Štev. 28. ' v Linffllani, v petek,is. lebruarja 1915. Leto U 5 Velja po pošti: Za oelo leto oapre| . . K 26*— za en moseo „ za Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo V Ljubljani Da Za celo leto naprej . za en meseo „ . . „ v— V opravi pretentan mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za oelo leto....... T— za Nemčl|o celoletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— . . „ 2-20 »25"- ,. 35--dom: K 24"— Iuserati: tt-r Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. - Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Enostolpna petitvrsta (72 oa): za enkrat . . . . p« 18 T za dvakrat .... * 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za rečkrat primeren popnst. Poročna eziiilli ZiMi. rariilti Iti: enostolpna petitvrsta po 21 vin. enostolpna petitvrsta po 40 »1«. Izbaja vsak dan, lSTzemit nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni ni. Upravništvo |e t Kopitarjevi ollol it 6. — Baonn poStne branllnlce avstrijske št. 24.797, ogrsk« 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188. Hrvoisko-slovensKl Mi. Včeraj, dne 4. februarja, je bila v Ljubljani zbrana pod predsedstvom načelnika dr. Korošca parlamentarna komisija Hrvatsko - slovenskega kluba. Poleg načelnika dr. Korošca so bili navzoči državni poslanci: Dr. Dulibič, dr. Krek, Fon, dr. Šusteršič in Grafen-auer. O seji smo prejeli to-lc poročilo: Najprej je poročal načelnik dr. Korošec o političnem položaju in raznih posredovanjih pri osrednji vladi. Nato je parlamentarna komisija Hrvatsko-slovenskega kluba obširno razpravljala o sedanjih političnih razmerah v monarhiji s nosebnim ozirom na hrvatsko-slovenski narod. Dolgotrajne debate so sc udeležili vsi člani parlamentarne komisije. Napravili so se važni sklepi, med drugimi tudi glede na cenzuro in nove davke. Sklepi se svoječasno objaJ vijo. Splošno se je obžalovalo, da se vsaj za par dni ne skliče državnega zbora, da bi ljudski zastopniki, ki stoje na politično najbolj ogroženi točki monarhije, v tem za monarhijo in razvoj hrvatsko slovenskega naroda odločilnem času povedali svoje mnenje. Nato se je zelo natančno razpravljalo o gospodarskih težnjah posameznih pokrajin, ki so zastopane v Hrvat-sko-slovenskem klubu. Glede na a p r o v i z a c i j o c i v i 1-11 e g a prebivalstva se je poudarjalo, da se je dualizem skazal v tem oziru kot najnevarnejša ovira. Vojaška uprava ima možnost, da enotno nastopa glede rekvizicije živil v obeh državnih polovicah, dočim nima naša državna polovica nobenih pravic, da bi za svoje civilno prebivalstvo rekvirirala živila na Ogrskem. Navajali so se slučaji, cla se je zadnje čase na Osrrskem za naše prebivalstvo kupljeno žito re-kviriralo, in sicer tako, da so doticne naše tvrdke imele pri tem občutno škodo. Vsled teh razmer so vse dosedanje vladne naredbo ostale brez vsakega liaska. Tudi »Družba za nakup in rc-kvizicijo živil«, ki bi imela delokrog samo v naši polovici, bi nikdar ne dosegla svojega namena in zato so se vsi zastopniki hrvatsko-slovenskega ljudstva v parlamentarni komisiji izrekli, da naj vojaška unrava svoja na Ogrskem rekvirirana živila oddaja tudi za civilno prebivalstvo t tostranske državne polovice. Obžaluje se posebno, da ne vodimo nikake konsumne statistike. Nujno se nasvetuie, naj vlada takoj izda tarifarne odredbe, s katerimi se bo preprečilo do zdaj marsikje poskušano oškodovanje prebivalstva od strani mlinarjev. Za aprovizacijo Primorske in Dalmacije se je zelo občutno skazala pomanjkljivost prometnih sredstev. ; Dalmacija, ki ootrebuje približno 1 milijon stotov žita na leto, je malodane popolnoma odrezana od drugega sveta. Glede na vojaške dajat v e se je izražala želja, da sc glede oprostitve za gospodarstvo nujno potrebnih moških oseb postopa tako, kakor na Ogrskem, kjer se take osebe oproščajo vojaške službe. Na svetuje se, naj se pred vsem za gradnjo cest in za razne druge vojaške notrebe porabljajo vojni ujetniki in sc tako ohranijo poljedestvu in vinogradništvu neobhodno potrebne delavske moči. Vojni ujetniki bi se dali tudi uspešno uporabiti pri različnih melioracijskih podjetjih. Naročilo se jo predsedstvu, da naj posreduje za nabavo modre galice, oziroma perocida. Obžalovalo se je, da je poljedelski minister dobavo vina za vojaštvo, katerega ima Ogrska dve tretjini, mi pa samo eno tretjino dobaviti, izročil neki dunajski tvrdki, ne pa naravnost pro-ducentom na veliko škodo zlasti vinarskega zadružništva. Načelstvu sc je tudi naročilo, da z ozirom na mnogobroj-nc pritožbe kmečkega ljudstva posreduje, da se takoj izdajo izvršilni predpisi k že objavljeni Vladni naredbi, s katero se je določilo, da se doslej naje-■ te živali in vozovi odkupijo. Parlamentarna komisija bo v kratkem zopet nadaljevala svoja posvetovanja. iz javne m Kranjske iroovsKe in ofirine mm. V četrtek 4. februarja popoldne ob 4. uri se je vršila v magistratni dvorani javna seja trg. in obrtne zbornice. Običajne točke so se odobrile. Predlog gospoda O g r i n a da se razdeli 500 K med žene obrtnikov, kateri so morali k vojakom in kateri predlog je bil v zadnji seji zbornice sprejet, se je izvršil in desetim ženam po 50 K razdelilo. Omeniti nam je še, da so ljubljanski pekovski mojstri zborovali, katerega zborovanja se je udeležil zbornični tajnik. Govorilo se je na teh zborovanjih o preskrbi moke in peciva vojnega kruha. O stvari je prinesel »Slovenec« notico v včerajšnji številki. Pri tretji točki, naznanilo tajništva, je vprašal g. K r e g a r : če je znano zborničnem predsedstvu ali tajništvu, kaki razlogi so vodili deželno vlado pri določitvi maksimalnih cen za mesarje, katere so bile te dni objavljene. Razloček med cenami je velik, zato želi pojasnila. Predsednik gosp. Knez je odgovoril, da imajo ljubljanski mesarji večje stroške pri užitnini, pristojbino na klavnici itd. Po daljši debati se soglasno pritrdi predlogu g. Kregarja, da se zadeva o maksimalnih cenah prepusti združenim odsekom, kateri naj stvar preštudirajo in deželni vladi stavijo v tem oziru predloge. Za zborničnega predsednika je bil izvoljen g. Knez, za podpredsednika g. ravnatelj P a m m e r , za provizoričnega predsednika g. S c h r c y z enajstimi glasovi, šest listkov pa je bilo praznih. Za računske preglednike so bili izvoljeni gg. P o d 1 e s n i k , M e j a. č in Sani a s s a. Pri komisijonelnih obravnavah za zagotovitev vojaških naturalnih potrebščin, bodeta zbornico zastopala gospoda SchreyinPerdan. Soglasno je zbornica pritrdila predlogu g. Rakovca, naj zbornica posreduje pri ravnateljstvu drž. železnic, da se zopet upelje-ta vlaka št. 1724 in 1715 na gorenjski železnici, to je, da se bo vlak odpeljal ob 9. uri dopoldne iz Ljubljane, pripeljal pa popoldne ob četrt na 5. uro zopet v Ljubljano. Tudi na tržiški progi naj se potem vlaki urede, da bo v korist tamošnjemu prebivalstvu. Zastopniki S. L. S. zapustili zbornico. V šolskem odboru obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani sta zbornico dosedaj zastopala gg. O g r i n in F r a n c be t t i. Ker so nekateri gospodje čutili potrebo v ta odbor, kateri letos nima nobenega posla, ker se obrtno nadaljevalne šole sploh ne vrše, utakniti namesto g. O g r i n a g. Stare-t a , so zastopniki S. L. S. zapustili dvorano, nakar je bila seja nesklepčna. K (Dalje.) Zvezde na nebu meseca februarja 1915. S o 1 n c e stoji v začetku meseca v znamenju vodnarja, v ozvezdju kozla, 19. pa prestopi v znamenje rib, v ozvezdje vodnarja. V začetku meseca stoji opoldne, ko prekorači meridijan, približno 261/«0 visoko nad obzorjem, zadnji dan meseca pa že 371/-!0- Čini višje stoji, tem bolj navpično padajo njegovi žarki na zemljo, tem več jih zadene zemljo in tem gorkejšo je. Mesec nam pokaže 7. zadnji krajec, li .se premladi in 22. naraste v prvi krajec. Mesec in solnce povzročata s svojo privlačnostjo v morju plimo in oseko. Če vodo pritegneta nase, brez dvoma vlečeta nase tudi zrak in sla poleg drugih faktorjev vzrok izpremem-bam v ozračju. Kadar je mlaj, vlečeta oba z ene strani, in zato opažamo v času mlaja skoro vselej zračne izpre-membe. Planeti so zvezde, ki sc gibljejo okrog solnca. Brez daljnogleda se vidijo ti-le: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn. Med temi je solncu najbližji Merkur; za njim slede po vrsti drugi, vsak bolj oddaljen od solnca kakor njegov sosed. Zemljo spremlja na njeni poti okrog-solnca na eni strani Venera, na drugi pa Mars, boginja ljubezni in bo»- vojske. Zato je na zemlji vse polno ljubezni in sovraštva. Jako lep prizor bi bil, opazovati planete s solnca. Videli bi se, kakor da stoje vsi enako daleč od solnca, vsi v enem velikem krogu. Tako-le je bilo prvi dan meseca pri pogledu s solnca: Zemlja, na desno od nje Saturn, potem Merkur, Jupiter, Mars, Venera in zopet Zemlja. Vsi so v tem krogu v tem-le času precej lepo razdeljeni. Čim bližje je planet solncu, tem krajša je njegova pot in tem večja njegova brzina, in tako planeti na svoji poti eden drugega dohitevajo in prehitevajo: vodna izpre-memba! Toda mi gledamo planete le z zemlje in zdi se nam, kakor bi sc vsi in še solnce z njimi sukali okoli zemlje. Sedaj, 6. dan meseca, so tako-le razvrščeni. Zvečer se obrni proti solncu. Kmalu po solnčnem zahodu zapaziš na levo od solnca svetlo zvezdo. To nje Jupiter. Blizu njega, malo višje, stoji rumenkasta zvezda, planet Merkur. Ta pla-. not se redkokdaj vidi, ker je preblizu solnca, in tudi sedaj zaide že ob 6. uri 50 minut zvečer. Proti jugovzhodu, že visoko na nebu, sioji krasni Saturn med ozvezdjem Bika in Dvojčkov. Zju- traj pa vzide najprej Venera ali Danica (G. ob 4. uri 21 minut), ki jc najsvetlejša zvezda na nebu. Malo precl soln-cem nrileze nad obzorje krvavi Mars, ki je sedaj predaleč od zemlje (na drugi strani solnca) in preblizu solnca in se zato ne vidi. V drugi polovici meseca stoje polog Marsa tudi Jupiter in Merkur v bližini solnca in jih ne bo videti. Stalnice so tiste zvezde, ki ne izpreminjajo svojega mesta na nebu. Sicer vzhajajo in zahajajo kakor solnce, vendar imajo vedno svoje mesto in stalno razdaljo ena od druge. Če potegneš skozi zadnji kolesi Velikega voza ravno črto in jo petkrat podaljšaš, za-deneš precej svetlo zvezdo, ki se imenuje Severnica, Polarna ali Morska zvezda. Ta zvezda stoji vse ure celega leta na istem mestu, vse drugo zvezdnato nebo se pa vsakih 24- ur enkrat za-stnče okoli nje. stari narodi so združevali več zvezd skupaj in so takim oravezdjem dajali posebna imena. Ker so ta mesec večeri še mrzli, si hočemo ogledati samo najlepša ozvezdja. S" gorkejših mesecih bomo obrnili pozornost tudi na druge. Proti jugozahodu sc ko svetle zvezde v r a v temi tremi zvezdami so še, in pod njimi ur desni ena zelo svel-la in na levi ena manj svetla. To jc Orijon, ki ga imenujemo tudi Jobo- vidijo tri ena-n i črt i. Nad dve še svetlej- va knjiga. To jo zelo zarftinivo ozvezdje, pa bomo o njem in o drugih v prihodnjih mesecih kaj natančnejšega povedali. Čc potegneš črto skozi spodnji dve zvezdi Orijonovi in jo podaljšaš na levo, zadeneš najsvetlejšo stalnico, ki se ji pravi Sirius. Nad Oi ionom, malo na desno, vidiš ozvezdje, podobno brati i, z eno posebno svetlo zvezdo (Alde-baran). To je B i k. K njemu spadajo tudi Gostosevci in dve zvezdi, ki jih zadeneš, če podaljšaš črti, ki tvorita brani kot. Blizu spodnje teh dveh zvezd stoji planet Saturn. Spoznal ga boš na tem, cla ne miglja, med tem ko zvezde okoli njega migljajo. Na levo od Saturna jc podolgasto ozvezdje Dvojčkov, katerega najlepši zvezdi sta Kasior in Poluks na njegovem levem koncu. Mecl Bikoni in Dvojčkoma, zgoraj, bolj proii Sever-nici, stoji ozvezdje Voznika (Auriga). Okoli osmih zvečer ti sloji ravno nad glavo. Najsvetlejša zvezda tega ozvezdja je Kožica (Cape lin iz caper-la). Nam se zdi lo le ona zvezda, v resnici je pa sestavljena iz dveh, katerih ena bi tehtala toliko, kakor 8 naših solne, druga pa 11. Oddaljeni sla ena od druge, malo bolj kakor zemlja od solnca. še več lepih ozvezdij je ta mesec na nočnem nebu, pa si jih bomo rajši ogledali ob drugi priliki. Nemci o proglasila morje okoli /lilije in Irske z angleškim kanalom za Dojile. Ber'in. 4. februarja. (Kor. ur.) Reichs-Anzeiger« objavlja v uradnem delu sledeči razglas: 1. Morje okoli Velike Britanije in irske s celim angleškim kanalom se proglaša za bojišče. Od 16. februarja nadalje se vsaka v tem bojnem ozerrlju se nahajajoča trgovska ladja uniči, ne da bi bilo vedno mogoče tudi odstraniti nevarnosti, ki groze posadki in potnikom. 2. Tudi nevtralne ladje se nahajajo v bojnem ozemlju v nevarnosti, ker je brit-ska vlada odredila 31. januarja zlorabo nevtralnih zastav in se v slučajnostih pomorske vojske ne more vedno zabraniti, da zadenejo napadi, namenjeni sovražnikovim ladjam, 'tudi nevtralne ladje. 3. Plovba! »severno okoli otokov Shet-fand, v vzhodnem ozemlju Severnega morja in v pasu, širokem približno 30 morskih milj ob nizozemskem obrežju ni ogrožena. Berlin, 4. februarja 1915. Načelnik generalnega štaba mornarice : pl. Pohl. V pojasnilo navedenega razglasa se izroči 2veznim, nevtralnim in sovražnikovim velesilam: Spomenica cesarske nemške vlfjde o protiodredbah mednarodnemu pravu nasprotujočim ukrepom Anglije za preprečenje nevtralna pomorske trgovine z Nemčijo. Odkar se ie pričela vojska, vodi Anglija proti Nemčiji trgovinsko vo]sko na tak način, ki sramoti vsa načela mednarodnega prava. Britska vlada je sicer izjavila, da smatra več odlokov, med njimi londonsko izjayq._£ pomorskem vojnem pravu, kot merodajne žinfene pomorske vojne sile. Dejansko sc je pa tej izjavi odpovedala v več točkah, dasi so njeni lastni pooblaščenci na londonski konferenci o pomorskem vojnem pravu izjavili, da priznavajo njene sklepe za veljavno mednarodno pravo. Britska vlada uvršča v tihotapski seznam celo vrsto predmetov, ki se ne morejo ali ki se le zelo posredno uporabliajo v vojne namene in ki se po londonski izjavi in po splošno priznanih pravilih mednarodnega prava sploh ne morejo označiti za tihotapsko blago. Odstranila je nadalje razloček med absolutnim in relativnim tihotapstvom, ker je vse Nemčiji namenjene predmete relativnega tihotapstva ne glede na pristanišče, kjer naj bi se izkrcali in ne glede na mirno ali sovražno uporabo izjavila, da jih zapleni. Ne sramuje se niti, da krši pariško pomorsko izjavo, ker so njih pomorske bojne ladje vzele z nevtralnih ladij tako nemško last. ki ni bila tihotapska. Preko lastnih odredb glede na londonsko izjavo je odvedla nadalje s svojimi pomorskimi bolnimi silami veliko za vojaštvo sposobnih Nemcev z nevtralnih ladij in jih jc prijela kot vojne ujetnike. Končno je proglasila za bojišče celo Severno morje in je nevtralnemu ladjeplovstvu prevoz skozi odprto morje med Škotsko in Norveško, če že ne onemogočila, ga le najskrajnejše otežkočila in ogrozila, tako da se je uvedlo v gotovem oziru zaprtje nevtralnih obrežij in nevtralnih pristanišč, kar nasprotuje vsem določilom mednarodnega prava. Vse te odredbe nameravajo očividno doseči, da se proti določilom mednarodnega prava onemogoči ne le vojskovanje, marveč da se zadene tudi narodno gospodarstvo Nemčije in da se končno izstrada in tako uniči ves nemški narod. Nevtralne velesile so se v velikem in splošno uklonile odredbam britske vlade, osobito niso dosegle, da bi izročila britska vlada nemške osebe in nemško blago, ki je bilo vzeto proti določilom mednarodnega prava z njih ladij. Pridružile so se v gotovi meri angleškim, proti svobodi morja naperjenim ukrepom in so gotovo le pod pritiskom Anglije mirnim namenom določeni prevoz v Nemčijo s svoje strani preprečile z izvoznimi in prevoznimi prepovedmi. Nemška vlada je zaman opozarjala nevtralne velesile, naj se vprašajo, če se morejo še nadalje držati dosedaj strogo vpoštevanih določi! londonske izjave, če nadaljuje Velika Britanija svoje dosedanje postopanje in če mirno še nadalje trpe kršitve nevtralnosti v škodo Nemčije. Velika Britanija se glede na svoje, mednarodnemu pravu nasprotujoče odredbe sklicuje na življenjske koristi britske države; nevtralne države se pa, kakor se zdi, zadovoljujejo s teoretičnimi ugovori. Na življenjske koristi se mora zdaj Amsterdam, 5, .februarja. (Kor. urad.) »Nieuv/e van den Oag« poročajo iz Londona: Pomorski kroj^ so vznemirjeni glede na usodo parnika » Oi •iole« dipžbe General Steam Na; igation Compagnie . Ladja se je odpeljala v petek iz Londona v Havre, a odkrr se je odpeljala, ni o'ladji in o njenem moštvu)1došlo nobenih poročil. Sodi se, da je O iole ena tistih dveh neznanih ladij, ki jih je torpediral nemški podmorski čoln. Oriole«'obsega 1490; ton, zgradili so ladjo lani. > London, 5. februarja. (Kor. urad.) Dacia« je brzojavija sinoči zvečer iz Sanclybaya, da še ni bila ustavljena. OMEJENA PLOVBA MED ANGLIJO IN IRSKO. London, 4. februarja. (Kor. ur.) Londonska bančna družba North-Western je ustavila vse ladijske zveze med Holykea-dom in med irskimi pristanišči, tudi med Dublinom in Greenorem. Brzoparniki več ne vozijo. Družba City of Dublin«, ki vzdržuje plovbo iz in v Liverpool, Belfast in Manchester, je včeraj zvečer prekinila službo. Poštni parniki, ki vozijo mecl Kings-townom in Holybeadom, ostanejo v prometu, ker je prevzela vlada ves riziko. London, 4. februarja. (Kor. urad.) »Daily Telegraph« poroča iz Belfasta: Ustavljeje več rednih zvez s parniki mecl Angleško in Irsko povzroča velike neprijetnosti potnikom in pošti. Družbe se branijo sprejemati za prekmorsko vožnjo govejo živino in blago. Zavarovalna premija se je od včeraj na danes povišala na en funt, ko je še včeraj znašala 10 šilingov. (1 funt šterlingov je 20 šilingov ali 24'02 K.) V KANADI GRADE 20 NOVIH ANGLEŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. London, 5. februarja. Kor. ur.) »Asso-cieted Presse« poroča: V Kanadi grade 20 podmorskih čolnov, namenjenih Angliji; 10 jih dobavijo že, predno napoči letošnja jesen. OPIRALIŠČE NEMŠKEGA PODMORSKEGA ČOLNA »U 21« — NA IRSKEM? Berlin, 5. februarja. (Po »Wiener Allg. Ztg.«) »Voss. Ztg.« poroča preko Rima iz Londona: Da se pojasne dejanja nemških podmorskih čolnov, ki so oddaljeni 1200 morskih milj od domačega opirališča, se širijo fantastična ugibanja. Trdi se med drugim, da se je ustvarilo v nekem skritem zalivu irskega pomorja s pomočjo irskih kmetov, ki so se morebiti vrnili nalašč zato iz Amerike, opirališče nemških podmorskih čolnov. Zdi se, da misli na to možnost tudi ad.miraliteta, ki je ukazala, naj se natančno preišče in nadzoruje obrežje Irske. PODMORSKA VOJSKA PROTI ANGLIJI. Kodanj, 4. februarja. Angleška ad-miraliteta je vsled delovanja nemških podmorskih čolnov ob angleški obali splošno prepovedala odhod ladij iz pristanišč brez spremstva zadostnega števila torpednih čolnov. Vojska z Rusi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi. Berolin, 4. februarja. Veliki glavni stan: V vzhodni Prusiji so bili odbili manjši ruski napadi južno od reke Memel (Njemen). ..............Na Poljskem severno od Visle so se sklicevati tudi Nemčija in je, kakor to tudi obža- i Vršili poleg kuvalorijskih bojev, O ku-luje, prisiljena, da nastopi z vojaškimi odredbami j terih SC je Že poročalo, Spopadi manj- proti Angliji, tako da vrne milo za nedrago. Kakor proglaša Anglija ozemlje med Škotsko in Norveško za bojišče, tako proglaša Nemčija vodovje okoli Velike Britanije in Irske s celim angleškim Kanalom za bojišče ^ .nastopi z vsemi vojnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, proti sovražnikovemu ladjeplovstvu. V ta namen od 16, februarja 1915 nadalje se poizkusi uničiti vsaka sovražnikova trgovska šib mešanih oddelkov. Ob Bzuri južno od Sotiačeva se je z velikimi izgubami za sovražnika ponesrečil ponočni ruski napad. Naš napad vzhodno od Bolimovva kljub silnim protisunkom sovražnika ladja, ki se poda na bojišče, in ne bo vedno mo- | napreduje. Število ujetnikov SO viŠU. goče odstraniti nevarnosti, ki bodo grozile osebam in lastnini. Nevtralci se zato svare. naj takim ladjam več ne zaupajo moštva, popotnikov in blaga. Nadalje se opozarjalo, da se tudi njih lasiaim ladjam nujno »vetuje. naj ne vozijo v to ozemlje. Sicer je nomikim pomorskim vojnim silam ukazano, naj opuste nasilnosti proti takim nevtralnim ladjam, ki jih izpoznajo, a z ozirom na po britski vladi ukazano zlorabo nevtralnih zastav in glede na slučajnosti vojske se ne more vedno zabraniti. da postanejo žrtev sovražnikovim ladjam namenjenega napada. Izrecno se pristavlja, da Iadjeplov-stvo severno okoli Škotskih otokov v pasu. širokem najmanj 30 morskih milj ob nizozemski obali ni ogroženo. Nemška vlada naznanja te odredbe tako pravočasno, da tako sovražnikove kakor nevtralne ladje lahko potrebno ukrenejo. Pričakuje se, da se bodo nevtralne velesile ozirale ravnotako na življenjske koristi Nemčije, kakor se ozirajo na življenjske koristi Angli|e. in da poskrbe. da se njih svojci in njih last odstranijo od bojišča. To sc tembolj pričakuje, ker mora biti tudi nevtralnim državam na tem, da 3e sedanja opustoševalna vojska konča prej ko mogoče. XXX POGREŠANE LADJE V ANGLEŠKIH MORJIH. Amsterdam, 5. februarja. (Kor. urad.) Iz Hoek van Holland se poroča: Neki včeraj ponoči sem došli parnik javlja: 14 milj zahodno od svetilnika Maas je srečal parnik ostanke razbite ladje; jadrnice so šc štrlele iz morja. Odposlali so pilota, da dožene dejansko stanje. V Karpatih se nekaj dni sem bojujejo nemške bojne sile ramo ob rami z avstrijskimi armadami. Zvezne čete so v težavnem in zasneženem gorovju dosegle že celo vrsto lepih uspehov. Najvišje armad no vodstvo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Hudi boji v Karpatih. Dunaj, 4. februarja. Uradno se razglaša: Na Poljskem in v Galiciji ni bilo posebnih dogodkov. Boji v Karpatih se nadaljujejo z nezmanjšano silovitostjo. Na zahodnem delu fronte so bili sovražni napadi odbili, i V srednje gozdnato gorovje vdrlim našim četam se je posrečilo tudi včeraj vnovič pri-j dobiti na prostoru in ujeti nekaj sto sfo-> vražnikov. Namestnik načelnika generalnega > štaba pl. Hofer, fml. ii i j Kakor jc bilo pričakovati, so Rttfei tudi včeraj nadaljevali na obeh stnuj&h prelaza Duklo svoj silovit napad, s katerim so skušali prodreti našo fronto, a brez uspeha. Povsod no se morali umakniti s težkimi izgubami na moštvu in materialu. Na prostoru med prelazoma, (Užok in Pantyr so včeraj vrgle zveznp čete sovražnika iz njegove severno od glavnega karpatskega grebena napravljene tretje obrambne črto, pri čemer jim je padjo v roke veliko vojnega plena. Splošen položaj v Karpatih je za nas vseskozi ugoden. Prvi cilji, ki smo si jih postavili, so doseženi. Ob Ra\vki in Bzuri; kjer so se vršili že mesece boji z rrienjajočim uspehom, so pričeli Nemci napredovati. Zdi se, da jc tam sedaj kriza premagana in da sc je list, končno obrnil v korist Nemcem. XXX ZRAČNA VOJSKA PROTI VARŠAVI. Amsterdam, 4. februarja. Vojni poročevalec lista »Times« poroča iz Varšave z dne 26. januarja: Po nekaj tednih so Varšavo strašno razburili novi nemški zračni napadi. Dne 26. januarja je letel nemški »Golob« nad glavnimi cestami v Varšavi. Ponoči so leteli nad Varšavo trije nadaljnji nemški zrakoplovi. Policija je šla po vseh hišah in ukazala, da se morajo luči pogas-niti. Nek Zeppelin jc obiskal trdnjavo Nowogeorgijewsk. XXX V GALICIJI SE JE BITKA OBNOVILA. Budimpešta, 4. februarja. Vojni dopisnik »Az Esta« poroča iz vojnega stana: Milna gališki fronti je bil pretrgan vsled novih operacij. Zahodno od Uzsoškega prelaza divjajo močni artiljerijski boji, ker je nastopila suha zima. Tudi boj pehote postaja čezdalje močnejši in važnejši. Vzhodno od Uzsoške črte se vrše le manjši brezpomembni boji. Oster mraz zelo pomaga našim četam, kjer operirajo na cestah, ali zelo pa ovira tam, kjer prodirajo na ozemlju, ki je oddaljeno od cest, Položaj okoli Przemysla se ni izpremenil. IZ LVOVA. Dunaj, 4. februarja. »Wiedenski kurjcr Polski« poroča: Car je ukazal, naj se zaplenijo zasebna posestva vseh avstro - ogrskih in nemških posestnikov. Lvovski »Prikarpatskaja Rus« se pritožuje, ker sc zdaj javno govori o možnem povratku Avstrijcev v Lvov in poziva vlado na pomoč, ker izgubi sicer mirno prebivalstvo lahko ravnotežje. Petrograd, 4. februarja. »Dziennik Petrogradski« predlaga, naj prepeljejo iz Lvova vse znamenitejše spomenike v Varšavo, če pa to ni mogoče, v Moskvo, kjer naj razpostavijo na trgu pred Kremlom kot zmagovalne trofeje. STRAŠNA EKSPLODIJA V BREST LITOWSKU, Krakov, 4. februarja. »Wiadomosci Polskie« poročajo iz Varšave, da so v Brest Litowsku zletele v zrak štiri municijske zaloge, pri čemur je bilo ubitih in ranjenih okoli 1000 oseb. Kako ie nastala eksplozija v teh zalogah, ni znano. XXX IZPRED PRZEMVSLA. Budimpešta, 5. februarja. »Polit. Nachrichten« poročajo iz Budimpešte: »Journal de Balcan piše o brezuspešnem obleganju Przemysla. Ker se jc popolnoma izjalovi) naskok, poizkušajo Rusi utesniti obroč. Amsterdam, 5. februarja. Nizozemsko časopisje piše, da je položaj branilcev Pr-zemysla izvrsten. Napade so Rusi ustavili. Ker so gore in doline zasnežene, se moštvo peča /. zimskim športom. XXX BOJI V KARPATIH. Rotterdam, 2. februarja. »New York Herald« poroča: Avstrijci so svojo karpat-sko armado zelo znatno pomnožili. Število z 250.000 možmi ni previsoko cenjeno in ji gre izvesti mal del skupnega načrta, da se osvobodi Przemysl in pozneje Lvov. Potrebna je zato močna ofenziva skozi Karpate in ojačenje čet v Bukovini. Očividno je bila pomotna sodba, da Avstrijci zbirajo novo ekspedicijo proti Srbiji, večjo važnost marveč polagajo na Karpate. NAŠE PRODIRANJE ČEZ KARPATE. Budimpešta, 4. februarja. Magyaror-szag« poroča: Naša ofenziva iz doline Un-ga, Latorcze in Nagyaga napreduje nevzdržno naprej; kjer odgovarja sovražnik s protisunki, tam je vedno premagan. Zvezne čete se bore rarno ob rami in so utisnile že središče ruskega desnega krila. Stalno vedno ujamemo sovražnike. - Tudi one čete, ki so se borile pri prelazu Verecke in so se žc odpočile, so bile poslane zopet na fronto in se udeležujejo bojev. Ujeti ruski vojaki pripovedujejo, da se ruski gubernij-ski uradniki pripravljajo za na pot in da je vse pripravljeno, da bode glavno vojno po-zorišče v marcu že v Rusiji. MAŠE PRODIRANJE PR! KIRLI3ABL Budimpešta, 5. sebruarja. Pri Dorni Watri so se bile lc male praske; pač jc pa ! obsežno naše prodiranje pri Kirlibabi. Sovražnik se sicer močno ojačuja, a ne more vzdržati. Vreme je ugodno našim operacijam. X X 'A ODBIT RUSKI NAPAD NA NAŠO FRONTO PRI DUKLA PRELAZU. Dunaj, 5. februarja. Ruske napade na fronto pri Duklj so naše čete krvavo zavrnile. Naše strojne puške so napravile med ruskimi vrstami silna opustošenja. Pred našimi strelskimi jarki leže visoki kupi mrtvih Rusov. XXX RUSI SO POSLALI SVOJE ČETE IZPRED PRZEMYSLA V BUKOVINO. Budimpešta; 4. februarja, »Az Est« poroča iz Bistrice: Rusi so v vzhodni Galiciji in Bukovini koncentrirali svoje čete, iz česar se more sklepati, da polaga rusko najvišje poveljstvo vso važnost na osvojeno vzhodno Galicijo in Bukovino. V Bukovini ujeti ruski vojaki pripovedujejo, da so bili odposlani njihovi polki izpred Przemysla v Bukovino. IZ BUKOVINE. . Budimpešta, 4. februarja. -A Nap« poroča iz Bukarešta: Iz Buranjena sc poroča, da se ruske čete v Bukovini umikajo na celi bojni črti. X X X RUSI PRIZNAVAJO UMIKANJE. Kodanj, 4. februarja. »Berlingske Ti-dende« poročajo iz Petrograda: Ruski ob-koljevalni poskus na severnem Poljskem se je ponesrečil. Petrograjska brzojavna agentura priznava, da se ruske čete umikajo iz Karpatov. Curih, 4. februarja. Iz Petrograda poročajo: ;>Rječ« in »Golos Moskwi« pišeta o napadu Avstrijcev s premočjo. Rusi so bili prisiljeni, da so ustavili operacije proti Bohniji in se koncentrirali okoli Tarnova. Dobro skrite avstrijske baterije so otvorile strašen ogenj na Ruse. En kozaški polk je bil popolnoma uničen. Nemške čete so se že toliko približale Varšavi, da topovske krogle doc-egajo zunanje forte. XXX CAR ZOPET ODPOTOVAL NA BOJIŠČE. Carskojeselo, 5. februarja. (Kor. urad.) Car se je podal na fronto. XXX NEMŠKO PRIZNANJE NAŠI AR-MADI. Berolin, 31. januarja. (Kor. urad.) Vse časopisje slavi uspehe avstro-ogrskih čet proti Rusom. »Kreuzzeitung« izvaja: Z ozirom na stanje na vzhodu se morajo omenjati posebno hvaležno in z največjim priznanjem čini avstro-ogrskih čet. XXX DELOVANJE POLJSKE NEODVISNE STRANKE NA RUSKO POLJSKEM, Krakov, 4. februarja. Kakor poroča socialno demokraški list »Naprzod«, razširjajo organizacije poljske stranke za neodvisnost po celem Rusko Poljskem, in sicer tudi po tistih krajih, ki so še zasedeni od Rusov, med prebivalstvom v velikem številu oklice, ki zavzemajo stališče protj ruskemu despo-tizmu in priporočajo skupno delovanje. Ljudstvo se poziva, da podpira poljske legije in se bori za neodvisnost domovine. Oklici so podpisani od poljske socialistične stranke, poljske kmečke zveze in poljske narodne delavske zveze. XXX 2i NAŠIH VOJAKOV UJELO 73 RUSOV. Krakov, 4. februarja. »Kuryer Co-dzienny« prinaša zanimivo epizodo iz bojev na Rusko Poljskem. 24 vojakov je napadlo ruske strelske jarke, pri čemer so naperili tako silen in hiter ogenj na sovražnika, da je ta mislil, Bog ve koliko da 'jih je in je zbežal iz jarkov. Ko so naši vojaši zasedli strelske jarke, so našli tam le pet ruskih vojakov, ki so se prostovoljno udali. Sedaj so pa naši vojaki odkrili podzemsko pot, ki je vodila do nekega skednja. Takoj so naskočili skedenj in našli tam v mrvi skritih nadaljnih 67 ruskih vojakov, katere, so prisilili, da so odložili orožje. V nekem kupu slame so našli in ujeli ruskega polkovnika z dvema vojakoma. Naših 24 vojakov se jc nato vrnilo nazaj in privedlo 73 ruskih ujetnikov. X X X STROGO KAZNOVANI DOBAVITELJI ČREVLJEV ARMADI. Vojni poročevalec »Tdgešposte« piše. Dobavitelje slabih čevljev naši armadi nameravajo strogo kaznOVžrti.' Izvedli so strogo preiskavo. Dognali SO,-da so izdelovali čevlje iz skorje dr^vet/ in' iz papirja. Čevlje so izdelovali na Ogrskem. Krivce bodo kaznovali z brezobzirno strogostjo. LEGITIMACIJSKE PUŠICE. Budimpešta, 4. februarja. Vojni poročevalec lig ta ».\ Nap« poroča, iz vojnega poročevalskega stana na; Rusko Poljskem: Identiteta na bojišču padlih vojakpv sc je dognala s pomočjo tako-zvaile legitimacij s,ke pušice, ki jo bila dosedaj všita v desni hlačni žep. Od sedaj naprej bodo vojaki nosili legitimacije za vratom, to pa vsled tega, ker so Rusi padle vojake plenili in jim slekli obleko, tako da je bila izgubljena tudi legitimacija. XXX ANGLEŠKE PUŠKE NA RUSKEM. Stockholm, 4. februarja. List »Da-gens Nyheter« poroča: Rusija je dobila iz Angleške preko Arhangelska, pred-no je pristanišče zamrznilo, nad 1 milijon modernih pušk. XXX \ NEMŠTVO V RUSIJI. Berolin, 5. februarja. »Neue Ziiri-cher Zeitung« poroča iz Petrograda: Carjev komornik Andreas Maidel in kapitan druge vrste baron Maksimilijan Engelhardt in komornik Gustav Tau-be so črtani iz seznama dvornih uradnikov. Razpuščeno jo podporno društvo nemških državljanov v Rigi. Porušili so tudi več nemških naselbin v južni Rusiji. Sveti sinod namerava prepovedati božično drevesce in je namestiti s postavljanjem betlehemske zvezde. TOLSTOJEVA DELA IN VOJAŠKE BOLNIŠNICE. Kursk, 4. februarja. Guverner je odredil, da so v vojaških bolnišnicah prepovedani vsi po letu 1904. izišli časniki in knjige, kakor tudi zadnja dela grofa Tolstoja in zbirke novejših ruskih pisateljev. XXX VOJNI UJETNIKI V RUSIJI. Washington, 4. februarja. (Kor. urad.) »Reuter« oproča: Rusija je obvestila Združene države, da smejo le ruske vojaške oblasti razdeljevati nemškim in avstro-ogr-skim ujetnikom v Sibiriji živila, denar in obleko. Ne more se dovoliti tuja podporna ekspedicija. Iz Pekinga je namreč že odpotovala amerikanska ekspedicija. ŠVICARSKI ZDRAVNIKI V AVSTRO-OGRSKIH BOLNINICAH. _ Bern, 4. februarja. (Kor. urad.) Z dovoljenjem vodstva švicarske armade je odšlo več švicarskih zdravnikov v avstro-ogrske bolnišnice. Boji m zahodu. Nemško uradno poročilo. Nemški napadi pri St. Menehouldtu. Berolin, 4. februarja. Veliki glavni Stan: Na fronti med Severnim morjem in Reimsom so se vršili le artiljerijski boji. Ponovljeni francoski napadi pri Per-thesu so bili odbiti z izgubami za sovražnika. Severno in severnozahodno od Mas-sige6 (severnozahodno od St. Mcnehouldta) so včeraj napadle naše čete, prodrle v naskoku čez tri zaporedno ležeče črte jarkov in se ustavile v francoski glavni postojanki v širini 2 km. Vsi francoski protinapadi, ki so se nadaljevali tudi ponoči, so bili odbiti. Ujeli smo 7 častnikov in 60 i moža in zaplenili 9 strojnih pušk, 9 topov manjšega kalibra in mnogo materijala. Sicer je vredno omeniti le to, da je v Srednjih Vogezih prvi boj čete smukačev proti francoskim lovcem za nas ugodno potekel. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Genf, 4. februarja. Uradno poročilo francoskega generalnega štaba z dne 2. februarja :DaiIy Telegraph« poroča iz Montreala: Parlament se otvori bodoči četrtek. Pečal se bo izključno le z vojnimi zadevami. Za nadaljevanje vojske se zahteva 100 milijonov dolarjev (496,000.000 K). Nemčija izpusti civilne francoske ujetnike. Berlin, 5. februarja. Nemška vlada naznanja, da bo pustila domov 5000 francoskih civilnih ujetnikov, Lord Rosebey za splošno obrambno dolžnost. Amsterdam. 4. februarja. Iz Londona poročajo listi: V Edinburgu je imel lord Rosebey pred ogromno ljudsko množico govor, v katerem je pozival vse za vojsko sposobne moške, da vstopijo v angleško armado. Izjavil je, da je Nemčija velikansk slon. Vojska proti Nemčiii zahteva, da prime za orožje vsak obrambe sposoben mož. Angleški general odpotoval v Peierburg. Frankobrod; 4. februarja. »Frankfur-ter Zeitung« poroča iz Aten: Angleški general Paget se je pripeljal v Pircj in se odpelje čez Solun, Srbijo in Bolgarijo v Peterburg s pismi za carja. Razpust belgijskega generalnega štaba. Rotterdam, 5. februarja. Listi poročajo: Belgijski generalni štab je bil razpuščen 31. januarja; strategično vodstvo sta prevzela skupno angleški in francoski višji poveljnik. Z NAŠ POSLANIK SE JE VRNIL V BUKA-REŠT. Dunaj, 30. januarja, (Kor. urad.) Avstro-ogrski poslanik v Bukareštu, grof Gze-rin, se je vrnil na svoje službeno mesto. NEVTRALNOST RUMUNIJE. Carigrad, 4. februarja. Osmanski Lloyd poroča: Štiri ladje, naložene z vojnimi potrebščinami, i.amenjene v Srbijo, so bile prisiljene po viharju, da so iskale zavetje v pristanišču Sulina. Tukajšnje rumunske pristaniške oblasti ne trpe navzočnosti ruskih ladij glede na mednarodna določila nad 24 ur. Ko je potekel rok, so morale ladje, ker je še vedno divjal vihar, odpluti v drugo pristanišče. Ruski poslanik v Bukareštu sc je zato pritožil pri rumunski vladi in je poizkušal pregovoriti, naj izjavijo, da se ne strinjajo s postopanjem pristaniške oblasti v Sulini. Ministrski predsednik Bratianu je pa izjavil, da so postopale pristaniške oblasti tako, kakor se jim je ukazalo. Nevtralnost Rumunije izključuje vsako pospeševanje ene ali druge stranke. SEDANJA MOč SRBSKE ARMADE. Sofija, 4. februarja. Po novačenjih služi zdaj v srbski armadi 220.000 mož. Zelo primanjkuje sanitetnega materijala; pegasti legar tudi strašno razsaja in umre na njem vsak dan nad sto oseb. SRBSKI ČASTNIKI ZAHTEVAJO ODSTRANITEV PRINCA JURIJA. Atene, 4. februarja. Listi poročajo, da se je princ Jurij pedal v Riviero zdravit. K tej vesti pripominja »Akropolis«, da princ Jurij sploh ni bolan, ampak je moral odpotovati, ker so višji srbski častniki od kralja Pcira energično zahtevali, da odstrani svojega sina. Princ Jurij je siccr dober vojak, ali vsled svoje surovosti in neprijaznosti je izgubil vso simpatijo med častniki. To jc torej pravi vzrok njegovega potovanja v Riviero. BOLGARIJA JN SVETOVNA VOJSKA. Rim 5. februarja. -Corricre della sera sodi: Mogoče je, da poseže Bolgarija v korist Nctnči',: in Avstrije v voisko. BOLGARI UTRJUJEJO DEDEAGAČ. Milan, 4. februarja. KaJ••<• " — Junaštvo 87. pešpolka; pne 28. ja-nuarja je pisal Ivan Martini' ki služi pri 3. stotniji 87. pešpolka, v Celje vojno dopisnico s sledečo vsebino: Danes so naši vrli vojaki zopet izvojevali lep uspeh in pošteno naklestili Ruse. Na tisoče Ruov so ujeli in jim zadali težke izgube na mrtvih in ranjenih. Bili so do boka v snegu, vendar so se vojaki 87. pešpolka borili kot levi in kosili vrste sovražnikov. — Vojaki III. vojnega zbora so, kakot beležijo tudi današnji graš&i listi, tekom šest mesecev vojske izvršili'neizmerna dela. Sovražnik je bil proti njim večkrat v trojni, da celo sedemkratni premoči. — Izredni termini za izkušnje slu« šatellev mrava. Dunaj. 4. februarja. (K. r.) C. kr. korespondenčni urad poroča: Naučni minister je odredil, da listi slušatelji, ki se nahajajo pred pravno zgodovinsko državno izkušnjo in ki vsled prebiranja črnovojnikov ali radi prostovoljnega priglašenja pričakujejo poziva v vojaško službo, lahko že meseca februarja ,vsekakor pa marca in tudi med 8. in 11. apiij/oni v izrednih terminih polože izkušnjo,-še prej, ko se vpokličejo pod orožje. — Umri je dne 4. t. m. načelnik bogočaslneEra in naučnega oddelka bo-sensko - hercegovske vlade sekcijski načelnik Oton Paul. — Promet z zavitki za vojne ujet« uike v azijski Rusiji je iznova dopuščen. j., ,.,.•-, — Odkritje vohunskega "gnezda v Bosni.. Iz Budimpešte ppj-.dč^tf; da so med papirji ujetih srbskih Ča,sfmfrpy.'našli liste zaupnikov, na podlagi katerih so prišli v Bosni na sled obsežnemu vohunskemu omrežju. Izvršilo se je že veliko aretacij. Posebno so prizadeti srbski inteligentni krogi, med njimi zdravniki, inženirji, stavba«; podjetniki, pretežno iz severovzhodnih kraiev Bosne. — Iz seznama izgub štev. 118 in 119. Nadporočnik Fabiani Rudolf, 22. pp., 3. odci. stroj, pušk, iz Ljubljane, ranjen; poročnik Hude Jožef, 27. 'čfn&v'6j. pp., mrtev (25./11. 1014.); poročnik Potočnik Valter, 59. pp.. 15. stot., u. Celja, ranjen; praporščak Saller Edmund, 26, dom. p., 3. stot., ranjen, — Popravki k seznamom izgub, Stoi» nik Musitelli Jurij, 17. pp.,. jO. stot.., iz Trsta. ujel v Voronežu v Rusiji: v sez. izčub št. 21. jc bi! označen zajftrp^H'. — Stotnik Sallaba Emil, 17. po.', 'F.Vioi., ujet v Rusiji; v sez. izgub št. 21. je bil. označen za ranjenega. — Stotnik vitez Ziernfeld Herman, 17. pp., 4. stot., ujet v Rusiji; v sezn. izgub št 21. je bil cznačen za ranjenega. — Kadet Taroš -Jožef, 47. pp., 15. stot... ranjen in ujet v Rusiji. — Nadporočnik Sehreiber Oton, 47. pp., 1. stot., ujet. v Rusiji. — Stotnik Springer Rajmund, 47. pp., 13. stot., ranjen in ujet v Rusiji. — Praporščak Slein-bock Henrik, 7. pp., 5. stofJfrcvhjen in ujet v Rusiji — Praporščak Undesser Jožef, 47. pp., 6. stot., ranjen in ujet. — Kadet Vidic Ignacij, 47. pp., 6. stot., ujet v Rusiji. — Kadet Kristen Franc, 97. pp., 8. stol., ranjen in ujet v Rusiji. — Kadetni aspirant Spi tika Teodor, 97. pp., marŠbat., ranjen in ujet. — Poročnik dr. Kotnik Ivan, 4. basen.-hcrc. p., ranjen in ujet v Rusiji. — Preračunjenje kron v marke. Od 1. februarja 1915 nadalje sc za poštne po-šiijatve v Nemčijo zaračunava 100 kron s 77 markami. (Pred vojsko sc je za 100 kron zaračunavalo 84 mark 89 fenigov.) — Boj meH vlomilcem in detektivom. L: Budimpešte porot.«-,jo: Med vlomilcem Wallensteinom, ki je nosil uniformo, m med detektivom Kalme^om je nastal boj. Kalmer je ustreljen, vlomilec pa težko ranjen. — Umrl je v Sevnici g. Mu o Starki, vpokojeni vodja zemljiške knjige. - Posojila malim ljudem v Budimpešti. Budimpešta, -4. februarja. (K. r.) Notranji minister jc potrdil sklep glavnega mesta Budimpešte, da sc smo malim ljudem, ki so zašli po vojski v finančne težave, izposlovati manjše posojilo pri vojni kreditni banki in da se za ta posojila prevzame jamstvo do višine 500.000 K. — Ranjenci na Reki. V nedel)o ]e bdo pripeljanih na Reko 207 ranjenih in bolnih vojakov iz Slavonije. Dva slovenska vojaka sta umrla v Celovcu^ii&pn Pavlin, domobranec iz brežiškega okra& in vojak pri saniteti Gregor Mlačnik iz velikovškega okraja. — Propadla banka. V Neapelju je ustavila svoje delovanje »Banca coopera-tiva popoiare«. Pasiva iznašajo 11, activa pa 7 milijonov lir. — Žrebanje 3, razreda c. kr. razredne loterije' se ,yrši dne 16. in 18. t. m. P. n. reflektante onozarjamo na današnji inserat poslovnice c. kr. razredne loterije Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Lliimifloske novice. lj Umrli so v Ljubljani: Marijana Česen, žena mizarja v tobačni, 48 let. - Marjan Gradišek, sin policijskega nadstražnika, pol leta. — Ivan Podr-žaj, trgovec.'2^,lef. — Josip Matokano-vič, pešec,78. pešpolka. lj Obrtno pihanje meseca januarja v Ljubijani. Minoli mesec je priglasilo v Ljubljani 7 obrtnikov svoje obrti, od-glasilo pa 13. Priglašeni sta bili dve trgovski agenturi in 5 prodaj različnih živil. Odglašenih je bilo pa 13 obrti, in sicer ena denarna menjalnica, čevljarstvo, jermenarstvo, prodaja vina, ena prodaja mesa in kranjskih klobas, 1 mehaniška obrt. 1 trgovina z vegeta-lijami, trgovina, s cvetlicami, prodaja voščil in snaženje stanovanj, žensko krojaštvo, dve orodaji obleke in perila in prodaja sadja, zelenjave, kuretine in jajc. lj Tudi na Selu v obližju karmeli-tarskega samostana se je mladina začela drsati po premrznjeni Ljubljanici. Voda je tam baje sicer stoječa, če je pa led siguren, je drugo vprašanje. Tudi tu je notrebna previdnost, lj Skesan begun. Včeraj zjutraj okoli 4. ure je pobegnil od I. nadomestne s'totnijc 97. pešpolka, ki je nastanjena v Domžalah 24 letni prostak Benjamin Tomašič, rodom iz Frazinc pri Pulju ter se danes no polnoči zgla-sil pri mestnem ictničarju. Obveščena vojaška oblast je poslala po begunca patruljo. lj Pekarska zadruga v Ljubljani nam poroča: V smislu ministrske na-redbe z fine januarja 1915 sc slavno občinstvo, oi>y.j?šča, da je zadruga na svojem zhprdvanju sklenila z ozirom na male množine žita počenši s 6. februarjem t. i. izdelovati in nrodaiati le dvoje vrste jjeciva oziroma kruha. S tem dnevom dobivale se bodo le žeiri-lje iz boljše moke v teži do 45 gramov po 4 vin. komad in hlebci ali štruce po 1 kg iz črne moke po 56 do 60 vin. Kg. Slavno občinstvo naj vzame ta sklep blagohotno na znanje z zagotovilom, da si bo zadruga prizadevala tudi v naprej trufUfi jjri obstoječih razmerah taisto preskr^pfi s potrebnim kruhom in necivom. Pri tem si dovoljuje zadruga slavno občinstvo še prosit i, da naj kar bolj mogoče štedi z moko raznih vrst in da peki ne smeio po omenjenem zakonu prejemati ocl 6. t. ni. dalje belega kruha pečenje. lj Špl^gGjjr Minister za javna dela ie učitelja na državni obrtni šoli Milana p 1. Š u k 1 j e potrdil in mu priznal profesorski naslov. lj Prememba posesti. Gostilničar pri r Zlati ribi« v Stritor'evi ulici št. 7, gospod Anton Zrbukovec, je kupil hišo od g. Antona Bončarja na Zaloški cesti št. 10, kjer bode, kadar sc preseli;: tudi tam nadaljs izvrševal svojo gostilniško obrt. /v« lj Rekonvalescerttni oddelek tuj prejel zopet več daril. Za vsa prejera" darila in obdarovanja 'se vodstvo re4 konvalesccntnega oddelka v imenu moštva cenjenim darovalcem kar naU gorkeje zahvaljuje. 1 Helija. NEVTRALNOST ITALIJE. Kolin, 5. februarja. Preko Curiha poroča »Koln. Ztg.«: V Rimu se splošno sodi, da je s svojim pismom Giolitti naravnost postavil svojo kandidaturo za ministrstvo. Ob otvoritvi zbornice je ministrska kriza neizogibna, če Salandra odkrito ne izjavi, da hoče ohraniti nevtralnost. PROTI VOJNIM HUJSKAČEM V ITALIJI. Milan, 31. januarja. V Novi Ligurc je hotel včeraj zvečer poslanec Cappa govoriti za to, da poseže Italija v vojsko. Prebivalstvo mu je pa napravilo tak sprejem, da je Cappa moral opustiti svojo namero. POBUNE RADI DRAGINJE V ITALIJI. Rim, 4. februarja. V Marradi, provinca Toskana, in v Sardiniji so bili zopet veliki izgredi, ker se je podražil kruh. ITALIJA IN KONJI IZ AMERIKE. V East St. Louis so došli italijanski častniki, da na ondotnem konjskem trgu nakupijo 10.000 konj za italijansko armado. Kapstadt, 4. februarja. (Kor. urad.) »Reuter« poroča: Udal se je s svojim oddelkom poveljnik Kemp. BURI IN NEMCI. London, 30. januarja. (Kor. urad.) Reu-terjev urad poroča iz Upingtona z dne 27. januarja: Pravijo, da se je polkovnik Ma-ritz podal čez nemško mejo, da bi dobil večjih topov.f!?) V zadnjih bojih je oddelek vladnih čet tako ljuto streljal iz pušk, da so morali Buri svoje strojne puške pustiti nepoškodovane na mestu. Pri Burih so 4 nemški častniki. W • I UCJO UGln© kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi te^ej | 3« €JrebdniI{u LinMiasa - Mestni trg ll o nasproti lekarne Trnkoczv ® Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne-Ss^ očiščeno po brezkonkurenčni ceni. O Posebno pa se plača lepo belo © oprano po najv'sji ceni. ki se zanjo rj\ g lahko nudi. g 00©©©©©0©@®©0©©0 kupuje po najvišji ceni 134 V. CENILEC, Naklo pri pranju. Sprejme se takoj dobra z večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenj skem. Piednost imajo take, katere so na dežel-uslužbene. — Ravnotam se sprejmo močan poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine. v poduk pod ugodn m! pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod št. 2U4. (Znamka za odgovor!) 204 5tem©L*emjei s 4 sobami v Kolodvorski ulici , ter s 3 in 4 sobami v Sodni ulici, pripravna ev6n'tu«lno tudi za pisarne, so takoj oddajo. — Več pove Al. Vodnik, kamnosek, Ljubljana. 235 Kupim dobro ohranjeno s tasti srednje velikosti. — Ponudbe na tvrdko M. Omahen ml., Višnja gora. ki bi imel veselje tudi do vrtnarstva, dobi takoj službo. Prosto stanovanje, plača v denarju po dogovoru. — Obrniti se je na Župni urad v Krškem ob Savi. 282 3 obstoječe iz treh sob, sobe za služkinjo, kopalnice, kuhinje, kleti in drugih pritikiin, se odda mirni stranki za majev termin na Ahacljevi cesti štev 9. — Vpraša se pri lastniku v I. nadstropju. 281 3 esecna soba lepo meblovana se takoj odda. Razgled na cesto. — Več se izve pri Ign. Žargi, Sv, Petra cesta št. 3 v trgovini. -283 3 po poRlicu za prevseije zakupa nekega večjega vrta, zanesljiv, trezen, prost vojaščine se išče takoj. Ponudbe s prepisi izpričeval in priporočili pod ,,M. Z. 279'- na upravništvo tega lista. i SANATORIUM • EMONA i 1 ZA-NOTRAI^^^CNE -BOLEZNI. / J LJUBLJANA • POMENSKEGA-ULICA- 4 k J/ SSP-zdravnik:PR]MARU-D^FR.DERGANC 11 Žrebanje že mn in 18. februarja. izžrebalo se bo 4000 dobitkov v znesku K 1,130.800—. Cena za novo vstoplvše igralce: Vi '/2 '/4 Vs K120"—. K 60—. K 30—. K 15— Cena za posestnika žreba prejšnjega razreda: Vi Va Vs K 20'—. K 10—. K5— , ,,„, -,............. erx 3 B Naročite takoj pri: poslcvnici c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljana in njenih podružnicah , Gorici, T>stu, Celju In Splitu. '• i j jih: IV Se dobi v vssh lekarnah S K.I.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenci. Kdo naj jemlje SiroHn ? 1. Vsb '<, ki trpi "a frajnem kašl|u lažje je obvarovati se bolezni,nego jo tdravifi. .2. Osebe s kroničnim kafarorn bronhijev, ki 5 Sirolinom oidrave. 3. Vedušljivi .katerim Sirolln inafno olehča naduho. 1. Skro^uzni otroci,pri naferih učinkujeSirolin i ugodnim vspeliom na splošni počufek. mL M < e««Ei i