kakor so ti italijanski giribaldtnski rdečesrajč-niki, sovražnikov se ohranjamo že sami," — tako so si mislili naši Jugoslovanski bratje, ko so Čuli, da Jim hoče v njihovem boju za krst častni i svobodo ziazno priti na pomoč znani italijanski šarlatan in borltelj za krst častni — na prsih, če nič ne stane — in svobodo zlato — na pozlačenem papirju — „veliki Rcciotti Oaribaldi s svojimi vele-sumljivi prostovoljci! In ubranili so se teh vsiljivih podrepnih muh i Crnogorci i Srbi i Bolgari. Seveda: cela stvar je šla prehitro ia bilo je že vse zmagano in zavzeto, Še preden so se Garibaldinci odloČili za svoja junaška dela." In še bolj „seveda- : tjakaj, jer ni več kaj dobiti, tja Oaribaldinec — ne gre ! Obrnili so se torej na Grško in jo osre-č'li s svojim nepopisnim junaštvom ! En sam D' Annunzio prav gotovo ne bo zadostoval za ono veličastno himno, ono predivno 6do, ki naj jo zapoje vse za svobodo zlato tako navdušeno italijanstvo v večno slavo svojim zmagovitim, neprekosljivlm junakom Giri-batd ncem. Kajti čujte in strmite: „Una vittoria garibaldina a Larissa" — tam v Larissi so slavno zmagali prevrli in pre-hrabri italijanski prostovoljc«, celo tako hrabro, da ni bilo med njimi — nobene žrtve! O, poj bogln|a, to slavo, to veliko slavo hrabrih sinov soične Italije! Toda glej vendar vraga, ki mora imeti vedno zraven svo|e kopito —: Larisa je namreč na — Grškem in sicer od 26. aprila, oz. 22. majnik^, oravzaprav pa od meseca novembra 1. 1881., ko Je v smislu konvencije velevlasti s Turčijo Grčija zasedla Te^ailjo. Vprašamo torej, kako so vendar (Jarl-baldinci mogli zmagati v — grški Larlsl? In ta Stranica? Kje |e neki ta Stranica pri Larisi? Menda mora biti zelo blizu, če so se tčeraj bili tamkaj, danes pa so že prvi ranjenci v Larisi? Vse tja gor do Soluna pa je že zavrela grška armada, o kakem Albancu in turšsem vojaku v vsem onem po G Kih zavzetem ozemlju nI ne duha ne sluha, kaj šele v bližini Larise na gršnera ozemlju! In daleč od Larise se boj vendar ni mogel vršiti, če so že ranlencl tamkaj, ki jih menda vendar niso Garibaldinci x aeroplani prepeljali tjakaj! ? H n, res, strahovito čudna ta garibaidiaska zrnata! Pa bo menda že res, da na vsej tej garibaldln^ki zma^l ne bo družeča resn'ce. Janc^ v soboto, dne 23. t. m. ločno ob 9. uri zvečer se vrši lesni venček v dvorani „Crg. izobr. društva« nI. S. Jranccsco 2. - ©stop prost. V Trstu, dne 25. novembra 1912. „EDINOST" št. 327. Stran III nego da ni bilo ired n|imi — n i k a k e i r t v e, kajti ti junaki so, kakor je zlasti pokazala zadn|a grško turška vojna, vednt prvi med — zadn|imi. Z-^to pa so meod1-tudi „napredovali in prodrli" samo do — La»ise in taraka| do — ambulancel Ia prav radi veriamemo, da so tudi še zmagali kje v Larisi: m >rda v kaki gostimi, kjer so se same navdušenost do svobode sami stepli medsebo)! Drugačne zmage pa ni bilo. Obžalujemo res te junake, da ima|o tako smolo, š? bolj pa obžalujemo ta vele modri in tako dtvno informirani in poučen} „P.ccolo", ki je celo sam verjel veliko laž, ki jo |e napisal, in jo dvakrat ovenčal s tako debeiim naslovom, da jo je res lahki prijeti z rekami. Torej „Piccolu" in Garlbal dincem naše na'globl|e sožaije seda| in tud» w bodoče, ko pojdejo zopet zmagovat »n zavzemat že 30 let v nemoteni posesti se nahajajoče ozemlje drugih zmagovalcev. Darovi za jugoslovanske rdeče križe. Nadalje so darovali jugoslov. „Rdečemu križu" sledeči gg.: Alice Karlavari* K 5, V K. 4, Edvard Horak 30, Fran Ab^m 25 Vekoslav Kerševai, 2, P. 1, N. Dl Snirno-10, Senekovič 2, Umek Ivan st 5, Fran M^-gaina, Z?. Vreme 5, Anton Cerfcvenik. Z* Vreme 5, Milena Pir|evec, Sežana 387 84 dr. Feliks Kovačič 20, nabralo v D ta h 56 82. Skupaj K 558 66 predvčeraf Izkazano K 44 753 79 Skupaj » 453(2 45 Domače vesti. Zasluženo odlikovanje. Niegovo ve ličanstvo je podelilo gospodu Jerneju Novaku, upoko|en-?mu šohk^mu slugi na državnem gimnaziju v Trstu, srebrn križec za zasluge. Kdo od bMih obiskovalcev državnega gimnazija v Trstu — in to izza dolgo vrsto let — ne pozna postrežijivegi Novaka. Zbog svojih vrlin |e bil mož priljubljen med dijaki in spoštovan od učiteljskega zbora. Nepozabni pokojni pr« fe*t t Jesenko, ki je bil o ljudeh o>ter sodnik in velik psiholog, je občeval in je tudi po zneje, (o je bil že v pokolu, pozdravljal Novaka, k|erkoli sta se srečala, kakor dt -brega prl|atella. Ce Še uvažujemo, d i se jt N )vak vsiftdir kazal znača|nega sinu svo jega naroda, moramo reči, da |e to odliko vanje res zasluženo in žalimo Novaku, da b> se ga veselil še dolgo let. Hodie mihi — eras tebi. „Danes meni — jutri tebi" je naslov članka, ki g i je priobčil „Pfccolo" v petek in v katerem j hotel vsporedlti razpust puljske občine onemu občin v Š beniku in Splitu. Človek, ki misli logično, ve, da ima vsa* učinek svoje vzroke po katerih mora potem soditi tudi vsak tf?kt. Tako }e bil vzrok razpusta občinskega sveta v Puli svojevoljno in protipostavno prisvajanje občinskega in sploh ljudskeg denarja od strani pojedinih uradnikov, do čim je vzrok pri razpustu občinskih sveto* v Šibeniku in Splitu nedolžna manifestacij* simpatij do Balkance v, ki so s takim sija jem dokazali svojo zrelost in junaštvo, dr se je zadivila cela Evropa in kaj še lastn> bratje, ki so do včeraj morali slušati naj ostudneiša srametenja in zasmehovanja na račun teh svojih bratov, da niti ne govo rimo o nezadovoljstvu vsled slabega postupanja vlade napram Hrvatom in Jjgoslovanon sploh. Pri enakih efektih najdemo tedaj raz lične vzroke: V pr^em slučaju tatvina, ki j-mora obsoditi vsak pošten človek, v drugem pa patriiotizem, kateremu se klanja vsak kulturen narod in kateremu bi se mora« klanjati temveč narod, ki se baha z 2000-letno kulturo. Ne mislimo tu „Piccola" poučevati c logiki, ker bi bil to itak izgubljen čas; kakor da bi hoteli vrniti oslu glavo: zaston porabiš vodo in milo. Najodločneje pa protestiramo in odbijamoz gnusom vsako poskušnjo, d? s e h o č e d a 1 m a 11 n s k e rodoljube primerjati s puijsko tatinsko družbo. Dajte nam, kar hočete dati — Arnavtom! Pod tem naslovom piše glasih čeŠKih agrarce? „Venkov" : „Da ugotovimr pred vso jivnostjo hinavstvo takozvanih zaščitnikov kultire in vere, zahtevamo Čehi da se nam v t?j d žavl pripoznavajo Istt pravice, ki jih hočejo ogrski državniki nemški poslanci in klerikalni zastopniki do voliti — neolikanim Arnavtom I Mi zahte varno celo veliko imnl* I Da|'e S ovakom š >« vrnite jim konfiscirano narodno premoženje, nehajte kaznovati in jih tiran v ječe, že zato, ke«- govore s?o| materini Jezik! Dajte nam Č hom vsenči'išče m M savskem, ne zapirajte naših šol na Danajn, ne prtrg^nj-nte naših IJudij, dajt* nam češki uradni jeiik, ne uničujte naitt manjšin, ne ponemčujte z nasiljem na Mo ravskem in v Šleziji, uvedite na Dunaju Češko božjo služb > in ne razdevajte če ških nagrobnih spomenikov na pokopališčih ! O vi, ki nimate prav nikakega smisla in n najmanjega čut?tva za kul urne, delavne in na predne narode te Avstro-Ogrske države, vi ste naenkrat tako drzni, da zatrjate pred vsem svetom, da vam le kulturelnl in mo- ralni interesi narekujejo vašo skrb za Albanijo 11 Kolika vzratnost, kolika nebotičn;-neodkritosrčnost, koliko farizejstvo! Ker ooznamo poštenost in velikodušnost Srbije, izjavljamo: Daj nam Bog, da bi doživel enkrat tisti srečni trenotek, da ti se nam narodno tako dobro godilo, kakor bi se Albancem pod vlado Srbije 111* Mutatis mutard s velja|o besede »Ven kova" tudi za nas Jugoslovane. Wolf — avstrijski patri jot! Pa sed velik avstrMski pa tri jot, je imel dne 26 oktobra 1897 v zbornici poslancev govor, v katerem je rekel med drugim: „Moremo si misliti, da bi Ctslitvanija stopila d< Nemčljev istorazmerje kakor > ilco. Cena: stojišče K 1, sedež K 250 v/it- pnice so v predprodaji pri slugi „Siov Čitalnici". Črnogorci na potu v domovino. Preko H ivre s f ancosko-ameriško linijo (e došlr čeraj z |užno železnico v Trst 150 Črno ^orcev, ki odpotu|ejo danes z L1 ydovim LehKi kol pero elegantni. so kof usnjofi. P prednosti gumi ftcd/ielni/ccv vsi so ene^a mnenja. Julio Me ini uvoz kave JYova filijalka Gor so 30 - Jrst - Corso 30 M Pnroplovnn družba BJa D. Trfpcouich & Ci. trst EKSPRESNA VOŽNJA TRST-BENETKE = IN NAZAJ _ s krasnim parnikom na turbine in tremi vijaki Centralna kurjava VE1VEZ1A Prevoz v treh urah. opremljen z vsem modernim konfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. Zimski vozni red: (veljaven do preklica). ODHOD IZ TRSTA: (Pomol sv. Karla) vsako nedeljo, sredo in petek ob 8 zjutraj ODHOD IZ BEHETEK: (Bacino S. Marco) vsak ponedeljek, četrtek in soboto ob 1.30 popoldne. Izbrana restavracijska postrežba in v bifeju. Ob nedeljah se izdajajo poleg navadnih voznih listkov tudi listki po ceni izletnih voženj s povrnitvijo iz Benetek prihodnji ponedeljek. (V smislu službenega pravilnika). ODLIKOVANA tržnJRn prodajalna obuval ULICA 0I08UČ CARDUCCI &T; 21 tftzun različnih izberov najfinejših moSklh in že* ikih obuval po najnižjih oen&h se prodajajo tud' po izrednih cenah : Usnje Boscalf s trakovi . . . . po K 10* Usnje Boicalf z elastiko . . . . po K 10 - Usnje Boicalf oblika 0erby . . po K 10 51 Jsnjs Boicalf z zaponaml Trlumph po K 10 51 Enaki za dečke 1 E manj. - Vsakov. blago L vrat* Oblike modeme. — Delo zelo trpežno. Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst lO > o < S * a 0»< Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom Kruh in sla&čiče se izdelujejo s higijeničmtn _ električnim strojem. Ugodna prilika za nakup! Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. I. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna Predovičeva po se bodo p odajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubliani obširna Predovičeva posestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgovska h»ša (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znana Žida-nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obSirno zemljišče. Skupna vrednost vseh nepremičnin je K 1,321.15666, najmanjši ponudek znaša K 1,253.610*—. Prodajala se bode vsaka stavba, oziroma parcela zase in se daje s tem prilika interesentom za majhno svoto nakupiti lepo domovanje. Dražbeni pogoji so na razpolago pri inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16. Vknjiženi kreditni zavodi so izjavili, da puste primeren del svojih tirjatev na kupljenih delih posestev še dalje vknjižen. UMETNI ZOBJE Plombiranja hodov Izdiranje zohov brei = vsake bolečine = Dr. J. Čermdk V. Tuscher zobozdravnik konce«, sobni tahoft m— TRST — Ulloa doli« Casarma Ste v. 13, II. n, Čevljarska zadruga v Mirnu edina Jugoslovanska tovarna — čevljev- — Zadruga Ima lastne prodajalne: izdelale vaakovrat- T Trsta Barriera veccbia 38 in ne čevlje, ki v 116- ▼ia dei Rettori 1 ; v Gorici, trg noiti in trpežnosti st. Antona 1; v Splitu, ul. Sta- prekoae v«© proia- V Droilajlliill TElflO STd6fcluo. roga suda. - CENE ZMERNE, vode tajih t»rdk. Po najvišjem pooblaščenju ces. KM 0 in kr. apostolskega Veličanstva ^IJC. c. kr. državna loterija y skupne vojaške dobrodelne namene. TA DEffABVJL LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vaeboja 91.148 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625.000 bon. Srar Glavni dobitek: 200.000 K. "K* Žrebanje se bo vršilo javno 19. decembra 1912. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku sa državne loterije na Danajn III. Vordere Zollamtatraase 7, ▼ loterijakih kolt-kturah, tobakarnah, pri davčnih, poStnih, brzojavnih in ielezniikih uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti sa knpovalce trečk brezplačno. Srečke ee pošiljajo poitnine proato. (Oddelek za drž. loterije) Od c. kr. loterijske direkcije Stran IV. „EDINOST" št. 327. V Trstu, dne 23. novembra 1912. parnikom v Kotor in od tam dalje v Bar. V domovini se najprvo poklonijo kralju, na kar odidejo takoj na bojišče pred Skader. Predavanje. — Gosp. Milan KreŠič, tajnik trgovske in obrtne zbornice v Zagreba v pok., bo predaval jutri v nedeljo ob 10 dopoldne v dvorani „Slovanske Čitalnice* v „Narodnem domu* v hrvatskem jeziku o „S-rhl gospodarske znanosti" in o „Pokretu za svobodnim mednarodnim prometom". PLESNI VEMČEK priredijo pevke pevskega društva „Trst" danes v soboto ob 9 zvečer v dvorani „Trgovskega društva* v ul. S. Frančiška štev. 2. Ljubitelji rlesa so vabljeni, da se gotovo udeleže istega, kajti zabave ne bo manjkalo. — Vstop prost. Slov. službujoče ženstvo v, Trstu ! Za iutri ob 4 pop. sklicuje ženska skupina NDO javen shod, ki se bo vršil v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška Št. 2. Dnevni red shoda: „Slovensko služb, ženstvo v Trstu in organizacija." Na shod so vabljeni vse slov. služb, ženske v Trstu, posebno pa siužkinje. Ker Je dnevni red važen, se pričakuje obilne udeležbe. Trž. sokolska župa. Skupna redna telovadba župnih vaditeljskih zborov: V soboto ob šestih zvečer: Čl a n i c e. Pridite polnošte-vilno! Na zdar! Načelnik. Slovensko gledališče. V NEDELJO popoldne se ponovi ob znižanih cenah opereta „JESENSKI MANEVRI*. Zvečer bo predstava izredne zanimivosti, Žaloigra, ki spada k najslovitejilm delom svetovne literature, t. j. Friderik S c h i 1-I e r J e v a žaloigra „RAZBOJNIKI0. (Die Rauber). Žaloigra se predstavi v običajni prikro jltvi za oder, kakor po vseh odrih. Naše občinstvo si bo gotovo rado ogledalo to znamenito delo nemškega pesnika-velikana. Tržaška mala kronika. TEST, 22. novembra. Tatvine v novi luki. Včeraj sta bila pri vzhodu iz nove luke aretiran 26 etni Josip Krevatin iz Ponijana in 32!etni For tunat Lejšek iz Pišeka, ker so našli pn prvem 14 in pri drugem 71/« kg ukradent kave. Telesne poškodbe. Včeraj je bil are tiran 32letni Andrej Lampich iz Ljubljane, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozd, ker Je v ui. S. Anastaslo precej težk ranil na glavi svojega 25ietnega tovariša Fjanca 'Dramda iz Zagorja pri Ljubljani s katerim sta se bila sprla v neki gostilni. — 25!etna Ana Bittner iz Drniša pri Spi tu je vsled ljubosumnosti s ključem ranila na glavi 25:etnega kotlarja Viktor Sclito, stanujočega pri Sv. Jakobu. Tudi u so spravili tja, kjer se ji bržkone ohlad prevroče srce. Nasilnež. — Predstaočnjim je 411etni težak Anton Meneghetti iz Kopra, stanujoč v ul. Crosada šr. 16 nadlegoval goste v kavarni „Francese". Natakar mu je rek« I, naj bo miren, na kar je možakar začel št bolj razsajati. Tedaj Je stopil vmes ravnatelj kavarne gosp. Luigi Dellamattia, ter reke* Meneghettiju, naj bo miren. Ta pa Je potegnil iz žepa nož, ter zagrozil obema s smrtjo. Poklicali so redarji, ki je nasilneža od ve I v zapor. Detomor. Ljudstvo je pač govorilo in govorilo, da je neka Roza Valente, stara 20 let, iz Kastanje pri Poreču, stanujoča n* Greti št. 80 umorila svojega novorojenčka. Govorica je vedno naraščala In se tud' vedno bolj utrjala, posebno ker so naš i v nekem kanalu v bližini njenega stanovanja „posteljco*, in so se našle tudi osebe, ki so pričale, da so videli nekoga, ki je za gnal to stvar z okna Rczmega stanovanja v kanal. Končno so osum^enko aretirali. Te lesna preiskava Je dogt.t'a, da je porodila šele pred kakimi tremi ati štirimi dnevi. Valente je končno priznala na policiji, da je porodila, da je imela intimno razmerjt z nekim vojakom 97. pešpolka, ki se nahaja sedaj v Belovaru in ga Je poznala komai par dni. Izpovedala je, da Je porodila brez pomoči, ce vedoč, ali je novorojeni otrok Živ ali mrtev in ne stišavši, ali je kaj jokal ali ne. To se Je zgodilo prošli petek. Malo trupelce Je 2avila v kos papirja in je potem vrgla v morje pri Sv. Andreju v bližini svetilnika. Priznala je nadalje, da Je porod la s sedmimi meseci. Vrgla pa je trupelce v morje ker se je bala svojih staršev, ki bi Jo bili spodili iz hiše, ko bi izvedeli za njen greh. Roza Valente je mati 14mesečneg^ otroka, po imenu Josipa, ki pa ima zopet drugega očeta. Valentovo so izročili sodišču. Nar. del. organizacija. Ženska skupina *.DO sklicuje za ne deljo ob 4 popoldne Javen shod v društvenih prostorih v ul. sv. Frančška št. 2. — Dnevni red: „Slovensko službujoče ženstvo v Trstu in organizacija. Odbor skupine pekovskih pomočnikov. J u t r i ob 10. predpoldne odborova seja v društvenih prostorih. Jutri v nedeljo ples v društveni dvo-ani NDO. Centralni odbor „Narodne delavske organizacije". V nedeljo cb 11 predpoidne izredna seja v društ enih prostorih, na katero so vabljeni tudi vsi namestniki pregledovale! računov in člani razsed Šča. Lesni delavc : tesarji, mizarji, par ketni stavci! Vabljeni ste na društven shod, ki se bo vršil v nedelio ob 9 30 zjutraj v društveni dvorani NDO, v ulic Sv. Frančiška št. 2. Ta shod je za gori omenjene strok« >ilno važen. Nadejamo se radi tega, da b udeležba obilna. Odbore skupin NDO lesn.h delavcev pa prosimo, da agitirajo. Odbor „Nar. delavske organizacije" Zidarska skupina „Nar. del. organ/ sklicuje za danes ob 8 zvečer javen zidarski shod v „Konsumnem društvu" v Lon Jer ju. Skupina NDO „Plavži* v Škednju sklicuje za danes ob 7 zvečer društvi n shod v prostorih „Gospodarskega društva* v Škednju. Skupina postiljonov NDO sklicuje za danes ob 9 zvečer javen shod v prostorih konsumnega društva v Rojanu. Dnevni red : 1) Razmere postiljocov, 2. Službeni red in c. kr. obrtno nadzorstvo, 3. Slučajnosti. _ Vesti iz Goriške. Iz Domberga. Društvo „Sokol Dorn-berg* priredi, dne 24 t. m. plesno zabavo v zaprtih prostorih g. K. Kerševanlja. K vabilo ali ne. Odbor. — V pušici v „Konsumnem društvu" v Rojanu se Je nabralo za tamošnjo ĆM podružnico K 20. — Poprava. Povodom „Martinovega večera" v Škedniu je daroval gosp. Bernard G)dina-Ban K 1*10 in ne, kakor pomotorm javljeno, 10 stot. r--1 1ALI OOLflJI ■ ■ ■■■■■■ im> i ^^ 1 A ALI OOLAS1 se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tlskmne be-;ede se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znaia 40 stot »lača se takoj Inser. oddelka. im lApnm služb kot mizarski pomočnik v kikei loUClii hotelu ali Bl.čnem podjetju, ki potrebuj mizi*rja Ime in naslov pove inseratni oddelek E<1i noati pt d Stev. 2627 2627 flpLlo )$£e službo za vsako delo pri kaki boljš Ucnid, družini Zna tudi kukati; govori slovfn sko. Nbislov pove inaeratni oddelek Edinosti. 2629 Meblirana so^a R-e- pr* siovens^ d u vrata 8. žini. Uiica BoBChetto 6tev. 40 2630 16 do 17 letno dekl°" otr ke 8e i5če št 2 gostilna. Gulić Maks, ul. Petronio 2631 l7rpdr 9 'ePa prilika: zakonika soba, modema, \L\ CU' d masivna, ureiena, iz trdega le^a, n -obrabljena, ki je stala 950 K, te zaradi premestitve proda za 600 K. Ul. Kisorta št 7, I levo. 2632 v Čilfilia ^rez napake pošte e cene, ZDa OlVlIJCt vae jezike. U ica Pillone it 2, vrata 25. ____ 2633 lil" inrie solidnega znfcčaja, išč<* takoj mirno J U H O 9 gobo » brano v Tistu. Fonudre pod „L>r. juris štev. 2624" na inseratni oddelek Edinosti. 2«i.4 L P flA ^lika, meblovana soba, za enega ali dva LOpa gospoda, na najlepšem kraju mesta, zračni, in svetla, se odda s 1. dec. Fo^rašati ul. Romagna 26 (Uermek). 26 7 |Xpn se Čevljarski delavec. Josip Tence, Sv Križ louc pri Trstu št. 45. 2605 kmntlklfn društvo na Rižani ima na predat milCUjailU h,5J| v kateri se nahaja gostilna in ima v^dno pravico 2618 PmHaia bombaževine, slik in dežnikov na rruuoja mesečne obroke. Via Chiozza št. 6 L nadstropje. Ivan Klan. 444 Stalni krajevni agenti sprejmejo ali pa nastanijo s »talno plačo za pr deške obleke, otroški lia UUl UliC - kostumi, palrtoji, zimske suk nje, dežniki, svilnate o«ratnice. Ul. Aotonio Cacdn St. 6, L____2557 Obešala iz medi " T7£ l™v£ Caserma 14. Umberto Cesca, trgovin« s želeanino. HITRO NAPREDOVANJE LE NA PRISTNEM PALMA KAVČUK PQDPETWKOn Trgovina z mešanim blagom dobro-upeljana, na g avoum trgu v Ajdovščini se odda s I januvarjem 1913 v najem. Isti lokali so tudi pripravni za trgovino na debel". Na°lov pove Inseratni u d de ek „Edinosti*1 pod it. 2612. Pozor Slovani! goit In o (z diplomiranim vinom) od g<>ap Kovačih v ul Oiulia št, 13 (nasproti ljudak* ga vrta). Točil bom najboljia dalmatinak* vina po nizkih eeaah Splitsko in viiko viuo : staro (črno) SO vim., novo (črao) 88 vt*^ belo ... 88 . opol . . M „ č z oeato ... 80 vin. Dobra domača kuhinja. nrsl» in topla jedila v vsakem času Ob*d po 48 via. (24 kv&jaarjev). — Gostilna ja pripravna za shode, prijatelja*« večere, sestanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvu in Članom NDO, da bi me oodp^ttli Za mnogoštevilni obia* se priporoča ANTE DVORNIK. 2408 POZOR KUPCI! Začenši dne 21. novembra t. 1. ob 9 uri zjutraj se začne dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrg >vca z živino, gostilničarja itd v Ljubljani ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hi Matija Kulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 7. gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovijah (Bovedo), ul. Persrolo St. 342 (hi 14 $£u*a). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Krojačnica I. Suppanz ul. Fahfo Severo St. 15 izgotavlja moderne dam-ke jopice in p lašČe, kakor tudi civ. in vojaške obleka == po najnižjih cenah. . Dobroznana tvrdka Vlttorlo Piscui\Trst ullea Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro", opozarja svoje cenj. odjemalce, da je prejela velikansko partijo napravljenih oblek za može in dečke z kolosalno izbero Pa to jev, U Sterjev, kožjnov. kupljenih pri prvih tovarnah, z* prihodnjo jesensko in zimsko sezijo. Prodal* 3e po taWp nizkih cenah, kakor še nlkje- In nikoli