SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravniStvo in ekspedlcija jv „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 293. V Ljubljani, v soboto 22. decembra 1894. Letnik: XXII. Vabilo na naročbo. .Ko je Arabec Abd el Kader videl prvikrat delujoči tiskovni stroj, tedaj je baje vzkliknil: „Glej, toje top misli!" Bes, krasna beseda! Kajti ta top, časopisje, meče jezera in jezera krogelj na vse strani, ki padajo v koče ubožnih in v palače bogatinov. Vsakdo torej v3, kak pomen ima časopisje. Vedno je več ljudij, ki čutijo potrebo, da bero in da se poučujejo o dogodkih javnega življenja. Otroci tega sveta, ki so previdnejši od otrok luči, vstrezajo tej potrebi s slabimi knjigami, nevarnimi spisi in časniki. S sestavki, ki napadajo katol. cerkev in njene nauke, njeno življenje in njeni red, nje poglavarja in služabnike, skušajo doseči svoje namene. . . Skrbimo za to, da slabemu časopisju, škodljivim spisom in knjigam nasproti postavljamo dobro časopisje. Skušajmo družine obvarovati pred strupom slabega časopisja. Stariši bi se Čutili gotovo užaljene, ko bi jim kdo podtikal, da hočejo zastrupiti svoje otroke. In vendar najdemo stariše, ki meni nič tebi nič dajejo otrokom v roke brezbožne spise, časnike, koledarje itd. Toda kdor vedno okuša strup, nazadnje mora umreti vsled ostrupljenja . . . Ce pa že noben katoličan ne sme zanemarjati časopisja, tem manj bi bilo to mogoče pri katoliškem duhovnu. Dobro časopisje je silno pomenljiv zaveznik duhovnega pastirja. Ta le jedenkrat na teden govori raz prižnico svojim duhovnjanom, časopis pa šestkrat na teden govori s?ojim bralcem in ako časnik ne stoji duhovnu na strani, tedaj se kmalu izgubi, kar duhoven oznanuje. Mi katoličani in posebe mi duhovni imamo sveto dolžnost, kar le moremo pospeševati in podpirati dobro časopisje." LISTEK Specijalisti. Od kod naenkrat specijalisti ? Potrpi te prosim ! Saj veste, koga imenujemo specijalista ? Pač tistega, kateri se v kaki znanstveni ali umeteljni ali obrtnijski stroki odlikuje od druzih ljudij taistega stanu. Z isto stroko ali z istim delom se najbolj bavi ali se je svoje dni tako uril v tem, da mu za sedaj ni .para". Zlasti so specijalisti v zdravniškem poklicu, ta je za očesne, drugi za vratne bolezni, tretji zna najbolje ob in od-rezovati žive ude ua človeškem telesu. Specijalisti so tudi v sredstvih, s katerimi lečijo razni človekoljubi. Župnik Kneipp n. pr. je specijalist v zdravljenju z vodo in domačimi zelišči, P. Celz pa vsakemu betežniku in zoper vsakeršuo bolezen priporoča — petrolej. Vsak po svoje ! Javljajo pa se še druzih vrst posebneži, tudi nekaki specijalisti, dejal bi jaz prav ponižno. Litijski starosta na pr. je specijalist v srednjeveški zgodoviui in v popravljanju svojih govorjenih govorov. Da bi pač imel v .Slovenčevih" posnetkih za par glasov nižje uglasbene. No, pa kaj se čudimo temu. Znano je, da nemškega cesarja zelo veseli javno govoriti. Oiicijozni listi imajo redno nalogo, S temi besedami vspodbujal je škof St. Po-litski začetkom tega meseca svoje duhovnike in vernike za katoliško časopisje. Umestno se nam je zdelo, namestu posebnega vabila z besedami škofovimi opozarjati svoje somišljenike na dolžnost glede časopisja, katero treba vzlasti vršiti okrog novega leta. — Prosimo torej svoje prijatelje, ki so si že dosedaj tolikih zaslug pridobili za razširjanje katoliških listov mej Slovenci, naj to svojo vnemo za dobro stvar vnovič pokažejo sedaj ob novem letu. Krtol ški dnevnik je nam Slovencem neobhodno potreben, zato skrbimo, da podpiramo duševno in gmotno z vsemi silami sedaj jediui slovenski kato-liški dnevnik .Slovenec"! Vzgledi za gospodarsko organizacijo. Vzgledi kažejo, da se z marljivim in pred vsem neustrašenim, požrtvovalnim delovanjem kmečki stan da krepko organizovati. S Francoskega smo že navedli vspodbudno delovanje katoliške zveze. Prav tako lepo delujejo razna kmečka društva na Nemškem, ki imajo skupno že n a d 100.000 udov. Znameuitejša so: vestfalsko, rensko, triersko, he-sensko, nasavsko, zapadno iu vzhodno prusko, ajhs-feldsko, šleško, srednje-badensko. Začetek njihov je bil tak le: L. 1862 je ustanovil baron Šorlemer v štajnfurškem okraju na Vest-falskem kmečko društvo v podporo kmečkih zadev. Do 1. 1871 se jih je že mnogo nabrc.io. Toda slavna vlada je zavohala politiko v njih in zato jim je pre povedala mejsebojno zvezo dne 10. vel. srpana 1871. Muhasti vladi seveda ni nič izdalo, da so društva pri svojih shodih javno povdarjala, da nimajo s politiko ničesar opraviti. Vlada je tiščala svojo, a Sorlemer se ni vdal. Naročil je, naj se vsa društva razdružijo in dne 30. nov. 1871 sklical je v Minstru velik shod, koder se je na temelju novih pravil osnovalo .vestfalsko kmečko društvo" (westfiilischer Bauernverein.). Vstopilo je vseh 2000 navzočih kmetovalcev. Namen temu društvu je izražen v besedah: .Društvo hoče združiti kmečke posestnike v zadrugo in v ti: a) dvigati svoje ude v umevnem, duševnem in gospodarskem obziru; b) spojiti jih v krepki kmečki stan, ki se trudi c) ohraniti kmečka posestva," Prva stvar, za katero se je to društvo potegnilo, je bilo kmečkemustanu primerno dedno pravo. Na Nemškem, kakor tudi pri nas v Avstriji je dedno pravo vkrojeno po vzorcu francoskega Napoleonovega Code civil; to je pa spakedrano po kesnejšem rimskem pravu. Država po tem pravu dela silo posamnikom pri sklepanju oporoke, ker jih veže komu in koliko morajo zapuščati svoje premoženje in če umrje gospodar brez oporoke, po j e-dnakih delih razdeljuje premoženje. Ta sila je naravnost krivična in obstoju trdnega kmečkega stanu grozno škodljiva. Ž njo je v zvezi druga pogubna pridobitev židovsko-liberalnega zakonodajstva, namreč svobodna deljiv no st kmečki h posestev. Komaj četrt stoletja je v veljavi in že imamo namesto krepkih, zavednih kmečkih posestnikov, celo četo revežev, katerih vsak ima malo kopo razmesarjenih zemljišč. Posestva se za jednega rodu vsa razkosajo in raztrgajo. Pri tem imajo advokatje lepo priložnost za pravde, judje pa za špekulacijo z zemljišči. Marsikje se ljudje z grdimi pregrehami ustavljajo sili zakona glede dednosti zemljišč in prestopajoč nravnost, skušajo ohranjati cela svoja posestva. Po jednega, k večjemu po dva otroka imajo po nekaterih deželah kar skoraj brez izjeme — kmečke družine. Imenujemo za vzgled cele pokrajine na Francoskem, Saše na Ogerskem. Potem pa javkajo, da popravljati pravo besedilo, in tako še le dalje raz-trobiti po svetu. Seveda se zgodi to navadno še le potem, ko je prvotni govor napravil že več ali manj ugoden ali neugoden vtis po .rajhu". Specijalistom kaj tacega nikar ne zameriti! Še manj zemljepisne pogreške! Nemci so v svoji prislovni temeljitosti taki specijalisti, da so z Avstrijskega že poslali pismo .nach Kiirnthen bei Laibach". Tako, s pomočjo specijalistov, spet prišepavši do Ljubljane, obstojmo nekoliko pri naših domačih .prijateljih !" Poprej so bili specijalisti v narodnem naprednjaštvu, sedaj pa hočejo biti samo še spe-cijalno narodni s krščansko eocijalnim nakitom. Mi seveda smo v njihovih očeh specijalisti v nemšku-tarstvu in brezdomovinstvu, če tudi je rekel pred nekaj leti njihov starosta, da se v narodnem oziru more dati slovenski duhovščini .charta bianca". Razun .Narodovih" in .Slovenčerih" specijalistov ima pa tudi koalicija svoje specijaliste na Kranjskem. To je triperesna deteljica sestoječa iz c. kr. dvornega svetnika, c. kr. sodnika in c. kr. notarja. Ti specijalisti niso zaupali ne katoliškemu shodu, ne zadnjemu zaupnemu shodu, ampak rešitev vseh slovenskih teženj in narodnih vprašanj pričakujejo od onih shodov, ki jih prireja gospod generalšef med najzaupnišimi možmi naše Dolenjske. Ker smo že na Dolenjskem, povem vam, da je v Ribnici imenitna gostilna, hotel kjer nimajo nobenega slovenskega lista, pač pa več židovskih umazancev z grdimi karikaturami. To je za slovensko svetno inteligenco ribniško! Specijalisti! Sicer so pa v tem oziru očitne graje vredni in potrebni vsi ti katoličani, ki si naročajo židovske liste, posebej pa še one Slovenke, ki se najraje zabavajo z nemškim lepo (?)-slovjem po framasonsko uredovanih listih. Stopimo čez Litvo v Magyarorszag! Prvi specijalist za izdajalcem Lajoš Košutom je ondi prostozidar in ministerski predsednik Wekerle. Iu zakaj ? Zato, ker sem v polpreteklem času videl med podobami in slikami v Budapešti po izložbah večkrat naslikaua ta dva, kot Njegovo Veličanstvo. Tem .speštanim" Judom je ljubši bič, s katerim udarja Košut-Wekerle po kraljestvu, kot kraljevo žezlo milega Franc Jožefa I. Jako nemirne so morale biti v zbornici ma-gnatov seje za proticerkvene predloge, hudo so se morali plaziti sem ter tja, ker je bilo treba precej po tistih vročih debatah dati stole prevleči z novo usnjato prevlako ! Mažari so tudi prvi specijalisti v ravnopravnosti. Na Ogerskem je 15 milijonov prebivalcev (ne vračunši Hrvate) in državnih poslancev je 417. Ker pravcatih Mažarov ni čez 7V* milijona (in po mnenju tistega, ki je rekel, da ves mažarski jezik ima samo se prebivalstvo ne množi. Seveda se ne, toda kje je vzrok. Pri nas v Avstriji smo tudi v tem obziru že zelo daleč pod ničlo. Za plemiče je preskrbljeno, v fidejkomisnih posestvih, za kmeta — nikjer. Prepričani smo, da bodo tudi naši kmetje, čim se organizujejo, najpreje zahtevali, to kar so zahtevali vestfalski, da se namreč to odpravi. Preje tudi, predno sami ne vstanejo, ni upati zboljšanja v ti zadevi. Poslanci imajo druge — posle; namesto najstrožjega boja proti uničujočim liberalnim načelom, si skušajo z malimi izjemami ohranjati mandat, mej tem ko propada prvi steber državi — kmečki stan. AVestfalski kmetje so precej dosegli. Za vest-falsko pokrajino se je izdalo dne 30. uial. travna 1882 red zemljiških posestev (Landgiiterordnung), ki omogočuje nerazdeljeno ohranjenje njihovo. Našim poslancem kar uajtopleje priporočamo, da že v tem zasedanju v deželnih zborih spravijo to stvar na dan. Deželni zbori imajo pri nas v tem obziru odločivno besedo. Vestfalsko kmečko društvo je dne 7. rožnika 1887 mej svoja sredstva postavilo tudi to-le točko (§ 3. e): Skrbi se, da se vpišejo vsa posestva, ki se mo-lejo vpisati, v zapisnik zemljiških posestev in da se o pravem času mej živimi sklenejo določbe ali pogodbe, po katerih se kmečka posestva izroče nerazdeljena in ne prehudo obložena kakemu otroku ali sorodniku. Poleg tega si je osnovalo to društvo svoi mesečnik BWe8tfalischer Bauer" in še mnogo drugih koristnih stvarij n. |pr. skupno zavarovav-nico proti ognju, toči, za življenje, konsumno društvo, posojivnice, svoja razsodišča, poljedelske in gospodinjske šole. V zadnjih se uče mlada kmečka dekleta kuhati, šivati, oskrbovati živino, streči bolnikom i. t. d.; mej predmeti pa ni niti klavirja, niti telovadbe. Kaj bi se dalo, kaj bi se moralo pri nas še storiti. Prazno slamo mlatiti znamo že dolgo, pokažimo še kaj boljšega. Pri tem pa opozarjamo, da so na nemškem izključno samo na katoliških načelih svetem temelju vzrastle te prekrasne organizacije. Dela so se lotili samo katoliški možje. Za triersko kmečko društvo, ki je imelo mal. travna meseca 1889 — 12000 udov, se je največ trudil kapelan Dasbah. Beseda „kapelan" v ti zvezi več pove, nego more sto surovo-neslanih člankov v liberalnih listih ogrditi in osmešiti. Ta kaplan alikaplanček je prehodil celo pokrajino in klical ljudi na boj — proti oderuhom. Njegovo društvo se je posebej za vezalo, da hoče zastopati pravdo vsakega svojega uda proti oderuštvu pri posojilih ali pri kupčiji z živino. Ustanovil je poleg društva tudi še „polje-delsko banko", kcder se daje kmetom živina, ki jo izplačujejo v obrokih z malimi obrestmi. Od 1. 1885 do 1. vinotoka 1889 je tako razpečalo 2590 živin- čet v vrednosti od 510.544 mark. Uvedla se je tudi po njegovem predlogu zavarovanje za živino, ki izvrstno deluje. — Živel, ie je prav samo kaplan! Vzglede imamo, naukov torej dovolj. Katoliška ljubezen do naroda bo tudi gotovo pri nas rodila jednakih sadov. Bog daj srečo vsem, ki se bodo ali so se že lotili tacega dela, in vsem posebno pa kle-vetnikom — zdrave pameti in krepke volje. Politični pregled. V Ljubljani, 22. decembra. Konservativno moravsko veleposestvo, Te dni so v Brnu imeli shod konservativni veleposestniki moravski in se posvetovali o organizaciji stranke. Vodjo stranke izvolili so grofa Serenyija, ker je umrl grof Belcredi. Izbrali so tudi neki odbor, ki bode oskrboval strankine posle. V ta odbor so voljeni: generalni vikar olomuške nadškofije Wein-licb, brnski stolni dekan dr. Zeibert, člaua gospodske zbornice prelat Korczian in grof Henrik Haugvvitz, potem deželni poslanec baron Stillfried, grof Spie-gel-Diesenberg in grof Silva-Tarouka. V dež. zbor v fidejkomisni skupini moravskega veleposestva, v katerem imajo konservativci veliko večino, so pa izvolili grofa Stollberga. V tej skupini je le 19 volilcev. Upamo, da konservativno veleposestvo dobi večji vpliv sedaj, ko se je na novo organizovalo, Domovinska pravica. Dne 17. t. mes. je imela c. kr. kmetijska družba svoj občni zbor. Posvetovala se je tudi o vrejenju domovinske pravice, ki je nujno potrebno. Shod se je izrekel, da naj se vsakemu prizna domovinska pravica, ki štiri leta biva v kakem kraju. Pri tem naj bi se ne delale nobene razlike mej davkoplačevalci in nedavkoplače-valci. Deželni zbor naj pa sklene zakon, s katerim se vredi preskrbovanje ubogih tako, da se razbre-mene kmečke občine. Shod se je nadalje izrekel, da naj se popolni socijalno zavarovanje z zavarovanjem za starost in onemoglost. Sklepi kmetijske družbe so popolnoma umestni, toda se je bati, da se zlasti liberalni deželni zbor nanje ne bode oziral, ker liberalci se se brigajo za interese kmetskega prebivalstva. Kriza na Ogerskem. Sedaj že vsi liberalni listi priznavajo, da je Wekerlejeva vlada zgubila zaupanje pri vladarju, če tudi so nedavno tako odločno nasprotno zatrjevali. Jedini so v tem, da sedanja vlada propade. Pomenljivo je pa, da jih je pretresel strah, da se premeni ne le vlada, temveč tudi vladna sistema, če še ne zdaj, pa kmalu. Menda le spoznajo, da bi se na Ogerskem dalo tudi brez njih vladati. Posebno vse liberalce to straši, da bi utegnili tudi na Ogerskem priti časi, ko se bode treba ozirati na vse narodnosti v deželi. Mažarsko gospod-stvo ne stoji posebno na trdnih nogah. Belgijska zbornica. Belgijski finančni minister se je odločno izrekel proti progresivnemu dohodninskemu davku, ker bi to peljalo k kolektivizmu. Ta izjava ministrova pač na nižje in srednje 7 pristnih, neizposojenih besed, ne bilo bi jih še približno toliko I) torej bi imelo biti 209 mažarskih poslancev, rumunskih (3 milijone) 83, slovaških (21/» milijona) 71 in nemških (2 milijona) 54. In sedaj zakrij svoj obraz, pravica I Med 417 poslanci je 11 Nemcev, drugi so vsi Mažari. Svet nima tacega parlamenta. Kar pa zadeva tostranske zastopniške razmere, bili so pa tudi tisti pravi speci,jalisti, ki so dali 63 posestnikom svojega poslanca, 2118 meščanom tudi svojega, pa le enega, in 10592 kmečkih volilcev si sme voliti še le volilne može za enega poslanca! In ravno zaradi tega je pri vladi med veleposestniki in Poljaki tak specijalen upor zoper volilno pre-osnovo, to je zoper splošno volilno pravico. Pri vsej proticerkveni, protiavstrijski, proti-slovanski politiki to in onstran Litve pa je v ozadju prostozidarstvo in spet to ima zaslombo v Alliance israelite. Vsa Evropa se pa dandanašnje ozira in opira Jna „unicum" izmed specijalistov na barona Botschilda, čegar rodbina početkom tega veka ni imela ne denarja ne imena. L. 1875. so jo cenili na okroglih 5000 milijonov frankov, v 13 letih se to premoženje podvoji, 1. 1950 bo že obsegalo najmanj 160.000 milijonov frankov, kakor misli poslanec Schlesinger. Te specijaliste je vzel danes na muho Tine Balant. stanove ni posebno ugodno vplivala in lahko se pripeti, da bode kdaj Se konservativcem škodovala. Skoro vse evropske države že uvajajo progresivne davke. Nadalje se je minister izrekel, da se na uvoz žita ne naloži nobena carina, pač pa na uvoz moke. S tem pač min ster hoče pomoči belgijskim mlinarjem, ki bodo imeli zaslužek, ko se bode bolj žito uvažalo in v deželi mlelo. Proti carini na žito so bila zlasti velika mesta, kmetovalci so jo pa želeli. Ker je Belgija pred vsem industrijska država, ni čudno, da se vlada ozira bolj na interese industrije. Vojska med Kitajci in Japonci se bode najbrž kmalu ustavila. V Mandžuriji je huda zima. Vode so že zamrznile. Reka Pejho, na kateri ležita Peking in Tientsin, je popolnoma zamrznila, v Pe-čilskem morskem zalivu se že tudi dela led. Japonci sedaj ue morejo zaradi ledu napasti tahuskih utrdb ob ustju omenjene reke. Pa tudi po suhem se bode po zimi težko dalje premikala japonska vojna proti Pekingu. Kitajci se pa tudi po zimi ne morejo pripraviti za boj, ker so vode zamrznene, železnic pa nimajo, da bi prevažali po njih vojake in vojne potrebščine. Da imajo Kitajci železnice, bi pa po zimi lahko zbrali močno vojno, kateri bi se Japonci ustavljati ne mogli. Sedaj vidijo Kitajci, kako napak so storili, ko so se branili grajenju železnic. Slovstvo. Jugoslavjanski stenograf. Početkom januvarja stopi ^Jugoslavjanski stenograf" v VI. tečaj v novi obliki, povečanem objemu in z obilnejo vsebino, uredovau pa svojem poprejšujem programu. Imel bode novo posebno prilogo: .Glasnik", kulturno-zgodovinski za južne Slavjane s slikami Izhajal bode mesečno (razven avgusta in septembra) v zvezkih po 2'/» tiskane pole (okolo 40 strani velike osmerke) v slovenskem, hrvatskem, srbskem ia bolgarskem jeziku z latinico in cirilico. ^Jugoslavjanski stenograf" prinaša članke o svoji stroki, potem o pisanju sploh, o pisalnih strojih i. t. d. .Glasnik" pa ima sledeče oddelke: cerkev in šola, književnost in umetnost, glasba in gledišče, naravoslovje in potovanje, trgovina in obrtnija, promet, društvene vesti in raznoterosti. V vsakem oddelku se nahajajo dopisi ali kratke vesti (novine) iz raznih krajev na slavjanskem jugu. Na ta način se spoznavamo vzajemno ter se lehko razumevamo med sabo, kakor to bratom pristoja. V novejšem času se zanimajo celo večji narodi za svoja posamezna narečja, če tudi imajo občni književni jezik; kako bi ne mikalo tudi Slovenca, spoznati jezik in kulturne odnošaje svojih bližnjih bratov. Tudi zanimanje za stenografijo raste od dne do dne. Naše geslo je: .Spoznajmo se, razu-mimo se! In v tem smislu hočemo z božjo pomočjo tudi zanaprej delovati, računajoč na podporo prijateljev te ideje. Pismo iz Aleksandrije. Dnč 10. decembra 1894. Dovolite mi, gospod vrednik! da začenjam svoje današnje pismo z zgodovinskimi podatki. Že iz začetka obstanka jeruzalemske kustodije pošiljali fo predstojniki sv. dežele misijonarje v Aleksandrijo, da so tu vodili dušno pastirstvo in učili ljudstvo, pred vsem tu živeče evropske trgovce verskih resnic in odgajali njihovo deco. Leta 1572 po slavni zmagi kristijanov nad Turki naselili so se frančiškani stalno v Aleksandriji. Toda stanovali so še vedno v zasebni hiši do leta 1632., ko je dal P. Pavel a Laude, kustos sv. dežele, graditi majhen samostan 8 kapelo, posvečeno sv. Katarini. Ko je pa leta 1834. podkralj Mohamed - Ali podaril samostanu obširno zemljišče, zidali so frančiškaui novo cerkev, samostan, kolegij, apostolski vikarijat, bolnišnico, ter nasadili pred cerkvijo nasade, ki so sedaj mestu prav v krasoto. Ker je bila cerkev zelo slabo zidana, sesula se je nekega lepega jutra. Svetodeželska kustodija začela je zidati leta 1847. novo prostornejšo cerkev, ki je bila posvečena leta 1850. Toda že leta 1880. poskočilo je število tukajšnjih katoličanov na 20 tisoč, in frau-čiškani so zato sezidali ob morju pri novem pristanišču novo cerkev se samostanom. Uprav dodelana postala je žrtev angleških krogelj, a velikodušni (v tem slučaju) Angleži postavili so jim novo in večjo. Leta 1890. sezidali so frančiškani tudi na zahodnem delu mesta, v Moharam-Beju cerkvico in samostan, kjer je sedaj hospieu predstojnik in objednem župnik tamošnjih katoličanov, večinoma arabskih družin (kakih 70), P. Stanislav Krauas, rodom Nemec iz pruske Šlezije. Pri njem biva jeden brat lajik. — Nadalje imajo tukaj frančiškani dve javni šoli: deško in dekliško. Badi mnogih drugih opravil izročili so že leta 1857. deško šolo francoskim šolskim bratom pridržavši si pravico do nje. Sola je jako dobro obiskovana, kajti gojencev šteje sedaj skoraj 1000. Dekliško šolo pa vodijo sestre Klarise. — Gvardijan samostana sv. Katarine je objednem župnik, katerega podpirajo v delovanju duhovniki-lrančiškani. Vsaka narodnost ima svojega duhovnika in vsako nedeljo in praznik se propoveduje v laškem, francoskem, angleškem, arabskem, malteškem, nemškem in slovenskem jeziku. Slovenci smo vselej in povsod bolj „pri zadnjih", zato imamo tudi tukaj svojo pridigo še le popoludne ob pol 4., katera je bila doslej ob 6. uri. Tudi napredek I Upam, da bo šlo še nazaj. Vsak začetek je težak. Pri toliki različnosti narodnosti so naravno tudi redovniki sinovi raznih narodov, kajti v samostanu je zastopanih 10 narodnostij. Nekateri delujejo v dušnem pastirstvu, eden kot kapelan angleške posadke, drugi v bolnišnici, pri šolskih bratih, pri sestrah sv. Karola Borom. Imenovane sestre, rodom večinoma Prusinje, so se naselile v Aleksandriji Cena lista zajedno s prilogo ostane ista, pri vsem tem, da bo skoraj trikrat večji od prejšnjih letnikov, t. j. za celo leto 2 gld. 50 kr. Naročnina se pošilja z mednarodnimi poštnimi nakaznicami podpisanemu uredniku, ali pa g. Drag. Hribarju v Celju, kjer se list tiska. V Plovdivu, dne 1. decembra. 1894. Prof. A. Bezeušek, urednik in lastnik. Fedra, Tragedija u pet činova od Racina. Preveo August Šenoa. To je 1. zvezek teatralne biblioteke, ki je izšel v Zagrebu v dionički tiskarni. Cena knjižici, broječi 128 str., je 40 kr. Poročilo šentjakobsko-trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za 1. 1894. Izdalo in založilo načelništvo. — Knjižica poroča o marljivem delovanju omenjene podružnice ter je namenjena podružničnim udom. Mlada Hrvatska. Smotra za politiku i knjigu. Izdavatelj i odgovorni urednik Dinko Politeo. Go-dina I. Broj. X. Gluhonemi. — Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. — Spisal Anton Rudež, učitelj v goriški gluhonemici. — 25 slik. — V Gorici 1894. Tiskala in založila »Goriška tiskarna« A. Gaberšček. — Zanimiva knjiga obsega 341 stranij. Argo. Zeitsbhrift fiir krainische Landeskunde. Nummer 11. III. Jahrgang. Obseg: Heiseskizzen aus Italien. — Kleinere Mitthelungen. — Das Gradišče »Attilov Kocian« bei Kapellen. — Prae-historische Funde im Sagorer Thale. — Fund ro-mischer Funde in Sagor. — Terrain-Neigungen. — Mittheilungen aus dem Museum. Električna razsvetljava v Ljubljani. (Dalje.) Je-li ta nastavek v dohodkih utemeljen ? Ce hočemo odgovarjati na to vprašanje, moramo primerjati svojstva električne luči s svojstvi druzih lučij, v prvi vrsti plinove in tudi cene posameznih lučij. Katere prednosti pa ima ceter s paribus električna razsvetljava pred vsako drugo, znano je občinskemu svetu in mi ni treba obširno razkladati. Električna obločna luč je najjačj«, kar jih imamo, poleg očem prijetna, ne daje posebne toplote in kar je posebno važno, ne kvari zraka. Za razkošno razsvetljavo ve-licih dvoran in prostorov je najpripravnejša. Žarnice nimajo tiste svetlobe, kakor obločne svetilnice, a dajejo rudečkasto, očesu zelo prijajočo svetlobo, pri kateri moremo razločevati razne barve, kakor po dnevu Pri pii novi in petrolejski razsvetljavi pa tega ni mogoče. kakor je znano. Žarnica ne daje nobene vročine, ne kvari zraka in moremo jo brez skrbi obesiti, kamor nam je drago, česar z nobeno drugo lučjo storiti ne moremo. Iz zdravstvenih, varnostnih in lepotnih ozirov je električna luč za razsvetljevanje stanovanj najpriklad-nejša, ravno tako pa tudi za razsvetljevanje javnih lokalov. Komu ni znano, kaka soparica postane v lokalu, v katerem je plinova luč. Te razne ugodnosti pred 12 leti. Prva tri leta so imele prav malo gojenk, a letos jih je že nad 150. V notranji šoli jih je nad 30, mej njimi, — kolikor se da soditi po imenih — nad polovico slovenskih in hrvaških otrok, ki se sčasoma tako dobro nauče nemščine, da o slovenščini ob izstopu iz šole večinoma niti pojma nimajo. Resnica je, da se naši otroci pri njih ozir verskega življenja odgajajo jako skrbno in vspešno, a žalosten moram tudi priznati, da se zelo zelo ponemčujejo. Ali bi se ne dalo temu kako odpomoči ? Vsaj vendar veliko Slovenk vstopa leto za letom v razne re-dove in kongregacije, zakaj ne bi se katera oglasila za vstop k sestram sv. Karola ? Začetek je že tu, kajti letos je vstopila sestra Antonija Grm, rodom Slovenka, in je sedaj v Kajri v novicijatu. Torej za njo! Le tako bo mogoče, da se naši otroci na tujem ohranijo veri in narodu I V obče je tukaj v Aleksandriji zelo malo naših družin , katerih otroci bi govorili svoj materin jezik. Vse drugo prej I Večinoma Lahi. vglednejši tudi Francozi ali Nemci — le Slovenci ne! Žalostno! A vmes so tudi častne izjeme. Naha-ajo Be rodbine, kjer se doma govori vedno slovenski, dasi žive tu že leta in leta. a malo jih je, malo. Otroci slovenskih starišev ne govorč svojega jezika; ker se ga v šoli ne UČ4, zato se ga sramnjeio. Gospod vrednik! Usmilite se uboge tukajšnje slovenske mladine in potrkajte na dobra srca, da dobi i naša mladina hrane, spi so vzrok, da se električna razsvetljava zadnji čas povsod širi in izpodriva plinovo. Tehnika električnega razsvetljevanja je še mlada ali razvija se nečaveno hitro. Pred desetimi leti je še marsikdo dvomil, da bi električne naprave povsem zanesljivo delovati mogle, dandanašnji o tem nikdo ne dvomi več, kajti imamo ua tisoče večjih in manjših naprav, ki vse delujejo varno in zanesljivo. Izkušnja uči, da se električna razsvetljava povsod ogromno hitro razširja in je zatorej treba centrale leto za letom povekšavati. Da izmed mnogih slučajev navedem samo jednega, bilo je elektrovodni mreži „mejnarodne električne družbe" na Dunaju prikiopljenih dne 1. maja 1894. leta 71.261 žarnic po 16 normalnih sveč in dne 1. novembra 1. 1895 pa že 88.307 tacih žarnic, pri čumer se vsakikrat uvrste Se obločne svetilnice in motorji. Soddč po tem, kar se godi drugod, smemo pričakovati, da si bode električna razsvetljava tudi v Ljubljani pridobivala vedno več tal, da se bode širila, če tudi ne tako zelo in tako lrtro. kakor drugod, pa vendar primerno naglo, da le cene ne bodo previsoke. Pri elektr.čnih uapravah imajo glede na plačilo za razsvetljavo dvojno navado: ali se določi za vsako svetilnico za vse leto neki pavšalni zn«sek, ali se pa konsumentu postavi elektroštevec in se mu odmeri plačilo po množini električne eneržije, merjene po hektovaturah. (Vat imenuje se produkt iz števila, koliko elektrike je šlo v jedni sekundi skozi prerez elektrovoda, in iz števila, ki pove tokovo napetost. Hektovat = 100 vatov.) Pavšalni zneski se plačujejo v Tridentu, in sicer za vsako normalno svečo na leto 66 kr., torej za žarnico na leto tolikrat 66 kr., kolikor normalnih sveč znaša njena svetljivost. Drugod se največ ra-čuui po hektovaturah. Pavšalirajo navadno le tiste svetilnice, katerim se da čas razsvetljenja vsaj približno določiti. Odsek ima v svojem računu hekto-vaturo, a s tem pa nikakor noče trditi, da bi se v Ljubljani za nekatere svetilnice ne smeli določiti pavšalni zneski. Za hektovaturo je odsek postavil 3-5 kr. v račun. Po tem nastavku bi stala jedna ura svetljenja z žarnico 16 normalnih sveč malone 2 kr., 12 10 5 1-5 1-8 06 Drugod računajo za hektovaturo več kakor 3 5 odstotkov, in sicer račuuajo na Dunaju 4'5, v Ino-mostu 4, v Pešti 5, v Gradcu 4 kr., a dajejo navadno večjim konzumentom popusta. V Inomostu mora poleg tega vsak konzument plačati za žarnico 1 gld. pristojbine. Popusti znašajo sploh od 3 do 30 odstotkov. 30 odstotkov popusta se dovoljuje onim konzumentom, ki imajo nad 2500 do 3000 gld. svetljenja na leto. Tem konzumentom pride hektovatura na 3 2 kr- (Dalje sledi.) Koledar sa 52. teden leta 1894. Nedelja, 28. decembra: 4. adventna; evang.: Jauez Krstnik ouianuje pokoro; — Luk. 3. — Viktorija devica. — Ponedeljek, 24. decembra: Adam in Eva. Torek, Ž5. decembra : Božič, rojstvo Gospodovo. Sreda, 26. decembra : Štefan muč. Četrtek, 27. dec.: Janez evang. Petek. 28. decembra: Nedolžni otročiči, Sobota, 29. decembra: Tomaž šk. — Lunin s p r e m i n : Mlaj 27. decembra ob 3. uri 25 min. zjutraj. — Solnce izide 25. decembra ob 7. uri 48 minut; zaide ob 4. uri 15 minut. Dnevne novice. v Ljubljani, 22. decembra. (Odložil je državnozborski mandat) minoli četrtek dvorni svetnik Fr. Šuklje. V kratkem bo torej razpisana v dolenjskih mestih volitev za državni zbor. (Nadvojvoda Albreht) je daroval društvu za zgradbo reševališča in vzgojevališča zapuščene mladine 100 gld. (Povišanje pri poštnih uradnikih.) Poštnim olicijalom v tržaškem poštnem okraju so imenovani: Gregor Bartol, Nitto Callin. Jan. Bonetta, Jos. Gal-lovich, Alf. Schlechter, Mih. Bonetta, Jos. Tuli«ch in Vin. Kolenc, vsi v Trstu ter Jan. Zondegiacomo in Peter Spazzapon v Gorici. (Za odkup od novoletnih voščil.) G. deželni primarij dr. Vinko Gregorič je za odkup od novoletnih voščil podaril za katoliški sklad 5 gld. in za slovensko šolo v Velikovcu 5 gld. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi imoviti domoljubi tem povodom blagovoljno kaj darovali v te ali druge katoliško-na-rodne namene. (Slovensko gledališče.) Sinoči je kot gost nastopila gospica Ljerka pl. Sramova, član nar. zom. gledališča v Zagrebu, kot Nataša v drami „Naš prijatelj Njeklužev". Ker je gostovanje na slov. odru sploh redek dogodek, bilo je gledališče nenavadno dobro obiskano, največ pa gotovo, ker je gospica pl. Sramova znana na slovanskem jugu kot nenavadno nadarjena gledališka umetnica, dasi je stara šele dvajset let. Kot hči odlične rodovine izvolila si je sama ta poklic in, kakor je sinoči pokazala, z najboljšim vspehom, kajti ima vse prednosti prave gledališke umetnice. Takoj ob nastopu in p« vsakem dejanju donela jej je gromovita dolgotrajna pohvala, odlikovana je bila s krasnim šopkom, in vencem. Igralka govori tako čisto hrvaščino, da jo je mogel vsakdo razumeti. Vloga Nataše zahteva mnogo telesnih in duševnih močij v velikem duševnem trpljenju, in teh sil ima gospica Sramova v nenavadno veliki meri, kar je pokazala v drugem dejanju ob vodnjaku in v zadnjem. Skratka: Boljše igralke doslej še nismo videli na slovenskem odru. — Naslovno vlogo je igral g. A nič prav dobro, dasi tu i tam vlogi ne popolnem primerno. G. Ve rov še k sov za slovensko mladino.1) Trud in dobroto vam bo ljubi Bog tisočkrat povrnil. Oj kako žalosten moram zapisati sledeče vrstice: Italijanski prostozidarji vzdržujejo tukaj dva kolegija, v katerih o vero-nauku še govora ni. Frančiškani moledujejo leto za letom, da bi se vpeljal tudi ta prepotrebni predmet, a zaman vsaka prošnja, vsak trud, češ : Le domi ostanite in privoščite ljudstvu pravo omiko! In v to šolo pošiljajo nekateri ubožni slovenski stariši svoje otroke ! Ker vže govorim o šoli, naj omenjam, da imajo tudi lazaristi in jezuiti tukaj svoje zavode, pečajo se izključno se šolo. Jezuitski kolegij je najlepša zgradba celega mesta. — V svojem zadnjem pismu sem omenjal tudi protektorjev — Francozov. Naj dostavljam svojemu poročilu še to-le: Francoska vlada je namreč pokroviteljica in varuhinja katoliške cerkve na vzhodu, a svojih dolžnostij ne spolnjuie posebno vestno. Ljudje živeči die časa v orijentu, sploh pravijo, da Francozi tukaj več škodujejo katoliškim zadevam nego — Turki. Njih glavni namen je širiti njihov jezik in politiko. Zato jih vse druge narodnosti gledajo s pisanim očesom. Ko se pred nekaj leti na gezemanskem vrtu v Jeruzalemu začeli Grki zidati na našem zemljišču in so jim to frančiškani hoteli zabraniti, je že prav malo manjkalo, da niso turški vojaki — pašo so namreč Grki podkupili — postreljali navzočih 32 frančiška- ') Vredništvo „Slovenoa" drage volje sprejme vsako knjigo in vsak dar v ta namen. nov. Francoski konzul je bil zraven, a še ust ni odprl. To so protektorji! In tudi v tem-le se najbolj odlikujejo (?) Francozi: H krstu nosi, rectius vodi, tukajšnja gospoda tako velike otroke, da bi ti prav lahko sami odgovarjali na vprašanja pri krstnem obredu. — Pa še kaj veselega ! Kako so vesele Slovenke „Domoljuba"! Roma od rok do rok. Prisrčno zahvalo izrekam tem potom vsem blagim dobrotnikom, ki so naročili .Domoljuba". Zadnjih številk še nisem dobil. Kaj pa, ko bi gospodom v Trstu na pošti ne ugajala slovenščina? — Za družbo svetega Mohorja sem že nabral za prihodnje leto nad 100 družnikov in družni c. Hvala Bogu ! — Vsled slabe letine spregledala je tukajšnja vlada dve desetini letnih davkov prebivalcem spodnjega Egipta, toda le pod tem pogojem, da se imenovani desetini, kar znača okolu 3 milijone goldinarjev v zlatu, vplačata prihodnje leto, ako bo dobra letina ; drugače to svoto popolnoma spregleda. Že celo jesen imamo veliko vlažnost. Rad bi vam postregel še z drugimi novicami, a tukajšnji časopisi so kaj čudni. Vse stvari in novice zajemajo iz evro-pejskih. Jaz navadno vse važnejše stvari izvem preje iz „Slovenca", kakor iz tukajšnjih listov. Tudi „do-mačib novic* ne prinašajo; k večjemu, koliko jih vozniki povozijo, kako se zravsajo arabske babnice, itd. Ce vas to zanima, lehko postrežem. Sklepam ! Vam, gospod vrednik! in vsem znancem vesele praznike in srečno novo leto! viduo napreduje, le premalo odločnosti kaže v gotovih momentih. Mož v razbnrnosti rohni, a ne joka. Izborno je predstavljal Kalinskega g. Inemann, ki je doslej še vsak značaj mojstersko pogodil. Prav hvalevredno so predstavljale tudi ostale osebe v manjših vlogah. (Slovensko gledišče.) Danes se predstavlja v slovenskem gledišču: »Pariški potepuh", veseloigra v štirih dejanjih. Kot gost zopet nastopi gospica Ljerka pl. Šramova iz Zagreba. (Darilo.) Iz Trnja: Presvitli knez Hugo Win-dischgržitz je daroval revežem iz Paličja in Klenka na Pivki 40 gld. za božične praznike! Bog ohrani velikodušnega dostojanstvenika! (Domača umetnost.) V izložnem oknu G i o n-t i n i j e v e knjigotržnice je izpostavljen doprsni k i p Slovencem nepozabnega vladike Antona Martina S 1 o m š e k - a. Ta kip je izborno delo akad. kiparja gosp. Josipa Puchreiter-ja. Kaže nam pokojnega vladiko v najlepših njegovih letih; modelovan je na podlagi fotografije — in ne slike, kajti, kakor kaže tu priložena fotografija, vse so slike Ant. Slomšeka izdelane napačno ! Kdor je vladiko osebno poznal, pritrdil nam bode. Ta kip je res umotvor, kajti delan je po fotografiji in ne po naravi in ker se bode razmnožil, rečemo lahko, da bode v kras sobi vsacega duhovnika kakor v obče vsacega zavednega Slovenca, kajpada bode vsled raz-množitve cena kipu zelo nizka, torej si ga bode vsakdo lahko omislil. (Iz Celovca.) V najnovejšem času so nas koroške Slovence, kakor je Vam znano, g. urednik jeli zopet opominjati, nai se zjedinimo z Nemci, naj ne kalimo miru. To so lepe besede, a za nas celo nepotrebne. V vseh pravičnih rečeh smo mi z Nemci jedne misli. Samo v jednej, to se ve, najimenitnejši stvari se naši nazori od nemških tako močno ločijo, kakor se loči pravica od krivice, svetlo solnce od trde teme. Oni nam delajo krivico (liberalni seveda in nacijonalni) — a mi jih zato ne sovražimo, mi smo kristjani, mi se le krivici zoperstavljamo in upiramo ter se hočemo še nadalje junaško braniti, dokler njih krivica ne neha. Kakor hitro bodo oni z nami začeli pravično ravnati, smo pripravljeni njim, kakor svojim dragim sosedom, z veseljem prijatelsko roko podati, ker ne sovražimo Nemcev, kakor to skoraj vsaki številki beljaška teta (Villacher Allgemeine Zeitung) v svet trobi, ampak le krivico, katero še Bog sam sovraži. Evo nekoliko ilustracije in komentara. Spomnil sem se, da Vam, g. urednik, dolžujem naročnino za slednja dva meseca. Sedem, napišem slovenski nakaznico ter jo dam slugi, naj jo nese na pošto. A tu je poštena duša slabo naletela. Ko zagleda službujoča gospodičina (tako mi je pripovedoval resnicoljubni sluga) slovensko pisavo strese jo po vseh germanskih udih, vskipi ji tev-tonska kri (a bil je pa tudi crimen laesae majestatis teutonicae, mar ne gospod urednik) in kakor bi jo bil gad pičil vrže nakaznico nazaj z opombo, da mora biti postaja nemško pisana. Sluga hoče gospodičini ustreči, hoče njej vse v nemški jezik prestaviti, toda gospodičina ga zavrne na ne baš lep način, to mene nič ne briga, jaz ue zuaui slovenski, nesite nakaznico nazaj, jaz je ne sprejmem, dokler ne bode „statiou" nemško pisan. Zares krasna jednakopravnost 1 Ali bi ne bilo primerno, da bi se naučila ta gospodična spoznati 19. člen avstrijskega drž. osuovnega zakona, kateri je doslej za njo v deveti deželi nekje! Drugi slučaj. Moj prijatelj piše dopisnico s slovensko adreso na neki popolnoma slovenski, kakih 5 ur od Celovca oddaljeni tik železne proge ležeči kraj. Dopisnica roma po širni Avstriji okrog ter se vrne po 8 dneh do pošiljatelja z opombo : »Post, wo?" Tako ravnajo naši uradniki, katerim prav slastno diši slovenski kruh. Ali naj Slovenec le mirno trpi, da bodo ti gospodje še za naprej po pisarnah nemško klatili. Niso li uradniki radi ljudstva tukaj — in ne ljudstvo radi njih. Nesramni sovražniki in lažnivi obrekovalci Slovencev, jezik za zobe! Vse govorjenje o svobodi je prazno, dokler ne vpeljemo našega jezika v šole in pisarnice. Pravico k temu imamo — ne bojmo se je poslužiti. Tirjajmo povsod slovensko uradovanje. Sila kola lomi in bode gotovo tudi glave nemškutarskih uradnikov omehčila, njihovega odgovarjanja in grdenja pa se nič ne bojmo. Ako bi se pa vendar še kak Nemec ali nemškutar hotel ustavljati našemu plemenitemu prizadevanju — hej! pa skočimo mu na rep I Ti prenemški gospodje naj si poiščejo drugo domovino, kajti kadar bodemo mi po svojem hramu začeli snažiti, bi znali gospodje na smetišče priti. Torej dragi gospodje in gospodičine poslužite se le poprej našega ljudomilega sveta. Mi Slovenci pa si zapomnimo Goethejeve besede: „Clovek, ki je v omahljivem (asu tudi sam omahljivega mišljenja, ta pomnožuje zlo in je raz-širja dalje in dalje; ali kedor vstraja v mišljenji, ta si ustvarja svet". (Za mestne redarje.) Iz Ljubljane se nam poroča: Omenili ste v svojem listu, da bodo dobili mestni sluge nekaj novoletnih daril iz mestne blagajne. Vsakdo jim seveda to privošči, a jednako bi želeli takih daril tudi za mestne redarje, ki opravljajo dokaj bolj težavno in nevarno službo, ki imajo to.-ej zato jednako pravico, da se mestui očetje ob novem letu ozirajo nanje vsaj toliko, kolikor na druge. (Posadni bolnici v Ljubljani) darovali so razna društva in posamezniki, za duševno okrepčanje vojakov bolnikov kniig veliko zvezkov: Društvo sv. Cirila in Metoda 38 komadov ; upravništvo narodne tiskarne 40 komadov ; Kat. bukvama 24 komadov ; kniižarna g. Krajca v Novem Mestu 26 komadov, „Sbor duhovne mladeži", v Zagrebu 13 komadov; „Sbor duhovne mladeži" v Djakovu 4 komade; »Matica Slovenska" 26 komadov, in g. Gregor Trdina oskrbnik pri gospej Ivani Taučar pl. Cuber 29 komadov, prof. S. Rutar 10 komadov, župnik Vrhovnik 8 komadov, pedagogiški sbor v Zagrebu 40 komadov. (Razpošiljanje Mohorjevih knjig) bilo je, kakor poroča »Mir« dne 12. t. m. končano, tako da bodo sedaj lepe knjige v rokah vseh udov. To je Slovencem res lep »božični dar«. Naj bi ga povsod veseli sprejeli in knjige zlasti sedaj povsod prav pridno prebirali in iz njih jemali krepkega nauka in dobrega vedrila! Prihodnje leto se bo skušalo knjige še prej dostaviti udom. (Slovenska šola v Velikovcn.) Nasprotniki naši se gibljeio tudi že zoper slovensko šolo, katero hoče družba sv. Cirila in Metoda zidati v Št. Rupertu ob Velikovcu in izročiti vrloznanim odgojiteljicam, č. šolskim sestram mariborskim. Nekateri samega strahu hočejo celo na velikovški nemški mestni šoli uvesti nekoliko ur slovenščine, da bi s to nakano škodovali slovenski šoli. Upamo pa, da bo dobra stvar vendar-le zmagala iu slovenska šola obrodila prav mnogo sadu. — Darovi se pridno nabirajo in zadnji »Mir izkaže že 444 nabranih kron za velikovško šolo. Tudi objavlja sledeči poziv, kateri priporočamo vsem Slovencem, da ga blagohotno uvažujejo. Glasi se: „Iz oklica družbe sv. Cirila in Metoda v predzadnjem „Miru" (št. 33) ste zvedeli, da bo ta slavna in prekoristna družba prihodnje leto v V e 1 i-k o v c u zidala hišo za štirirazredno slovensko ljudsko šolo, katero bodo vodile nune šolske sestre. To je gotovo vesela vest za vse slovenske rodoljube na Koroškem, posebno še za slovenske stariše v Velikovcu in okolici. Pa pomisliti je tudi treba, da naloži ta šola šolski družbi silno težko breme. Za prostor je ze dala 1250 gld.; stroški za zidanje so preračunjeni ua 15 000 gld.; in ko bo vse gotovo, ostane še stalno breme vzdrževanja učnih močij (nun učiteljic). Družba pa svoje dohodke po krajcarjih nabira od preiuožuin iu revnih Slovencev; ona v celem letu in s trudom komaj nabere 16.000 gld., če prihodnje leto tudi ne bo več nabrala, potem bo vse njene dohodke leta 1895. pojedla naša veli-kovška šola. Ker pa družba drugih svojih zavodov zapustiti ne sme, jasno je, da se morajo družbini dohodki zvišati. Vprvi vrsti moramo ktemu pripomoči mi koroški Slovenci, ker bo družba za nas zdaj največ potrebovala in potrošila. Obračamo se torej do vseh koroških rodoljubov, opominjajoč jih, da je z3 nas častna dolžnost, da priskočimo družbi na pomoč, seveda vsak po svojih močeh; kajti zares nelepo bi bilo za nas, ko bi mi zaostali za darovalci drugih pokrajin, ki družbine pomoči ne uživajo v toliki meri. Poživljamo rodoljube, naj pokažejo, da koroški Slovenci nismo poslednji glede rodoljubja in požrtvovalnosti. Povsod, kjer se zbirajo Slovenci, bodisi na shodih ali veselicah, naj se misli na to prapotrebno našo družbo in naj se nabirajo prostovoljni doneski v korist Ve-likovške šole. Naj torej ne bo prilike, in tudi ne koče na slovenskem Koroškem, kjer bi se po svojih bolj ali manj skromnih močeh naši rojaki iu rojakinje ne spominjali svoje dolžnosti v tej zadevi. Vsak najmanjši dar se bo hvaležno'sprejel ter od-kazal svojemu namenu. „Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača." Upamo, da bodo ta klic slišale tudi naše koroško-slovenske posojilnice! Prostovoljni doneski »za Velikovško šolo" naj se poši- ljajo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ali pa upravništvu .Mira", ki bo potem prejete darove v lista izkazalo in glavni družbi dopo-šiljalo. Slovenci in Slovenke I Potrudimo se, rešiti čast sebi in n&rodu svojemu! Sadove naših žrtev bodo uživali naši srečnejši potomci! — Bog in n&rod!" (Slovensko uradovanje na Štajerskem.) Poroča se nam: Slavni narodni okrajni odbor za okraj Slovenji Gradec je sklenil v svoji seji dne 20. decembra, da bode odslej samo slovensko uradoval. Sta.il je dotični predlog vč. g. župnik Ant. Ostrožnik in pritrdili so mu vsi navzoči odborniki (dva sta bila odsotna) razven c. kr. notarja dr. I. Tomschegga. Slava vrlemu zavednemu odboru, ki je s svojim sklepom odkazal slovenščini mesto, katero ji grd po postavi. Naj bi ta izgled posnemali še drugi naši javni zastopi, koder na kvar lepi materinščini še vedno vlada ohola tujščina. „Vivant sequentes!" (Iz Slov. Gradca) dne 20. dec : Zupanom našega mesta bil je včeraj zopet izvoljen c. kr. notar dr. Ivan Tomschegg, naš narodni nasprotnik. (Nesreča.) V radgonski vojašnici je te dni nekemu vojaku konj s kopitom razdrobil čeljusti. (Glasovi k .Slava Bogu", I. zvezek,) so ravnokar v drugič natisujeni iu dobijo se v frančiškanskem samostanu po 15 kr. glas. Torej štiri glasovi 60 kr., po pošti 65 kr. Partitura I. zvezka velja pa 80 kr. (Zoper kletvino.) Kakor je pri nas kletviua med ljudstvom in drugi prosti izrazi razširjena, isto tako je ta grda razvada udomačena osobito ua Hrvatskem. Vlada hrvatska je zbog tega baš te dni objavila iz nova odredbo z dne 19. nov. leta 1880, v kateri se bogokletje kaznuje z globo 100 gld. ali z zaporom 14 dnij. Krajna policija se pozivlje, da zgrabi vsacega, kdor bi s kletvino žalil verski čut ali nravnost. Tak ukaz bil bi tudi pri nas umesten! (Samomor) Dne 9. t. m. popoldne je šel od doma posestnik Jos. Grahek iz Petrovevasi v črnomaljskem okraju. Dne 12. t. m. zjutraj so ga našli v nekem senjaku obešenega. Ker je bil samomorilec v dobrih razmerah, je morda domač prepir bil povod nesrečni smrti. (Ogenj.) Iz Naklega se nam poroča, da je ondi dne 19. t. m. pogorela hiša št. 1. (Najstarejši veteran Napoleonove vojske.) Generalni la|tenant Nikola Savin je v Saratovu na Ruskem umrl 126 let star. Rojen je bil leta 1768 v Parizu in je leta 1798 stopil v armado. L. 1812 se je vojskoval pred Moskvo. Ko je bila Napoleonova vojska premagana, so Savina kozaki vjeli. Ta se je potem na Ruskem oženil ter je živel pri svoji najmlajši hčeri, katera pa ima sedaj tudi že 78 let. (Semnji po Slovenskem od 24. do 29. dec.) Na Kranjskem: 27. v Idriji, Radečah in na Vrhniki; 28. v Dobu in v Mirni peči. Na Koroškem: 27. v Lavamintu. Društva. (Katoliška delavska družba v Idriji) Vabilo na božičnico, katero napravi kat delavska družba v Idriji v uedeijo 30. decembra v pivarni »Pri Črnem orlu. — Vspored: 1. Nagovor. 2. Pastirji na Betlehemski ravnmi. 3 Angelji molijo pred jaslicami. 4. Pastirji prinašajo darila. 5. Slovesen vhod treh kraljev. 6. Božično drevo. Pri vsakem prizoru se vrste deklamacije z pevskimi točkami in godbo. — Blagajnica se odpre ob l/» 5. uri, začetek ob l/a6. uri zvečer. — Vstopnina: za pos. osebo 10 kr., z družino 20 kr. — Preplačila se hvaležno vsprejmejo! — K mnogobrojni udeležbi vabi načeluištvo. (Narodna čitalnica v Ljubljani.) Vabilo na XXXVIII. občni zbor narodne čitalnice ljubljanske v sredo dne 26. decembra 1894. leta ob 11. uri dopoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev dveh revizorjev za prihodnje leto. 6. Volitev predsednika in 10 odbornikov (§ 10. dr. pravil). 7. Posamezni nasveti. K mnogobrojui udeležbi vabi najprijaznejše odbor. (Šišenske či t a ln ic e) XVII. redni občni zbor bo sv. Štefana, dne 26. t. m. ob 2. uri popoludne z običainim sporedom. K vdeležbi uliudno vabi — le tem potom, vse čast. člane (moške in ženske) odbor. — Na .Svečnico", dnd 2. februvarija p. 1. priredi .Sišeuska čitalnica" v čast. spomin V. Vodnika slavnostno besedo. (Kmetilska podružnica v Novem Mestu) ima izredni občni zbor, dne 27. t. m. ob 2. uri popoludne v mestni hiši. Na dnevnem redu je volitev posebnega odbora za pričetna dela «led6 vpeljave sladkornega obrta na Dolenjskem. Povabljeni so vsi prijatelji kmetijstva. I • LP,r.08^r,0Jr° &as'Ino društvo v Ljubljani.) Vabilo na v sredo dne 26. decembra 1.1894. v prostorih kazinske restavracije prirejeno božičnico ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva s sodelovanjem slavne vojaške godbe 27 pehotnega polka kralj Belgijcev. - Vstopnina za za nečlane dO kr. Otroci plačajo polovico. Začetek ob 6. uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu gasilnega društva. Odbor (Narodna čitalnica v S t. Petru) imela bode dne 30. t. m. «b 4. uri popoldne svoj redni občni zbor z običajnim \sporedom; vabimo vse društveuike m pisatelje čitalnice, da se blagovolijo polnoštevilno udeležiti zborovanja. (Narodna čitalnica v Ptuju) priredi na Štefanovo dne 26. decembra 1894 gledališko igro Telegram veseloigra v 1 dejanju, češki spisal G. Pfleger-Moravsky, poslovenil J. Stare. — Po igri prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. (Slovensko kat. akadem. društvu »Danica" n a D u n a j u) sta blagovolila pristopiti kot ustauovuika: Njih Prevzvišenost, premilost-ijivi gospod knezoškof lavantiuski. dr. M. Napot-n i k, z doneskom 50 gld., in veleČastiti gospod M. V a les, vinar v Branici ua Goriškem, z doneskom 15 gld. Za velikodušna darova izreka najiskrenejšo zahvalo za odbor: Ivan Končan, pravoslovec, t. č. tajnik. Telegrami. Noyo bolgarsko ministerstvo. Sredeo, 21. decembra. Stojilova mini sterstvo je sestavljeno. Stojilov, Načevič in Pešov obdrže dosedanje portfelje. Veliekov prevzame učno ministerstvo. Dosedanji diplo matični zastopnik na Dunaju Minčevič je imenovan pravosodnim in unijonist Magjarov stavbenim ministrom. Sredeo, 22. decembra. Sebranje je živahno pozdravilo novo ministerstvo. Sebranje je načelim vsprejelo dve predlogi, ki merite na občno pomiloščonje emigrantov, in izročilo ju je komisiji, da ju še proučuje. Vohunstvo na Francoskem. Pariz, 22. decembra. Včeraj je bil pred sodiščem zaradi vohunstva nemški nadporoč-nik Schneebeck. Proti njegovemu sodrugu Kesselu se je pa bilo sodno postopanje ustavilo. Obravnava je bila tajna. Sehneebecka je sodišče spoznalo krivega, da je mapo z dokumenti in spisi, ki se tičejo dež. brambe, spravil v javnost. Obsodili so ga v najvišjo dopustno kazen petih let in 5000 frankov globe. Pariz, 22. decembra. Danes so se v Dreyfussovi pravdi zaslišavale priče, govoreče za zatoženca. Kaj gotovega se ne ve, ker je obravnava tajna. Pred sodiššem je mnogo ljudij. Pariz, 22. decembra. Danes govore v Dreyfussovi pravdi državni pravdnik in zatoženci. Vojska mej Kitajci in Japonci. Tientsin, 22. decembra. Kitajska vlada je po daljšem premišljevanju in obotavljanju sklenila, da pošlje posredovalca za mir v Japan. V kratkem izide dotična naredba. Shanghai, 22. decembra. Govori se, da so se že začela pogajanja mej Pekingom in Tokiom. Japonsko brodovje je s prevaže-valnimi ladijami odšlo iz Port Arthura proti jugu; kam, se ne ve. Shanghai, 22. decembra. Angleškemu poslaništvu v Pekingu dovolili so 50 kitajskih vojakov za stražo, drugim poslaništvom pa po 10 do 12 mož v Opatija, 22. decembra. Cesaricinja vdova Štefanija odpotovala je na Dunaj in se po Božiču zopet semkaj povrne. Budimpešta, 22. decembra. Gospod-ska zbornica je odložila zborovanje, dokler ne minejo božični prazniki, poprej je pa še sklenila, da se povodom veselega rojstnega dne sedanje kraljice dne 24. decembra ča-fltitanje zbornice zabeleži v zapisnik. Belgrad. 22. decembra. Zatoženec Ru-žič trdi. da on ni itnel nobene zveze s Kara djordjevičeni. Pismo njegovo, v katerem se govori, da je v užiškem okrožju vse ugodno, se ozira le na volilne agitacije. Rim, 22, decembra. Kakor „Opi'nioneu piše, je resnično, da je Tanlongo pisal Gio- littijeve dokumente proti Orispiju v niinhrtei stvu notranjih stvarij. Bukarest, 22. deoembra. Zbornica je vsprejela adreso s 70 proti 30 glasom. Peterburg, 22. decembra. „ Pravitelj-stvenij Vjestnik" poroča, da je car pozdravljajoč odbor za zgrajenje sibirske železnice naglašal, da je grajenje sibirske žeznice jedno največjih del njegovega očeta. To izključno mirno podjetje dovršiti je najprisrčnejša želja njegova, posebno, ker mu jo je izročil nepozabni oče. Upa, da se z božjo pomočjo in sodelovanjem odbora to delo kmalu dovrši.. — Po uradnem poročilu je dosedaj 1518 vrst ali skoro četrtina te železnice dodelana. Peterburg, 22. decembra. Pred 2. dnem januvarja grof Suvalov ne nastopi svojega novega mesta v Varšavi. — Car je podelil bivšemu avstrijskemu veleposlaniku grofu Wolkensteinu v Peterburgu sv. Andreja. Popolnoma svilene tiskane foularde od 75 kr. do gld. 3-65 meter - (kacih 400 različnih baž) 7" orno, belo in barvasto svileno blago od 4« kr. •»j , ' 'r'6®' 8'adko, progasto, prižasto, vzorčasto. damasii itd (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (10 2) (c. in kr. dvorni založnik v Carihu (Ziirich). (16-16) U mrli no: 20. decembra. Prane VVaroga. oskrbnika sin, 7 let, Stre-liške ulice 11, plačnica 21. decembra. Matija Vodnik, kamnosek, 54 let, Dunajska cesta 38, vodenica. Tujci. 19. decembra. Pri Slonu: Dr. Hembo. vitez Schneid, dr. Podpečnik z Dunaja. - P. Licht iz Jaroslava. -- Kleinlercher iz Domžal. — Miloševič iz Banjaluke. — Šavnik, Prutky iz Gradca. -Jurca iz Postojine. — Pintar, Pirebau iz Ljubljane. — dr Anton Rocknagel z Jesenic. — Walušnik in Jelin z Reke. — Knaus iz Celovca. — Jakob in Ludovik Schlesinger iz Pees-a. Pri Maliiu: Novak, Berger, Putschkailer, Schweighofer, Quapill. Herzog z Dunaja. — Habl iz Novega Mesta. — Luzzatto iz Trsta. Pri Južnem kolodvoru: Graeser iz Sežane. Tržne cene v Ljubljani dne 22. decembra. Pšenica, m. st. . Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, . . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Leča, hktl. . Grah, . . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast. „ . Špeh svež. ,. , gl. kr gl- kr. 6 60 Speh povojen, kgr. . - 64 6 10 Surovo maslo, „ . - 8fi 5 50 Jajce, jedno . . . - 3r 1 5 60 Mleko, liter . . . _ 10 1 6 70 Goveje meso, kgr. _ 64 1 6 20 Telečje _ 64 1 '' — Svinjsko . _ 561 2 42 KoStrunovo „ „ _ 4q 11 — Piščanec . . . 45 11 — Golob..... _ 17 9 — Seno, 100 kgr. . . 1 87 — 95 Slama, 100 „ . . 1 70 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 54 r mehka, 4 „ ,. 5 i Vremensko sporočilo. Cas Stanje opazovanja 21 7. u. zjut" 3. a pop. 9. «. zveč. toplomera po Celzija 732-6" 733 4 736 3 -26 18 -40 Ve ter sl. svzh. n brezv. Vreme Srednja temperatura 1-6 . za 0-5° nad oblačno jasno megla normalom .H 5 JS" Ž -gN S 2 °> a 000 600 1 Tužnega sroa naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljub-ijeni oče, gospod Jakob Inglič, c. kr. Šolski vodju po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, danes zjutraj ob pol 7. uri mimo v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajneega bode v ponedeljek dne 24. t. m. ob pol 3. uri popoludne iz hiše žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi svete Barbare in pri sv. Križu. Nepozabljivi pokojnik se priporoča v blag spomin m pobožno molitev. V Idriji, dne 22. decembra 1894. Viktor, c. kr. mornarski strojni mat; Rafaela, učiteljica; Matija, vajenec; Ludovik, učenec, otroci. Zapuščinski posiv Go-p. Janko Globočnik, o. kr. notar, kot sodni komisar poiivlje vsi on«, ki imajo kot upniki iz zapuščine dne 31. avgust* 1894 v Malih Lašičah štev. 9 z oporoko i dni 14. junija, zamrlega posestnika Janeza Škerlja česa terjati, da se zglase pri o. kr. notarskem uradu v Vel. Lašičah dniS 16. januvarija 1895 ob 9. uri dopoldne ter tvoje zahteve prijavijo in skažejo ali pa do tedaj pismeno vloži svoje prošnje pri e. kr. okrajnem sodišču v Velikih Lašičah, ker bi gicer ne mogli iz te zapuščine, če se porabi v pokritje priglašenih ter-atev, česa terjati, izvzemši, ako imajo kako zastavno pravico. Pod varstvom. Jos. Preželi, posestnik v Zapogah, radi zapravljivosti; njega varuh je Jak. Pazler iz Zapog št. 46. Vpig tvrdke. Pri c. kr. deželn» in kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke: „P o's o j i 1 n i oa v Zagorju ob Savi, zadruga z neomejeno zavezo". Zadruga se opira na pismona pravila z dne 2o. novembra 1894, ima svoj sedež v Zagorju ob Savi, okraj Litija, in namen: a) vsprejeinati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila. Načelstvo obstoji iz načelnika in štirih udov načelstva, katere izvoli občni zbor za eno leto. Tačasni udje načelstva so: Matija Medved, posestnik v Zagorju ob Savi, načelnik; A ti dr p j Miner, posfstnis v Zagorju ob Savi, njegov namestnik; Pavel W»inberger, posestnik v Zagotju ob Savi, odbornik ; Josip Modio, c. kr. poštar v Zagorju ob Savi, odbornik; Jakob Hrastelj, posestnik na Selih. odbornik. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod tvrdko, katera naj bode pisana ali s pečatom natisnena (gostilniško in kavarniško) na sDrenikox em vrhu' na Rožniku pri Ljubljani 3MF" oddaja na račun, oziroma v najem takoj ali za spomlad. 645 3-1 Franc Drcnik Kongresni trg it. 14 II. Priporočen od mediciničnih • 621) velmož (30-3) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojaouje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva so v vseh boljših (623) lekarnah. (15 4) Glavna zaloga pri lekarnarju Jos. Mayeriu vLiubliani. Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko se dobivajo vsak dan sveže y prodajalnici v semeniškem poslopju nasproti sadnemu trgu Mojim velecenienim kupovalcem izrekam za dosedanje zaupani« svojo zahvalo ter se priporočam osobito duhovniškim gospodinjam z zagotovilom, da si bodem vedno prizadevala v vsakem oziru popolnoma zadostiti. — Z vtlespoštovaujem 584 8-7 Jera Lipovšek. Priporočen od pollkllniške dlrekolje. Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim. Konjaka sladni izvleček Neutrpen za prebolele. Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52-10 Tovarna konjak-sladnega izvlečka v Leipniku. .c fig ■H > G) -mjc d 2> "S Jh O S Ot g l ._ -3 rH i- flas S k5»IMIIW» naredbaml ki se pojavljam pod jednskimi ali podob-unni ime ii. a so vendar po svoji sestavi in svojem uAlnku popolnoma različne od naš'ga origi-oalneg« 22 let obstoječega pod-Liut sgupABNT ^iŽN^ti fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej UreAno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki stekleniol in prosimo. ae dajte se zapeljati niti z nižjo oono, niti z druzimi pretvezami, da bi knplli kake ponaredbe! (127 20—2 Osrednja raipošnjalnic* za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" JULIJA HERBAB-KT-Ja, Noubau Kaiserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje lekarničarji: V Ljubljani J, Svoboda, Gal>. Piccoli, Ub-tlil pl. Trnkoczv. W. Ma.vr: dalje ga prodajnjo v Celju: J. Kupfer-ocbmied, BaumbHthovi dediči: na R-ki: J. Gnieiner, 'j. Prodam, A. Sobindler, Ant. Mizzam. lekarničar. P. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjem (Orniind): E. Mttller: v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbaclier. .1. Ko-inetter, A Egger v Novemmestji: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel: na Trbi/u ; A. S'egi; v Trstu: E Zanetti. A. Sut-tiua. B. Biasoletto, J. Seravallo, E v. Leutenburg. P. Prendini, M. Havasini: v Beljaku; F. Sebolz. dr. K. Kurnpf; v črnomlji: J Blufek v V«likov gft « G * t Trstu, Via Belvedere št. 3, kjer se prodaja vsakovrstno kolonijalno blago najboljše vrsto in po ugodnih oenah. — Razpošilja so po pošti in s tovornim vlakom. Ceniki na zahtevanje franko. Tudi pošilja raznovrstna okoličanska, istrska in laška vina v sodčkih po 28 litrov in več. Čast. duhovščina, trgovci in drugi rodoljubi na d-želi naj se blagovoli* prepričati sami ter podpirati s svojimi naročili edino slovtnsko narodno podjetje v Trstu. Društ veno pred sto jništvo. 562 8 Uzorci so na razpolaganje. >l£*l£*ll*l£* 1^*1^* ifc l£*l£* [t* ov zdravstveno oblastveno preizkuieni (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo liiilijoiikrat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstvono priporočan, je ob jednem najcenejše zobe eiščeče in ohranjujoče sredstvo. Dobiva se povsodi. "ma 620 40—3 Friderik Hoffmann, urar. 447 10—9 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave sc dobro ln solidno izvršujejo. Znižane cene! I\IIK. »ltt ikOVIC trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila »rasprodajeL" vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna in vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd.. vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki izberi ,. ,, . r , v - . Hrdrevesa (plng-e) štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe 'n sploh vse v njegovo stroko spadajoče. Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsakovrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči. Zunanja naroSila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja stotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj. Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko. 159 44 Knv^^i I Tu kuPuJete železo naj-rvuvdui . ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! CARBOLINEUM! Primerno družinsko ali prijateljsko bažično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najbolj Sa: kemično čisti higijenični g kranjski liker S iz planinskih zelišč JT. K lauer-ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo. Dobiva se pri izdelovatelju J. KlauerJ-u, trgovcu ..pri voglu", v vseh boljših špecerijskih in trgovinah i jestvinauii (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 2i—11 ♦ X Josip Černe, X urar v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 2 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula- ln raznih žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Francillon v Švici, Schaffhausen, Glashiitte i. dr. Dalje koledarske ure z in brez luninih spremenov, dunajske ure z nihalom, budilnice in vsakovrstne ure za domačo rabo. Poprave izvršuje točno in po primerni ceni. 500 20--15 ifcf Za vojake in dijake znižana cena. ulice Pod Trančo I jfl Gledal, ui .štev. 1 «• štev. ti ....— _ v Lj ubljanl priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborilo svojo zalogo ! ^eshseselshs^ fe po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah k»' Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra cesta 16, priporoča se prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniško-civilne in duhovniške obleke, kožuhovnatih žakljev za ogrevanje nog. V zalogi ima tudi storjeno obleko za gospode in dečke zimske suknje, nepremočne havelooke, men-člkofe, ženske plašče, Jope po najnovejšem kroju izvršene, popotne kožuhe, kratke kožuhe itd. v veliki izberi. 606 8—8 3"Vse po nixld ceni. "£S Naročila na Izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno po poljubnem Kroju. Za dobro blago jamči. jlPraktična in pripravna božična darili |1 b „ i, « , . rti' Ve; Air kakor: Kuhinjske in gospodinjske tehtnice; mesorezniee, prstno amerikauske ; petrolejne svetilke vsake vrste; "VI sobni telovadni aparati v veliki _izberi; stroji za ribanje kruha itd. itd.; *T Kondor-drsalke najnovejši patent, nedosežljive, naiboljše in najpripravnejše vseh sistemov. JtJ Vse priporoča po zelo znižanih cenah Aiiilr. llriiNkovk*. L V Iou železarija, Ljubljani, Mestni trg it. 9 in 10. ^^ V Ljubljani, Mestni trg St. 9 Najboljši in najcenejši vir nakupovanja 239 strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih iS e M alk pralnih strojev ovljalnlkov, zravnalnlkov perila " patel!tovanlhl," mlinov za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-36) Avgustu Kolb, tovarna strojev Dunaj, II., Pasettlatrasse 29-31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. DV Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Iščem prckupovalce in poštene zastopnike. Ne kupujte malovrednih urarskih izdelkov pri tujih tvrclkah, ako se hočete izogniti takojšnjim dragim popravilom ! Komur je na tem, da kupi zanesljivo in natančno kažočo nikelnato, srebrno ali zlato žepno uro z verižico naj naroči pri domači tvrdki V m PiTTTffi:' M M1 11 K M--":. ' »^m • V. . , v Ljubljani. Mestni trg (nasproti rotovžu) kateri garantira za dobro blago leto dnij in kateri ima v zalogi tudi budll-nioe, stenske ure itd. itd. Izborna zaloga verižic, uhanov, prstanov, naprsnih igel, okraskov, zapestnic itd. Ceniki s podobami so franko na razpolago. 168 41 $ H> u n a j 8 k a borza. Dne 22. deoembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 „ Avstrijska zlata renta 4%......124 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 98 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1043 „ Kreditne delnice, 160 gld............398 „ London vista...........123 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 20 mark............12 „ 20 frankov (napoleondor)............9 >. Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................6 „ Dne 21. deoembra. ___ kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 150 gld. 75 — 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 162 75 _ Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 196 50 70 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 — 85 Tišine srečke 4%, 100 gld....... 143 — Dunavske vravnavne srečke b% ... . 132 75 — Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 106 75 50 Posojilo goriškega mesta....... 111 n 25 95 4% kranjsko deželno posojilo..... 67 rt — 80 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 98 „ 60 16 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 — 86 „ , južne železnice 3% . 165 70 25 n južne železnice 6% . 130 50 85 n „ , dolenjskih železnic 4% 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld...... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. s Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . Dunajskih lokal, železnic delniška družb Montanska družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 gl Papirnih rubljev 100...... 200 gld. 50 kr. 147 „ - r 1. 17 80 (1 23 50 70 70 72 60 50 76 26 60 180 — r. 3480 — 530 — n 105 50 86 — 105 20 # 166 — • 133 »1 25 M t Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba „11 E R C 1J Wollzeil8 it. 10 Dnnaj, lariahilterstrasse 74 B. 66 aar Pojasnila v vseh gospodarskih in Hnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega I obrestovanja pri popolni varnosti |f naloženih glavnic.