Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 25.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
i
UH
Leto XXXVI. - Štev. 46 (1828)
Gorica - četrtek, 29. novembra 1984 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Knjiga, ki še ne sme iziti Mili Stalit še KtlH irtii mika
2e pol leta je natisnjen »Kocbekov zbornik« — in prav toliko časa spravljen pod ključ. V tem zborniku je deset piscev napisalo svoje misli o Kocbekovem življenju in delu. So to Dimitrij Rupel, Jože Snoj, Janez Gradišnik, Andrej Capuder, Tine Hribar, Ivan Urbančič, Taras Kermauner, Denis Poniž, Niko Grafenauer in Spomenka Hribar.
Prispevek slednje nosi naslov »Krivda ni greh«, v njem pa ije skušala Hribarjeva ubesediti svoj osebni odnos do »pomora belogardistov in drugih v Kočevskem rogu«, do te »zgodovinske grozovitosti«. Prav Kocbek, pravi ista avtorica, je spregovoril o tem dogodku kot o tragediji, ki kliče tudi nas, da zavzamemo do nje svoje zavezujoče stališče. In kakšno stališče je zavzela ona? Takole pravi:
Lahko cenim, to je spoštujem in ljubim samo tisto zmago, ki je bila pridobljena v tragičnem spopadu znotraj samega naroda — kar je tudi bila — a to se mora priznati tudi kot svojo lastno krivdo. Sicer vsi ”premaganci" postanejo prej ali slej neke abstraktne točke, ki so bile pač nujno potrebne, da se je sploh lahko zmagalo — a ljubiti take zmage ni mogoče, ker ni kaj spoštovati, ne kaj obžalovati.
Nato pa se avtorica vpraša, če je rešitev, in odgovarja takole:
Je rešitev.
Toda rešitev ni Rešitev, ki bi začenjala na zanikovanju! Kakor se ne moremo delati, kakor da NOB ni bilo, se tudi ne moremo delati, kakor da poboja na Rogu ni bilo!
Svojo zgodovino si moramo odpreti. Ključ do teh zgodovinskih vrat pa ni iskanje krivca, zavedajoč se svoje edine Resnice in Pravice, temveč je to ključ premisleka te in take zgodovinske poti naroda prav tako kot zgodovinske v epohalnem smislu. In če se kot narod ne bomo "naučili" objokovati vse naše žrtve, tega "ključa” ne bomo nikoli našli.
Jasna in pogumna zavest bi zmogla ne le priznanje tega zločina kot zločina, temveč bi zmogla tudi to, da bi ti množični grobovi, kjer koli že so, postali eno od svetih mest na naši zemlji, dostopni ljudem, da jih obiskujemo — če ne že to, da se te žrtve prekopljejo in dostojno pokopljejo, kakor je to primerno naši civilizaciji in kulturi. Ne zato, ker so bili domobranci, ampak ker so bili ljudje. Mrtvi so mrtvi, drugega "zanje" pač ni mogoče storiti. Dostojni pokop bi bil do-go-dek za nas, žive; z nami bi se do-go-di-la bistvena sprememba naše zgodovinske biti, saj bi bili sposobni sprave s smrtjo in s svojo lastno zgodovino.
Da bi že enkrat nehali sektašiti med mrtvimi!
Sredi Ljubljane, v njenem srcu, bi moral stati obelisk, ki bi kričal v nebo o tragediji malega naroda, ki je v boju za svoj obstoj po nedoumljivi človeški usodi postal obenem svoj lastni krvnik in kaznovalec. Na tem obelisku naj bi preprosto pisalo: "Umrli za domovino". Res so vsi umrli za domovino. Vsak za svojo ljubljeno, izsanjano. Mi pa smo ostali. Torej smo mi, vsi mi in vsak med nami, dediči tega hrepenenja in žrtvovanja, če kot narod nismo zmožni vzeti nase vsega tega trpljenja kot trpljenja našega naroda, tedaj tudi nismo sposobni končati državljanske vojne, ki nas je zdesetkala.
Če nismo sposobni v zločincu videti človeka, če se ti človeško ne smili tudi zločinec sam, strupenega žela vojne nisi premagal in katarze, očiščevanja ne boš dosegel.
Prvo dejanje narodne sprave je priznanje te krivde, te naše velike krivde. "Brez tega dejanja Slovenci ne bomo nikoli stopili v čisto in jasno prihodnost," pravi Kocbek Pahorju.
To bi bil prvi korak k narodni spravi
v	najbolj polnem pomenu besede. Ne — k spravi z belogardizmom kot takim, temveč k spravi med ljudmi kot ljudmi.
Spomenka Hribar v svojem dopisu, ki je izšel v prilogi ljubljanskega dnevnika »Delo« 22. nov. letos v »Književnih listih« ta-
kole piše o usodi Kocbekovega zbornika: »Ko je bil zbornik že natisnjen, so se stvari čudno zasukale. Očitno je moj spis dobil nekakšne noge in začel hoditi okrog. Ze v začetku aprila so se pojavile "javne diskusije”, sodbe in obsodbe... Sprašujem se, kaj se sploh dogaja s tem mojim spisom? Videti je, da ga pozna tudi Josip Vidmar, vendar mu ga jaz nisem poslala. Kdo mu ga je dal — in s kakšno pravico manipulira z njim — medtem ko "neposvečeni” bralci ne pridejo do njega? Očitno je bil spis velikokrat kopiran, razposlan posvečenim bralcem, o njem se je diskutiralo na visokih in višjih ravneh — izide pa ne... Proti takšnemu manipuliranju s teksti moram protestirati, ker na tej metodi temelji naša (ne)svoboda kulturnega ustvarjanja. Ni še dolgo x>d tega, ko je bil sociolog Šešelj obsojen: napisal je neke svoje misli, jih poslal na uredništvo Komunista, nakar je tekst, ki sploh ni bil objavljen, "dobil noge”, začel potovati od enega do drugega "posvečenega” bralca, dokler se ni pojavil kot dokazno gradivo za obtožnico, na podlagi katere je avtor dobil prek osem (!) let zapora. Seveda se tudi jaz bojim za svojo službo in svobodo.«
■ Zaradi trčenja avtocisterne z nekim drugim vozilom v notranjosti skladišča z več tisoči plinskih jeklenk je v enem predmestij mehiške prestolnice prišlo do zaporednih eksplozij in temu sledečega silovitega požara, ki je opustošil na daleč vsa poslopja. Smrtnih žrtev je okrog 400 (vsaj do sedaj ugotovljenih), hude opekline pa je dobilo nad 2.000 oseb.
■ V Argentini je bilo preteklo nedeljo ljudsko glasovanje o razmejitvi med to državo in Čilom v kanalu Beagle, kjer so bili sporni trije otoki. S pomočjo vatikanske diplomacije je prišlo do sporazuma, ki ga je sedaj argentinsko ljudstvo potrdilo. Zanj se je izreklo 77 % volilcev, proti pa 21 %, čeprav je peronistična stranka pozvala svoje pristaše, naj se vzdržijo. Slovesen podpis naj bi bil v Rimu ta četrtek, vendar je opaziti v Čilu negodovanje v vrstah tamkajšnje mornarice, medtem ko ga suhozemska vojska odobrava.
Vprašanje izvajanja oziroma neizvajanja manjšinskih pravic, izvirajočih iz Posebnega statuta, ki je bil priložen Londonskemu sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja kot njegov sestavni del, je bil glavni predmet pokrajinskega izvršnega odbora Slovenske skupnosti v Trstu v ponedeljek 19. novembra.
Problem je nadvse aktualen in pereč, saj je letos poteklo 30 let od podpisa omenjenih mednarodnih obveznosti po predstavnikih Italije in Jugoslavije, ne da bi najvišje državne oblasti storile vse, kar je potrebno za lojalno uresničevanje določil Posebnega statuta na krajevni ravni tako s strani državnih in poldržavnih perifernih organov kot krajevnih ustanov, kot so občine in pokrajine.
Primer krajevnih napisov je tudi pomemben del obveznosti iz Posebnega statuta, zato se javna manifestacija v Trebčah kljub značaju krajevne pobude vključuje v političnem pogledu v širša prizadevanja po izvajanju že pred tridesetimi leti sprejetih mednarodnih obveznosti in vsebinsko prevzetih po 8. členu Osimskega sporazuma, med katere spada prav tako pravica do javnih napisov tudi v manjšinskem jeziku.
V	tem pogledu je zlasti v zadnjem desetletju nastal zaskrbljiv zastoj, ki ga niti sklicevanje na prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo ni moglo premakniti z mrtve točke. Pripadniki slovenske manjšine se po vsem tem upravičeno sprašujemo, kje so vzroki za takšno negibno stanje. Manjšina je že skoro povsem izčrpala sredstva prepričevanja in demokratičnega pritiska na pristojne in odgovorne kroge in najvišje državne oblasti.
Gotovo je, da bomo Slovenci vztrajali na stališču, da so nam italijanske oblasti dolžne zagotoviti spoštovanje zakonito priznanih pravic od javnih napisov pa do dopisovanja in sprejemanja odgovorov od javnih uradov in sodnih oblasti, katerih ne more nadomestiti nobena še tako hvalevredna zasebna pobuda skupin ali posameznikov.
Tepeni od življenjskih izkušenj ter številnih razočaranj nad diplomatskimi izjavami vseh vrst se moramo v stvarnosti,
Adventni čas
V nedeljo 2. decembra bomo začeli novo cerkveno leto in tudi adventni čas, to je čas priprave na božič, na praznik rojstva našega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Splošna navodila obnovljenega bogoslužnega koledarja poudarjajo osnovni pomen adventa in tako usmerjajo celotno adventno bogoslužje: »Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, ko se spominjamo prihoda božjega Sina med ljudi; hkrati je to čas, ko to spominjanje usmerja naša srca k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Na ta dva načina stopa adventni čas pred nas kot čas pobožnega in veselega pričakovanja.«
Četudi govorijo Splošne določbe o on: stranskem vidiku adventnega časa od prve adventne nedelje do 16. decembra, pa vendar ostaja Kristusovo rojstvo rdeča nit, ki se prepleta skozi bogoslužna besedila. Učlovečenje božje Besede je poroštvo odrešenja in popolne dovršitve človeštva v Bogu.
In kaj odkrijemo v bogoslužnih berilih pri sveti maši? Na nedelje imamo tri berila: prvo je vzeto iz Svetega pisma stare zaveze in vsebuje prerokbe o Odrešeniku in mesijanskem času; vzeto je zlasti iz knjige preroka Izaija. Drugo berilo je vzeto iz pisem apostola Pavla. Gre za spodbudne govore v skladu z različno vsebino tega časa.
V tretjem berilu so odlomki iz evangelija, ki imajo poseben značaj: ozirajo se na Kristusov prihod ob koncu časov (l.r, nedelja), na Janeza Krstnika (2. in 3. ne-H
delja) in na dogodke v neposredni pripra-
vi	Jezusovega rojstva (4. nedelja).
Za delavnike v adventnem času sta pripravljeni dve skupini beril: prva ob začetka adventa do 16. decembra; druga od 17. do 24. decembra.
V prvem delu adventa so berila iz knjige preroka Izaija po vrstnem redu knjige, ne da bi izločali pomembnejše odlomke, ki pridejo na vrsto tudi ob nedeljah. Evangeliji za te dneve so izbrani v soglasju z berilom.
V četrtek drugega tedna začnemo brati iz evangelija o Janezu Krstniku, berilo pa je ali nadaljevanje Izaija ali glede na evangelij izbrani odlomki.
Zadnji teden pred božičem beremo iz Matejevega in Markovega evangelija o dogodkih, ki so neposredno pripravljali Jezusovo rojstvo. V berilu so odlomki iz različnih knjig stare zaveze z ozirom na evangelij; med njimi je nekaj pomembnih mesijanskih prerokb.
Ali naj bodo te podrobnosti le pojasnilo o zgradbi besednega bogoslužja pri mašah v adventu ali pa resno opozorilo, da nas Cerkev vabi, naj se v adventnem času udeležujemo svete maše tudi ob delavnikih?
V	preteklosti so naši predniki zelo resno vzeli to opozorilo in prihajali v lepem številu k zgodnjim mašam (zomicam). Časi so se res spremenili in zgodnje maše so postale pozne maše, a priporočilo — morda celo prošnja — ostaja še v veljavi. Potrudimo se, da bomo po svojih močeh vrnili sveti maši, tudi ob delavnikih, tisto vrednost, na katero tolikokrat po-tzabimo!	L.	Š.
sredi katere živimo, iz dneva v dan boriti za ohranitev pridobljenih pravic v vseh sredinah in okoljih, v katerih živimo in delujemo. Toda da lahko v tako težavnih razmerah delovanja vztrajamo kot manjšina, sta nam v prvi vrsti potrebni opora in zaupanje naših ljudi, vsem skupaj pa zavest odločne podpore matičnega naroda.
Andreotti spet v ospredju
V	poslanski zbornici sta se morali v petek 23. novembra oba domova italijanskega parlamenta (poslanci in senatorji) izreči, ali je sedanji italijanski zunanji minister Andreotti leta 1974 kot obrambni minister podprl imenovanje generala Raf-faela Giudicea na položaj poveljnika finančne straže z namenom, da bi se nekatere stranke (DC, PSI in PSDI) okoristile z velikansko goljufijo pri oddajanju dajatev od prodaje naftnih izdelkov, ki je državo oškodovala za 200 milijard lir.
Resolucija PCI, naj se preiskava nadaljuje še dva meseca, je bila odklonjena s 483 glasovi proti 421; predlog MSI, naj Andreottiju in bivšemu finančnemu ministru Tanassiju (PSDI) sodi ustavno sodišče, je bil zavrnjen s 507 glasovi proti 101; tudi zahteva komunistov in skrajne levice, naj se oba ministra obtoži iskanja zasebnih interesov v uradnem aktu je propadla s 499 glasovi proti 349.
Modestov dijaški dom
Družba sv. Mohorja v Celovcu je zgradila za slovenske dijake in študente na Koroškem nov dijaški dom, ki je prejel po sv. Modestu, apostolu karantanskih Slovencev naslov »Modestov dom«. Slovesno odprtje stavbe, ki je zrastla v neposredni bližini zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu je bilo v soboto 17. novembra. Dom je odprl avstrijski zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager, blagoslovil pa ga je celovški, škof Egon Kapellari. Oba sta tudi spregovorila priložnostne besede.
Odločitev za novi dijaški dom je dozorela v letu 1980, z gradnjo pa so pričeli lani v marcu. Dom obsega dve trinadstropni hiši, ki sta medsebojno povezani; v njem je prostora za 150 srednješolcev in študentov, ima prostrano jedilnico, dvorano za prireditve, telovadnico in kapelo, posvečeno sv. Modestu. Vodijo ga slovenski salezijanci.
Denarna sredstva so prispevali zvezno ministrstvo za pouk, ministrstvo za znanost in umetnost, koroška deželna vlada, celovška škofija, urad zveznega kanclerja, ameriški Slovenci in še mnogi drugi. Stroški gradnje so znašali 51,7 milijona šilingov (štiri milijarde 650 milijonov lir). Preostali dolg (11,6 milijona šilingov) bosta vzajemno poravnali zvezna in deželna vlada. Zvezni predsednik dr. Kirchschlager je zaželel, da bi dom preveval duh sožitja in da bi njegovi stanovalci v enaki meri gojili čut za slovensko narodno skupnost kot za vso skupnost republike Avstrije.
Aosta: kongres Union Valdotaine
V	nedeljo 25. novembra se je v Saint-Vincentu v Dolini Aosta zaključil štiridnevni kongres avtonomistične in manjšinske stranke Union Valdotaine. Zborovanje je potekalo v novem kongresnem centru z najmodernejšo opremo in kar se da funkcionalnim aparatom. V večdnevnih delih kongresa je stranka predvsem analizirala dosedanje delo in snovala načrte za bodoče akcije. To še posebej po znanih aferah ter izginotju prejšnjega predsednika dežele.
Glavno politično poročilo je imel dosedanji predsednik stranke Joseph-Cesar Perrin, ki je poleti vstopil v deželno vlado. Podčrtal je predvsem temeljna načela aostanske stranke, ki so avtonomizem, federalizem, skrb za izvajanje manjšinskih pravic. Tudi za naprej ima UV v načrtu uresničenje teh idealov, ki jih je pravzaprav že v medvojnem obdobju začrtal voditelj tamkajšnjega odporništva in eden od ustanoviteljev stranke Emil Chanoux.
Na sedanjem kongresu je stranka francosko govoreče narodne manjšine izvedla tudi določene bistvene spremembe zlasti v sami vodstveni organizaciji stranke. Tako je poleg dosedanje predsedniške figure prišla še funkcija glavnega političnega tajnika. S tem želi Union Valdotaine svojo organizacijsko podobo prilagoditi italijanskemu vsedržavnemu političnemu sistemu. Tako je sedaj postal novi predsednik UV Alexis Betemps, ki je bil tudi glavni kandidat stranke na letošnjih evropskih volitvah. Tajnik pa je postal dosedanji podpredsednik Leonard Tarnone.
Posebno noto pa je dala kongresu UV . evropska matica in s tem povezana prisotnost velikega števila delegacij raznih manjšinskih ter avtonomističnih strank, tako Italije kot cele Evrope. Prav nedeljski dopoldan je bil posebej posvečen evropskim narodnostnim in jezikovnim skupnostim. S tem je UV še enkrat poudarila svojo pomembno vlogo v tem procesu povezovanja narodnih manjšin, kar se kaže tako v že obstoječem koordinacijskem uradu narodnostnih skupnosti v Italiji (ki veže glavne manjšinske stranke) kot v letu za volitve v evropski parlament. Med prisotnimi so bili tako predstavniki Ircev, Bretoncev, Baskov iz Francije in Španije, Kataloncev, nadalje iz Galicije, Korzike, pa spet Hrvatov iz Moliseja, predstavnikov Sicilije in Sardinije. Tudi severno Italijo so predstavljala razna avtonomistična gibanja kot npr. Liga Veneta ter
evropski federalisti.
Posebej so bili seveda prisotni predstavniki manjšinskih strank, ki so skupno z UV nastopili na zadnjih evropskih volitvah. Tako sardinska PSdAZ, okcitan-sko avtonomistično gibanje MAO, Slovenska skupnost in Furlansko gibanje (ki je sicer na volitvah nastopilo z neodvisnimi kandidati). Pozdrav SSk je prinesel deželni tajnik Andrej Bratuž, ki je poudaril temeljna načela v sodelovanju z ao-stansko stranko. Posebej je podčrtal dejstvo, da lahko samo slovenska manjšina v Italiji danes s svojo politično stranko sodeluje na tem procesu evropske gradnje, ki je vsemu slovanskemu svetu sicer še onemogočena. Tajnik SSk je tudi spomnil na vodilno vlogo, ki jo je imel od vsega začetka pri tem skupnem delu danes žal že pokojni Bruno Salvadori, nosilec liste pri prvih evropskih volitvah leta 1979. Ob koncu je v imenu SSk izrekel stranki UV najboljše želje za bodoče delovanje.
Na srečanju so bili prisotni tudi razni parlamentarci, tako senator UV Fosson (ki je tudi sopodpisnik zakonskega osnutka SSk za zaščito Slovencev), poslanec SVP Frasnelli, evropski poslanec Columbii ter flamska evropska parlamentarca iz Belgije Willy Kuijpers in Jaak Vande-meulebroucke, poleg teh še tajnik Alliance Libre Europeenne Herman Verheirstrae-ten.
Kongres v Dolini Aosta je imel velik odmev v javnih občilih, tisku, radioteleviziji. Za nas pa je imel posebej svoj pomen, v kolikor je potrdil veljavnost medmanj-šinske povezave zlasti v Italiji, ki že rodi svoje pozitivne sadove.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III1M1II1III1IIIII1IIUIIIIIIIIIII1IIIIIIIIII
»Katoliški glas« v prihodnjem letu
Letna naročnina za Italijo ostane 25.000 lir; cena za posamezno številko se poveča od 500 na 600 lir; letna naročnina za inozemstvo ostane 40.000 lir ali 30 USA dolarjev; cena tako za trgovske oglase kot za osmrtnice je odslej za vsak milimeter višine v širini enega stolpca 350 lir.
Za nadaljnji obstoj Usta pa te cene daleč niso zadostne. List bo obstal le s prostovoljnimi darovi v njegov sklad. Lepo prosimo vse, ki ob raznih priložnostih prispevajo v dobre namene, naj pri tem ne pozabijo tudi »Katoliškega glasa«.
Videmska univerza se je poslovila od prof. Martina Jevnikarja
Slovenskemu ljudstvu pri nas v Italiji ni potrebno šele predstavljati prof. Martina Jevnikarja. Kdor sledi našim revijam, publikacijam Goriške Mohorjeve družbe, tržaškemu radiu, ve, kdo je. Saj se živo udejstvuje v vsem našem kulturnem življenju, odkar je prišel v Trst po zadnji vojni.
Najprej je služboval kot profesor na tržaških srednjih šolah, od novembra 1963 pa se je vključil v univerzitetno dejavnost kot profesor slovenskega jezika in književnosti na univerzi v Padovi, od leta 1972 pa je isto mesto zasedel na novi univerzi v Vidmu; tam je dve leti nato sprejel še stolico za srbohrvatski jezik. Po več ko 20 letih poučevanja na univerzi je letos v maju stopil v pokoj, ker je dosegel 70 let in je zato po zakonu moral opustiti aktivno poučevanje.
SLOVENSKI ZBORNIK
Videmska univerza se je od tega zaslužnega profesorja želela posloviti kakor se spodobi. V ta namen je univerza oz. Inštitut za jezike vzhodne Evrope izdal posebno knjigo, ki jo je poklonil prof. M. Jevnikarju. V knjigi so zbrani številni članki in študije, ki so vse posvečene problemom slovenskega jezika in slovstva. Zbranih je 24 člankov, ki so jih napisali profesorji videmske univerze in številni zunanji sodelavci. Članki so napisani v italijanščini in nekateri tudi v slovenščini in angleščini. Po tematiki so zelo raznoliki in gredo od vprašanja rezijanščine mimo brižinskih spomenikov do raznih slovnic in slovarjev slovensko-italijanskega jezika pa do slovenskega protestantizma in raznih osebnosti iz slovenske literature. Naslov knjigi je »Miscellanea Slovenica«, po domače bi rekli »Slovenski zbornik«.
Prvi članek v zborniku je prispeval prof. Robert Petaros z videmske univerze in obsega bibliografijo prof. M. Jevnikarja, tj. pregled vsega, kar je prof. Jevnikar napisal in izdal v knjigah, revijah, zbornikih, koledarjih, predavanja na radiu. Seznam je silno dolg in gre od leta 1939, ko je prof. Jevnikar izdal svoje diplomsko delo o Krištofu Šmidu v slovenskih prevodih,
do letošnjih prispevkov za Mohorjev koledar in za Trinkov Koledar.
Naj navedemo še nekatere sodelavce pri zborniku; Tržačan Jože Pirjevec, Poljak R. K. Levvanski (Iter polonicum di Vojeslav Mole), Rus Aleksander Ivanov; med Slovenci so še Srečko Renko, Mitja Skubic, Branko Marušič, Neva Godini in Lojzka Bratuž, obe profesorici na univerzi, Josip Tavčar, Marija Cenda, Marijan Brecelj. Med sodelavci je vrsta italijanskih in furlanskih avtorjev.
Zbornik je torej v resnici »miscellanea« (skup zbrano), tako glede avtorjev kot glede obravnavanih problemov. Istočasno je pa prva tovrstna knjiga, ki jo je izdala kaka italijanska univerza in ki je posvečena izključno slovenski problematiki. Zavoljo tega je treba čestitati videmski univerzi, ki izpričuje veliko večjo odprtost do vzhodne Evrope, in do Slovencev posebej, kot pa njena mati tržaška univerza. Furlani daleč pretegajo tržaške nacionaliste.
SLOVO OD PROFESORJA JEVNIKARJA
Predstavitev zbornika in uradno slovo od prof. Martina Jevnikarja je bilo na univerzi v sredo 14. novembra. Od profesorja so se poslovili bivši rektor univerze prof. Roberto Gusmani, dalje ravnatelj Inštituta prof. Aleksander Ivanov ter urednik zbornika prof. Rihar Kazimir Levvanski. Prof. Jevnikar se je na koncu vsem zahvalil.
K slovesnosti se je zbralo zelo veliko občinstva. Bili so profesorji nekdanji dijaki, kolegi iz Trsta, Vidma, Gorice; potem zastopniki iz Slovenije, zlasti iz Nove Gorice in številni prijatelji in znanci profesorja Martina Jevnikarja. Bilo je res domače in prijazno slovo od zaslužnega profesorja, ki je rekel, da je sicer odšel v pokoj, da pa ne misli počivati, dokler mu bo mogoče delati. Da bi to še dolgo mogel, mu želimo vsi, ki ga poznamo.
Omenimo še, da so izdajo zbornika finančno podprle slovenske posoijlnice in banke na Goriškem in Tržaškem.
(r+r)
■ Samo nekaj ur je še manjkalo, ko bi zahodnonemški zunanji minister Genscher moral začeti državniški obisk v Varšavi. Pa ni bilo iz tega nič, ker je vlada ZR Nemčije v zadnjem hipu obisk odpovedala. Za odpoved so v Bonnu navedli dva razloga: Genscher ne bi smel položiti venca na grob padlih nemških vojakov (celo v Moskvi je zahodnonemški kancler lahko to storil) in znani zahodnonemški časnikar Karl Gustav Strbhm (tudi v Jugoslaviji nezaželen) ni dobil za to priložnost vstopnega vizuma. Tudi so poljske oblasti Gensoherja obvestile, da bi bilo neprimerno, če bi obiskal grob umorjenega duhovnika Popieluszka.
■ Poljaki so odkrili nov način pobega iz svoje države. Vpišejo se na ladijska krožna potovanja in ko ladja pristane v kakem tujem pristanišču, ostanejo na suhem in zaprosijo za politično zatočišče. Tako se v Hamburgu ni vrnilo na ladjo »Štefan Batory« od 608 potnikov kar 192, v Travemunde pri Liibecku je pa ladjo »Rogalin« zapustilo 93 od 400 izletnikov.
■ V Španiji je prišlo do novih izbruhov političnega nasilja. Tako so v Bilbau, glavnem mestu baskovske dežele neznanci ubili enega glavnih voditeljev skrajno nacionalistične formacije »Herri Batasuna« (Ljudska enotnost) pediatra Santiaga (Jakoba) Brouarda, v Madridu pa so najeti morilci streljali na avtomobil, v katerem je bil rezervni general Luis Rose Perez in ga laže ranili. Težje pa je bil ranjen vojak iz njegovega spremstva.
■ Kaj nenavaden kraj za beg iz sovjetskega »raja« si je izbral 22-letni Vasilij Matuzok, ki je prispel s skupino sovjetskih turistov v Sev. Korejo. Pri ogledu demilitariziranega območja v Panmunjonu na mejni črti med obema Kore jama je stekel čez razmejitveni pas in srečno prispel na drugo stran meje. Severnokorejski stražniki so za njim streljali in mu sledili. Na streljanje so odgovorili južnokorejski in ameriški vojaki, misleč, da gre za napad s strani Sev. Koreje. Pri tem so bili ubiti trije severnokorejski in en južnoko-rejski vojak, en ameriški vojak pa je bil ranjen.
Slovenska skupnost je zaprosila za sestanek z notranjim ministrom
Mimllmi cerkvica	si.Barbare Korošcih
Če te pot zapelje iz Trsta v Milje, se pred tabo na levem obronku hriba, nad obmorskim mestecem smehljajo lepe, v soncu svetleče se domačije. To je naselje Korošci, ki se mu tudi pravi Sv. Barbara v Miljskih hribih.
Te dni se domači zidarji, župnik v Miljah g. Giorgio Apollonio in predvsem dušni pastir p. Bogomir Srebot prizadevno trudijo, da bi bilo njihovo versko ognjišče temeljito popravljeno do 9. decembra, ko bodo Korošci praznovali god svoje zavetnice, mučenke sv. Barbare.
To, kar je bilo nekoč kapelica, danes pa je prikupna cerkvica, je bila zgrajena v 15. ali 16. stoletju. Sledile so ji v raznih obdobjih obnove in prizidave.
Sedaj je bila na novo prekrita, okoli cerkve pa so bili izkopani kanali za drenažo. Padajoči omet je bil odstranjen, razdalje med starimi istrskimi kamni pa se polnijo s fugami. Tako bo stavba dobila domač videz. Cerkvici so sedaj na levi strani prizidali zakristijo, dodan pa je bil tudi dimnik za primer ogrevanja svetišča.
Pred vhodom v svetišče so vzidane stare kamnite stopnice, ki so nekoč služile kot vstopne pred oltarjem. Novi oltar je bil postavljen pred približno osmimi leti na pobudo g. Natala Silvanija, ki je bil takrat dušni pastir pri Sv. Barbari.
Vas Sv. Barbara je prejela ime Korošci, ko se je pred tremi stoletji sem naselil neki koroški Slovenec in si tu ustanovil družino. Tudi na pokopališču za cerkvijo je več grobov pokojnikov s tem priimkom v slovenski obliki.
Da je to naselje naše, zgovorno pričajo številne slovenske družinske grobnice in lep napis nad vhodom na božjo njivo. Takole se bere:
DANES MENI JUTRI TEBI,
NAJ POČIVAJO V MIRU.
BLAGOR MU, KI V GOSPODU ZASPI 18 IHS 73
V	cerkvici sami je zelo zanimiv triptih.
V	sredini je podoba Marije z Jezusom, ria njeni levi je sv. Barbara, na desni pa apostol sv. Simon. Leta 1640 je neki domačin s priimkom Korošec naročil Marijino sliko z Jezuščkom, ki jo sedaj hranijo v župnijski cerkvi v Miljah. K Sv. Barbari se bo vrnila po končanih delih. Do razmejitve leta 1954 je Sv. Barbara
Cerkvica pri Sv. Barbari - Korošci, kjer se vršijo obnovitvena dela
spadala v župnijo Osp.
Okolica cerkve bo po končanih delih dobila prijetno lice. Pred cerkvijo rasteta dva velika oreha, dva, prav tako visoka, pa sta na njeni desni strani.
Na paštnih pod svetiščem so vinogradi in njivice. Ob poti, ki je asfaltirana, pa so zgrajene in obnovljene domačije narodnostno mešanega prebivalstva.
Razgled s hriba je zelo lep. Sv. Barbara ima kot bližnje sosede vasi v Bregu. Pod hribom pa se v obalo zajeda morje. Ob njem so ladjedelnice, ki so do včeraj dajale zaslužek domačinom; ti so po opravljenem delu obdelovali zemljo in si popravljali ali gradili domačije. A delo v ladjedelnicah se je umirilo, kar danes ze-
lo	zaskrbljuje občane Milj.
Naj še povemo, da so Korošci v preteklosti pridelovali dosti oljk in tudi letos so zadovoljni z obilno letino.
Kot zanimivost naj tudi zapišemo, da je v bližini cerkve ohranjen nekdaj močan izvirek, kjer so se ustavljali vozniki, ki so vozili mimo. Tam je še danes kamnit napis:
PITE KONICI TO VODO
VI	PA VOZNIKI VINCE SLADKO 1902
Odstranjene kamnite klopi pa bodo spet vzidane pred svetišče za prijeten oddih;
in tako bomo lahko občudovali vso prijetno okolico, vse tja do Trsta in prisluhnili zvonjenju dveh manjših zvonov.
Korošci bi radi povabili vse prijatelje Miljskih hribov v nedeljo 9. decembra ob 15.30 k njim v vas, kjer bo slovesno bogoslužje v zahvalo za dovršena dela v čast priljubljene godovnice sv. Barbare. Tudi zahvalili bi se radi vsem dobrotnikom za vsa darila in se jim priporočili, da bi jim še pomagali nositi breme tako temeljite prenove domače cerkvice in se ob tem praznovanju tudi sami duhovno prenovili.
Ko jih obiščete, boste spoznali, da tu živijo veseli in delavni ljudje, ki so poleg cerkve obnoviil tudi kulturno življenje v društvu Slovencev miljske občine, v močnem zboru »Jadran« in v cerkvenem zboru, kjer prepevajo vsako nedeljo. In ker imajo tudi precej mladih družin, upamo, da bo število otrok naraslo in se bo naša slovenska in verska skupnost pomladila in pognala nove brstiče.
Če jih obiščete, vam obljubljajo, da vam bo domače pri srcu na tem 245 m visokem hribu, saj imajo okusno domačo kapljico, zato pa tudi lepo petje Bogu v čast in vsem v veselje.
Evelina Pahor
V zvezi z izjavami tržaškega župana Ri-chettija na zadnji seji občinskega sveta, da obstoječi zakoni ne dovoljujejo postaviti dvojezičnih tabel tam, kjer so bili doslej samo enojezični napisi, SSk ne more pristati na takšno tolmačenje predpisov, ker člen Posebnega statuta, katerega vsebino je osvojil 8. člen Osimskega sporazuma, daje krajevnim ustanovam pravico in dolžnost izvajati določila Posebnega statuta na svojem ozemlju. SSk tudi zastopa stališče, da daje take pristojnosti krajevnim upravam tudi sama pravna ureditev italijanske republike.
To je tržaška občina že začela izvajati pred leti, ko je postavila dvojezične krajevne napise v Bazovici, Trebčah in Sv. Križu. Zato ni nobene ovire, da ne bi nadaljevala s postavljanjem dvojezičnih tabel v vseh krajih, kjer je splošno znano, da živijo Slovenci.
Na tem stališču vztraja SSk, ki bo storila vse korake, da krajevne ustanove, vključno tržaška občina, spoštujejo mednarodno sprejete obveznosti, ki so z ratifikacijo Osimskega sporazuma po državnem parlamentu postale obvezne tudi po notranjem italijanskem pravu kot vsak drug državni zakon.
V tem smislu je SSk prosila za sprejem zastopstva svojih izvoljenih predstavnikov pri ministru za notranje zadeve v Rimu, da ga opozori na zadnji razvoj dogodkov pri nas.
Obenem je SSk na sestanku pokrajinskih tajništev strank, ki sestavljajo večini na tržaški občini in pokrajini, o morebitnem pristopu PSI v tržaške odbore zahtevala, da tajništva omenjenih strank razpravljajo tudi o pravici slovenske manjšine do dvojezičnih javnih napisov v krajih, kjer živijo njeni pripadniki.
Umrl je lazarist Andrej Lukan
Z onstran meje je prišla vest, da je v Beogradu umrl v nedeljo 18. novembra lazarist g. Andrej Lukan; pogreb je bil v Ljubljani v četrtek 22. novembra.
Pokojni g. Lukan je bil doma iz Horjula, kjer se je rodil 30. decembra 1913. Vstopil je k lazaristom in bil posvečen leta 1938. Po vojni je prišel na Mirenski Grad in postal superior, ko je težko zbolel dotedanji predstojnik g. Alojzij Trontelj. Neverjetno skrben je bil za ubogega sobrata v njegovi dolgi bolezni. Prav tako je skrbel za cerkev Matere božje na Gradu in za vso misijonarsko skupnost. Poznali smo ga tudi tostran državne meje, ker je rad hodil pomagat dušnim pastirjem.
Pred leti so ga predstojniki poklicali v Beograd na tamkajšnjo postojanko lazaristov. Sedaj je dotrpel in odšel h Gospodu. Naj mu Bog povrne, kar je dobrega storil zlasti kot ljudski misijonar.
Kamenčki
skega tednika za koroške Slovence. V njej je Hanzi Tomažič med dragim zapisal:
Ljudje so bili politično mobiliziarni. To je bilo čutiti pri petkovi demonstraciji. Politično mobilizirano ljudstvo pa je vedno tudi v nevarnosti, da bo zlorabljeno. Veselje nad velikim številom udeležencev se je pri marsikom na ta večer spremenilo v začudenje. Široka baza, raznolikost ljudi, ki so prišli na demonstracijo, nikakor ni odsevala iz nato sledečega »kulturnega« sporeda.
Tovariši, oprostite jasnim besedam, to je bilo nesramno zlorabljanje poštenih ljudi. Ne gre, da po cestah kričite »Vielfalt statt Einjalt« (Mnogovrstnost namesto enostranosti), potem pa v dvorani počnete ravno nasprotno! No, naivneži seveda niste bili vi, temveč naši osrednji kulturni organizaciji, ki sta na plakatih nastopali kot prirediteljici večera. Upam.
Kulturna enolončnica se ne more opravičevati s še tako upravičeno skrbjo za dvojezično šolo. Po toči zvoniti je prepozno, pravi pregovor, neobhodno potrebno pa se mi zdi, da bi nekoliko razmišljali o pluralizmu in strpnosti znotraj naše narodne skupnosti.
Bodimo si odkriti: veliko težje in zahtevnejše je iti k sosedu, ki ima šoloobvezne otroke, in mu priporočiti dvojezični pouk, kakor pa sodelovati pri demonstraciji. če hočemo demonstrirati s številkami, storimo to predvsem s številkami otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku!
Ali ne velja nekaj podobnega tudi za naše demonstracije?
Volitve v šolske svete
Decembra bodo volitve v šolske zborne organe na najnižji ravni, in sicer v sklopu šolskih enot, in volitve na višji ravni v okrajne in pokrajinske šolske svete.
Za nedeljo 16. in ponedeljek 17. decembra so oklicane volitve v svete področja didaktičnih ravnateljstev (osnovne šole in otroški vrtci) ali z drugim nazivom v okoliške okrožne svete na nižjih in višjih srednjih šolah v za vodne svete.
Na pobudo Sindikata slov. šole, kakor je običaj, se je prvič sestal Šolski odbor 11. oktobra za izmenjavo pogledov o zadržanju slovenskih volilcev na Tržaškem in Goriškem do prihodnjih volitev. Druga seja je bila 6. novembra.
Med tem časom so po sklepu Šolskega odbora člani deželne komisije za vprašanja slovenskih šol pri deželnem šolskem skrbništvu soglasno predložili resolucijo z jasno zahtevo po dvojezičnem gradivu za volitve v pokrajinske in okrajne šolske svete v obeh pokrajinah. Deželni šolski skrbnik je nato posredoval besedilo resolucije ministrstvu za javno šolstvo s prošnjo za odgovor. Do 19. novembra odgovora iz Rima ni bilo.
Predstavniki političnih strank in slovenskih krovnih organizacij v Šolskem odboru so na obeh sejah ugotovili, da od strani šolskih in upravnih oblasti ni bilo nobenega premika v korist avtonomije slovenskih šol, vsaj do stopnje okrajnega šolskega sveta. Zadržanje oblasti do Slovencev se je zadnje čase še poslabšalo; zato so soglasno sklenili, da ni razlogov za spremembo zadržanja slovenskih volilcev do volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete.
Zato naj se slovenski volilci tudi to pot vzdržijo volitev v znak protesta zaradi neizpolnjene zahteve po avtonomiji slovenske šole kakor jo dopušča duh in črka zakona št. 477 iz leta 1973. Pač pa naj se v čim večjem številu udeležijo volitev v svete didaktičnih ravnateljstev in v zavod-ne svete.
Dom za upokojene duhovnike
Na Martinovo nedeljo 11. novembra je ljubljanski nadškof Šuštar blagoslovil v Ljubljani stanovanjske prostore in v njih bogoslužni prostor v novem Domu za upokojene duhovnike. V Dom se je že preselilo 6 duhovnikov in štiri sestre sv. Križa, ki jih oskrbujejo. Ko bodo v Domu dela dokončana, bo lahko v njem bivalo 16 upokojenih duhovnikov.
Letos se je v prvi letnik ljubljanskega bogoslovja vpisalo 48 slušateljev, vseh slušateljev pa je 184, od teh jih je v mariborskem oddelku 19.
■	Po enajstih letih vojaške diktature se Urugvaj vrača k demokraciji. Nedeljske predsedniške volitve so dale ljudstvu možnost, da si izbere svoje predstavnike. Največ glasov, 38,3 % je prejela stranka »Colo-rado« (Rdeči), ki je sredinsko-desničarsko usmerjena, saj se zavzema za svobodno gospodarstvo in je proti podržavljenju podjetij; druga je bila narodna stranka, tudi »Beli« imenovana. Njen program je socialdemokratski. Prejela je 32,88 % glasov. Povezava levičarskih strank »Frente amplio« (široka fronta) je zajela 20,43 % volilcev. Istočasno so bile volitve za senat (30 članov) in poslansko zbornico (99 članov) ter v pokrajinska vodstva. Predsednik je postal 48-letni odvetnik in časnikar Julio Maria Sanguinetti, voditelj stranke »rdečih«. Po prednikih izhaja iz Genove.
Bralci pišejo
Enostransko ali mnogostransko?
V	Celovcu je bila 16. novembra manifestacija v obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Prisotni so bili slovenski ljudje iz vseli treh koroških dolin (Zila, Rož, Podjuna), zastopana so bila vsa svetovnonazorska prepričanja. Toda ti ljudje, vsaj ogromna večina, so bili na koncu, ko so pristvovali kulturni prireditvi v veliki dvorani celovškega razstavišča, več kot razočarani. Program je bil enostranski, čisto levičarsko pobarvan. Tega ne trdimo mi, Zapisano stoji v 47. številki »Nedelje«, ver-
Radijsko poročanje in manipulacije
Večkrat je že bilo rečeno, da lahko novico manipuliraš s tem, če kak njen del zamolčiš. Skratka, škodo delaš ne z lažjo, ampak s tem, da vsega ne poveš.
Na to sem se spomnil, ko sem poslušal pregled slovenskega tiska po radiu Trst A v nedeljo 25. novembra zjutraj. Puščam ob strani izbor člankov. Tega bi morda kak drug časnikar naredil drugače. Toda ko časnikar citira stavek, ki ga je izbral, naj vsaj tega citira v celoti, brez okrajšav, ki spreminjajo nekatere poudarke.
Časnikar po radiu je na primer citiral uvodnik Katoliškega glasa takole: «... naj se izkažejo stranke, ki zanje slovenski volivci volijo...« Toda Katoliški glas je napisal: «... naj se izkažejo stranke in partije, ki z.anje slovenski volivci volijo...«
Morda bo kdo rekel, da stranke ali partije je vseeno. Toda. Prvič: če je vseeno, naj bi časnikar stavek pustil, kot ga je uvodničar v Katoliškem glasu napisal. Drugič: dobro vemo, da ni vseeno, ker partija je pri nas prav določena stranka. Mislim, da je hotel uvodničar s tem, ko je zapisal partija, dati nek poseben poudarek prav na to stranko, ki zase trdi, da prejema največ slovenskih glasov. Tako sem ga razumel jaz. In tako ga je verjetno razumel tudi radijski časnikar. Prav zato je »nepomembno« besedico raje izpustil. V. š.
Cecilijanka 1384
Tržaški škof Bellomi na obisku na liceju »F. Prešeren« v Trstu v soboto 17. novembra. Ob njem škofov vikar dr. Lojze Škerl
Po izčrpnem poročilu o goriški Cecili-janki v prejšnji številki Katoliškega glasa ostane malo možnosti za strokovno oceno. Čisto pravilno omenjeno poročilo že v naslovu označuje prireditev kot praznik slovenske pesmi. Saj nima tekmovalnega značaja, da bi žirija zbore razvrščala v kako vrednostno lestvico, pač pa je prireditev, ki vzpodbudno vpliva na pevske zbore naše narodne skupnosti v Italiji. V tem oziru zasluži Zveza slovenske' katoliške prosvete vse priznanje za svoje uspešno delo in posebej zato, ker vključuje v prireditev tudi zbore iz sosednjih pokrajin ter iz Avstrije in Jugoslavije ter tako poudarja slovenski enotni kulturni prostor.
Prisoten sem bil le pri nedeljskih nastopih Cecilijanke, ko je sodelovalo 14 pevskih zborov. Krivično bi bilo uporabljati enotno merilo za zbore, ki so se formirali šele pred kratkim in kjer pevci dobivajo prva spoznanja o delovanju zbora ali pa za zbore, ki imajo za seboj že dolgoletno prakso z izkušenim zborovodjo.
Omejil se bom na ugotovitev, da izkazujejo vsi pevci veliko ljubezen do petja in da si — v okviru svojih možnosti — resno prizadevajo nuditi poslušalcem našo pesem v čim dostojnejši obliki. Skoro vsem nastopajočim bi priporočal večjo pažnjo tudi pevski tehniki in boljši izgovarjavi. Ponekod sem tudi opazil neke samovoljnosti v pogledu interpretacije. Poleg not je treba upoštevati tudi avtorjeve napotke (tempo, »p« ali »f«, cresc. in podobno) za izvedbo. Tudi izbira pesmi bi bila lahko boljša. Občasno posvetovanje pevovodij bi verjetno pozitivno vplivalo na pestrejšo sestavo sporeda posameznih zborov.
Kljub tem obrobnim pripombam pa je bila revija v celoti na dostojni višini in je častno predstavila — tudi dragorodnim poslušalcem — kulturno zanimanje Slovencev, ki zajema tako večje kraje kot manjše zaselke. Od nedeljskih nastopov bi omenil stalen napredek dekliškega zbora iz Devina in presenetljivo lep zvok moškega zbora Novega Sv. Antona iz Trsta, medtem ko sem pri nekaterih že dobrih in uveljavljenih zborih opazil nekakšen zastoj.
Ubald Vrabec
Z GORIŠKEGA
Drugo srečanje goriških gledaliških skupin
Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice prireja letos drugo srečanje goriških amaterskih gledaliških skupin, na katerem sodelujejo skupine iz goriškega in novogoriškega območja.
V nedeljo 25. novembra je v Grgarju nastopila dramska skupina PD Štandrež in uprizorila Štokovo veseloigro »Moč uniforme«. Predstava je bila deležna velikega odobravanja s strani številnega občinstva.
V začetku novembra so na Humu nastopili člani KD Jezero iz Doberdoba s »Kovačevim študentom«.
V tem okviru bo v nedeljo 9. decembra nastopila v Štandrežu gledališka skupina iz Huma in uprizorila Partljičevo igro »Tolmun in kamen«.
V	Katoliškem domu revija goriških gledaliških skupin
Goriška občina in rajonska konzulta iz Stražic prirejata v Katoliškem domu v Gorici drugo revijo gledaliških skupin, ki delujejo v Gorici.
Na programu je nastop treh italijanskih in ene slovenske skupine. Prva predstava v soboto 24. novembra je bila v slovenščini in sicer komedija »Moč uniforme« v izvedbi štandreške dramske skupine. Naslednja bo v soboto 1. decembra ob 20.30 v italijanščini z igro N. Erdmana »Samomorilec«.
Pričeli so se večerni koncerti v goriškem Avditoriju
V sredo 14. novembra je bil v organizaciji kulturnega društva »R. Lipizer« ob podpori goriške občine in hranilnice ter RA1 v goriškem Avditoriju prvi iz vrste »Večernih koncertov«.
Nastopil je pianist Raimondo Pianisi. V prvem delu je odigral Chopinovi sonati v b-molu op. 35 in op. 31, v drugem pa tri Gershvinove preludije in Piavo rapsodijo. Ob koncu sta se mu pridružila še kontrabasist Marco Ratli in baterist Carlo Sola. Skupno s pianistom so zaigrali še tri skladbe istega avtorja.
Sovodnje
Izredna občinska seja 13. novembra. Že
na prejšnji seji je svet razpravljal o poslovnem obračunu za leto 1983 in kako prebitek uskladiti z letošnjim proraču-
nom, a je moral o teh točkah ponovno razpravljati, iker zadnjič pristojni organi še niso vrnili dokumentacije.
Prebitek znaša 36.862.057 lir. Del te vsote je že bil razdeljen: 15 milijonov za vplačilo pasivnih obresti, tri milijone za sklad za vzdrževanje občinskih cest in tri milijone za sklad za poslovanje županstva. Ostali znesek bo porazdeljen na prihodnjih sejah.
Svetovalec SSk Remo Devetak je želel pojasnilo, kako je s postavko v znesku 25 milijonov, ki je bila vnesena v zadevni proračun za popravilo poslopja bivše šole v Gabrjah. Odgovoril je v glavnem župan in dejal, da bo zadevni znesek občinska uprava črpala iz postavke, ki sloni na zakonu Bucalossi in je vključena v proračun. Župan je še dodal, da so načrti v zvezi z obnovitvijo strehe na tej stavbi že napravljeni in da bo v kratkem razpisana dražba za ta dela.
SKPD »M. FILEJ« IN SGS - GORICA priredijo v sredo 5. decembra ob 16. uri
v Katoliškem domu
SKUPNO MIKLAVŽEVANJE
Na sporedu je igrica
NA MIKLAVŽEV VEČER
nakar bo obdarovanje. Darila se sprejemajo do 15.30 v Katoliškem domu. Vabljeni mali in veliki.
Sledila je razprava o prispevkih občinske uprave za leto 1984 kulturno prosvetnim in športnim društvom. Ta vsota znaša 9 milijonov lir. Vsa kulturna društva, ki delujejo v sovodenjski občini, bodo prejela po 1.050.000 lir. So to »Danica« z Vrha (lani prejela 1.500.000), »Vipava« na Peči (lani 1.150.000), in »Sovodnje« (lani prejelo
(1.350.000), »Skala« iz Gabrij (lani en milijon), pevski zbor Rupa-Peč (lani 600.000). Ostalim društvom so bile določene naslednje vsote: »Kraški krti« 300.000 (100.000), skavti 150.000 (100.000), taborniki 150.000
(100.000), sekcija krvodajalcev Sovodnje
150.000 (100.000), športno društvo Sovodnje
2.200.000 (1.600.000) in ŠZ Soča 800.000 (lani 400.000) lir.
V razpravo o teh prispevkih so posegli tudi svetovalci SSk. Branko Černič je vprašal, na kakšni osnovi je odbor različno ocenil delovanje krajevne sekcije krvodajalcev in »Kraških krtov« (slednji so dobili dvakrat več). Remo Devetak je pozitivno ocenil dejstvo, da je po tolikem času prišlo do poenotenja v razdeljevanju prispevkov kulturnim društvom, kar pa se ni zgodilo na žalost glede športnih društev. Zaradi tega bo njegova skupina glasovala za postavke, ki se nanašajo na kulturna društva, vzdržala pa se bo glede športnih. Ker pa je občinski tajnik opozoril, da glasovanje velja za vse postavke hkrati, so se svetovalci SSk vzdržali. Stališčem teh svetovalcev so ugovarjali župan, podžupan, odbornik za šport Marjan Devetak in svetovalec Vilko Fajt, od večine, ki so naravno zagovarjali gledišča občinske uprave glede porazdelitve prispevkov.
V »raznem« je še padel predlog, naj v prihodnje prejmejo prispevke le tista društva, ki bodo naslovila zadevno prošnjo do določenega roka. Stavljen je bil tudi predlog, kako naj občina v bodoče pomaga domačim društvom, ko imajo ta v svoji sredi zbore, folklorne skupine in podobno. Za to izredno pomoč naj bi društva predhodno obvestila pristojne organe občinske uprave.
Na koncu seje je podžupan Klemše med drugim poročal o sestanku, do katerega je pred kratkim prišlo med predstavniki slovenskih občin Sovodnje, Šte-verjan in Doberdob, Enotnega šolskega odbora (dr. K. Humar) in predsednikom rajonske konzulte za slovenska vprašanja pri občini Gorica (dr. V. Šturm). Na tem sestanku je bilo govora tudi o možnost-nem stiku s pokrajinsko in občinsko upravo v Gorici, ki sta zadolženi za vzdrževanje tamkajšnjih slovenskih šol, kajti nujno je potrebno, da se kronični problem slovenskih šol premakne z mrtve točke.
Sestre usmiljenke brez mladih moči
V	ženskih redovih primanjkuje mladih moči. Povprečna starost sester usmiljenk je bojda 65 let. Pred vojno so imele sestre zelo pomlajene vrste. Samo v zagrebški provinci je bilo nad 5.000 slovenskih deklet. V Sloveniji je bilo okrog 1.200 usmiljenk. Po vojni so vse morale zapustiti slovenske bolnišnice in šole ter druge ustanove, kjer so delovale. Morale so poiskati delo v srbskih, makedonskih in črnogorskih bolnišnicah. Še vedno tam deluje okrog 200 slovenskih sester.
Škofov obisk na slovenskih šolah
Z obiskom v Dolini je tržaški škof praktično zaključil svojo pastirsko vizitacijo v škofiji, ki je trajala skoraj štiri leta.
Med drugim je g. škof obiskal že vse slovenske šole razen tistih pri Sv. Ivanu v Trstu. Zaradi tega je bil v soboto 17. nov. na liceju »F. Prešeren«, v četrtek 22. nov. na zavodu »J. Stefan« in v soboto 24. nov. na zavodu »2. Zois«. Povsod so ga zelo lepo sprejeli in g. škof ie odnesel od tega obiska najboljši vtis. Dijake je nagovoril v slovenščini in jim priporočil, naj dobro izkoristijo šolska leta. Po »uradnem« govoru se je zadržal med dijaki in odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih dijaki sproščeno zastavili. Na vsaki šo-
li	se je več časa zadržal tudi s profesorskim zborom.
Učiteljišče »A. M. Slomšek«, srednjo šolo »Sv. Ciril in Metod« ter osnovno šolo »O. Župančič« bo g. škof obiskal malo pred božičem. Povabili so ga namreč, naj se udeleži božičnice, ki jo bo pripravilo učiteljišče.
V	Marijinem domu v ROJANU bo v sredo 5. decembra ob 15. url
MIKLAVŽEVANJE
Šolski otroci bodo pozdravili Miklavža z igrico prof. Lučke Susič
»ANGELČEK V TEŽAVAH«
Prošnja tržaškega škofa za Etiopijo
»lz Etiopije prihajajo vsak dan bolj dramatične novice. Zaradi lakote ljudje umirajo. Po televiziji prihajajo v naše domove mučni prizori podhranjenih otrok. Njihove velike oči in mrtvaško bledi obrazi prosijo usmiljenja. Ali smemo zapreti 9voja srca?
Prosim zato škofijo in tržaško mesto za velikodušen odgovor na klic, ,ki prihaja iz Afrike. To je ječanje umirajočih in najbolj ubožnih ter toliko nedolžnih otrok, ki jih je sama kost in koža, ker jih hranijo le solze njihovih nemočnih mater.
Naša škofijska dobrodelna ustanova Ca-ritas ne more takoj dostaviti pomoči v prizadete kraje. Najbolje je pomagati z denarjem. Denar izročite župnikom, na škofiji, ustanovi Caritas ali na upravah listov: Vita Nuova, Katoliški glas, II Pic-colo, Messaggero Veneto. Važno je, da nihče ne presliši te prošnje in da vsakdo pomaga po svojih močeh, velikodušno, tudi za ceno osebne žrtve.
Prosim Gospoda, naj bogato povrne vsem, ki bodo pomagali lajšati trpljenje in reševati življenja!«
»Skupnost in krščanska sprava«
V	tednu po veliki noči prihodnjega leta bo, verjetno v Loretu, vsedržavno zborovanje italijanske Cerkve z naslovom »Skupnost in krščanska sprava«.
To zborovanje sklicujejo italijanski škofje (napovedali so ga v aprilu 1983), ki se zavedajo vseh negativnih pojavov, ki mučijo današnjega človeka in ustanove. Ker se človek vedno bolj oddaljuje od sočloveka in od Boga, doživlja v sebi pravi
razkroj. Cerkev ne more, kakor tudi noče biti brezbrižna pred vsemi temi pojavi, zato išče ustrezne sodobne oprijeme v luči oznanjevanja in zakramentalne pomoči, da se približa človeku ter mu pokaže pot, po kateri naj bi hodil, oziroma naj bi skupaj hodila.
Ta nova pot se je začela z II. vatikanskim vesoljnim cerkvenim zborom in se nadaljuje z vedno novimi pobudami: množijo se srečanja, dokumenti, zborovanja, teološka in pastoralna razglabljanja, ki naj bodo opora vsemu temu prizadevanju. V večjem obsegu se je začelo v prejšnjem desetletju (kot odsev tega smo imeli v Trstu leta 1978 zborovanje: Kristjani iz oči v oči), dokler ni prišlo do posebnega pastoralnega načrta, ki naj bi veljal za celotno sedanje desetletje.
Prepletajo se torej pojmi oznanjevanja in zbližanja ali sprave, ki naj povezujejo, združujejo ter uresničujejo začeto božje delo. Vse to delo se ne začenja pri nas, temveč ima svoj začetek pri Bogu, ki je prvi prinesel spravo, sedaj pa moramo mi dopolniti, kar je od nas odvisno.
Kakor po vseh škofijah, tudi tržaški škof sestavlja poseben odbor, ki naj uskla-ja tisto poglavitno delo, ki naj bo po župnijah (predvsem v župnijskih svetih) in verskih organizacijah. V tem odboru smo tudi slovenski člani, ki imamo to skrb, da se ti načrti vpeljujejo tudi po naših župnijah in organizacijah. - d. j.
Tržaški škof v Ljubljani
V	okviru teološkega tečaja za visoko-šolce in izobražence je v četrtek 22. nov. govoril tudi tržaški škof Bellomi. V skoraj enournem predavanju (v slovenščini) je skušal razložiti, da je Cerkev še vedno znamenje in zagotovilo upanja. Visokošol-ci in izobraženci, med katerimi so bili predvsem mladi, so napolnili dvorano teološke fakultete in hvaležno sprejeli škofove besede. Pri okrogli mizi, ki je sledila predavanju, je škof Bellomi s »pomočjo« ljubljanskega nadškofa odgovoril na nekatera vprašanja. Začel je s predavanjem ob 19.30, debata se je zaključila po 23. uri.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE
V	NJEGOV TISKOVNI SKLAD! !
Predsednik slovenske vlade na obisku v Trstu
V	četrtek 22. novembra je prišel v Trst na enodnevni obisk predsednik IS skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj. Najprej se je popoldne sestal z novim predsednikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem. V daljšem pogovoru sta potrdila veljavnost dosedanjih oblik sodelovanja med Slovenijo in našo deželo, poudarila potrebo pospešitve izgradnje cestnih povezav in razpravljala, kako rešiti težavni položaj SSG v Trstu.
Pod večer se je nato Dušan Šinigoj srečal z Enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Člani te delegacije so ga informirali o zadnjih skupnih akcijah v podporo čimprejšnje odobritve zaščitnega zakona ter
POMAGAJMO OTROKOM
Teden sklada »MITJA CUK«
Petek 30. nov. ob 20.30 v Finžgarjavem domu na Opčinah celovečerni slovenski film »Idealist«.
Sobota 1. dec. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert. Nastopijo Tržaški oktet, Vilma Padovan, Mojca šiškovič, Marko Bitežnik in Tatjana Ražem. Slavnostni govornik dr. Pavel Fonda.
Nedelja 2. dec. ob 17. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah nastop folklornih in lutkovnih skupin »S pesmijo in plesom med nami«.
izrazili svojo zaskrbljenost, ker se stvari tako počasi rešujejo. Šinigoj je s svoje strani izrekel željo, da se okrepi sodelovanje med manjšino in matičnim narodom na kulturnem področju.
Slovenske šole na Tržaškem
Katinarski starši nadaljujejo svoj neutrudni boj, da bi svojim otrokom priborili primerne učne prostore. Koliko časa bo to še trajalo?
Dva razreda osnovne šole »F. Bevk« na Opčinah bosta imela začasno pouk v Trebčah. V šoli na Opčinah bodo namreč začeli prenavljali električno napeljavo. Zakaj ne poleti?
Prof. Lokar in zadeva dvojezičnih tabel
Ker ima v demokratični dražbi vsak državljan pravico, da pove svoje misli in zagovarja svoja stališča, objavljamo pismo prof. Aleša Lokarja, občinskega svetovalca v Trstu.
V zvezi s trebensko manifestacijo, ki se je vršila 18. nov. in napadi komunistov proti meni v tržaškem občinskem svetu sem poslal Primorskemu dnevniku 17. nov. sledeče pismo, ki pa ni bilo objavljeno:
»Spoštovani gospod urednik, v poročilu o včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta postavljate v ospredje dejstvo moje odsotnosti pri seji, ko je župan Richetti odgovarjal na vprašanja o dvojezičnih napisih, iz česar bi bravec lahko tudi sklepal, da sem pri tem vprašanju nezainteresirano stal ob strani. To bi bilo hudo, ker enostavno ni res. Mojo odsotnost si je treba razlagati kot protest proti stališčem, ki so prevladala v odboru. Richetti je sicer obljubil, da bo obnovil tudi dvojezične napise (in morda postavil še katerega), a tudi sam nisem s tem zadovoljen in zaradi tega se tistega dela seje nisem udeležil. To je pa bil tudi edini protest, ki sem ga lahko pokazal, saj kot član odbora ne morem odboru samemu in županu postavljati vprašanj, kakor to delata svetovalca Spetič in Parovel, ki sta v opoziciji.
Lahko bi, seveda, iz odbora izstopil. To ie stvar petih minut: napišem pismo županu in stvar je urejena. Toda ali bi s tem res tudi koristil naši narodnostni skupnosti? Postavil bi se v skupino tistih, ki kriče in protestirajo od zunaj. Vsekakor bi morala o tem soodločati tudi naša stranka.
Ko sta Spetič in Parovel odvihrala iz občinskega sveta pisat svoja "ogorčena" poročila med sejo, je v umirjeno in prazno dvorano kot zadnji prišel na dnevni red sklep, da se odobri sto milijonov lir podpore Slovenskemu stalnemu gledališču. Proti temu sklepu so nastopili štirje li-starji. Toda sklep smo izglasovali. Če ne bi bilo slovenskega predstavnika v odboru, ali bi bil sklep sprejet? Dvomim. Tudi to je treba upoštevati. Ali je res pametno, da smo Slovenci v opoziciji in "tulimo" na razne odbore kot en mož?
Shod v Trebčah pa pozdravljam, kei smatram, da je koristen. S podporo ljudskega gibanja smo slovenski predstavniki v raznih telesih, tako v Trstu, kot v Gorici ali Rimu močnejši, ker se lahko nanjo sklicujemo. Recimo, koliko je napredoval v teh letih naš zaščitni zakon, kljub predstavništvu v Rimu? Strinjam se, da je treba pokazati množično moč in voljo. A treba je tudi sodelovati, kjerkoli kaj dosežemo, ker bo drugače nujno prišlo do frontnih spopadov. Kdo si jih želi? Samo skrajneži z desne in leve.
Naše organizacije so me določile v okviru Enotne delegacije, da bi govoril v Trebčah. Tej pravici in možnosti sem se odpovedal, ker smatram, da je enotnost zelo skrhana, če se en del slovenskega predstavništva zaganja proti drugemu zaradi različnih političnih stališč.
V Trstu se je v zadnjih časih razvilo ozračje mirnega sožitja, ki je dovolilo rešitev mnogih vprašanj, ki so trla naše ljudi. Tudi to je dobrina, za katero je treba kaj žrtvovati, čeprav se strinjam, da ne naših osnovnih, naravnih pravic.«
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
priredi
ZBOROVSKO REVIJO v nedeljo 2. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
Sestanek SSk - DC
V petek 23. nov. sta se sestali pokrajinski vodstvi Slovenske skupnosti in Krščanske demokracije na Goriškem. Srečanje sodi v zadevo preverjanja -večinske koalicije, ki vodi goriško pokrajinsko u-pravo in kjer je zastopana tudi Slovenska skupnost.
Kot znano že dalj časa obstajajo nekatera nesoglasja glede pristojnosti pokrajinske uprarve. Nekatere stranke bi tudi želele, da bi pokrajinski odborniki v večji meri upoštevali in spoštovali želje in smernice strank večine in ne posegali na nekatera področja Je po svoji volji in presoji.
V tej luči so bili tudi nekateri sestanki strank večine (DC-PSI-PRI-PSDI in Slovenske skupnosti), kjer je prišlo do raz-čiščenja in do novih pobud, ki jih bo zlasti na gospodarskem področju podvzela pokrajinska uprava. Na teh sestankih je Slovensko skupnost zastopal pokrajinski tajnik Marjan Terpin.
V nadaljevanju seje so seveda obravnavali zlasti vprašanja slovenske manjšine, kjer ima prav DC lahko veliko vlogo kot večinska stranka. Ugotovili so, da so se nekateri problemi na Goriškem rešili zadovoljivo (obcestni znaki), so pa še nekatera vprašanja, ki jih je nujno treba rešiti in to zlasti šolski problemi v Gorici ter seveda zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italija.
Delegacijo Slovenske skupnosti je vodil tajnik Marjan Terpin, sodelovali so še pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan, Miro Gradnik, dr. Karlo Brešan in Remo Devetak.
Naj še povemo, da so v teh dneh začeli postavljati na pobudo pokrajinske uprave dvojezične obcestne table v slovenskih vaseh. Prvotni predlog je sicer bil, naj se postavijo samo italijanske. Na odločno zahtevo našega odbornika dr. Mirka Špacapana pa so tudi ostali pristali na njegov predlog in se je tako zadeva razumno in pošteno rešila. To seveda znova jasno dokazuje potrebo, da smo prisotni kot Slovenci v javnih upravah. Sicer gredo kljub vsemu zadeve mimo nas. Jasno pa je, da bi naš odbornik ne mogel več sodelovati v odboru v primeru, da bi njegov predlog ne bili sprejeli.
Sv. Miklavž bo v sredo 5. dec. od 19. uri
obiskal otroke v župnijskem domu v DOBERDOBU. Mladi igralci so njemu na čast pripravili igrico
SNEŽI, SNEŽI MIKLAVŽU NA POT
Vsi nastopajoči vabijo starše in prijatelje, da se jim pridružijo v veselem pričakovanju.
S seje občinskega sveta
Na zadnji seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci obravnavali vrsto vprašanj redne uprave. Na dnevnem redu so bile tudi razne interpelacije in resolucije.
Svetovalec SSk dr. Bratuž je na odbornika za šolstvo naslovil vprašanje o srečanju, ki ga je občinska uprava priredila za naslednje dni v Avditoriju za višje šole o pomenu knjige. Za to je bil povabljen pisaJtelj Paolini, kot šole pa je občinska uprava predlagala obe goriški učiteljišči, slovensko in italijansko. Medtem ko je
slovenski zavod vabilo sprejel, pa je italijanska šola vabilo odklonila. Svetovalec je želel vedeti, če občina pozna razloge za to zavrnitev, za katero se lahko skrivajo globlji razlogi, kot npr. nezaželeni stik s sorodnim slovenskim šolskim zavodom.
Odbornik Obizzi je v odgovoru slovenskemu svetovalcu prebral motivacijo italijanskega učiteljišča, češ da udeležba na srečanju ni didaktično primerna oz. možna. Sam pa je tudi videl v tej motivaciji čudno izraženo ne volj o do sodelovanja in duh zaprtosti. Svetovalec SSk je v zaključni izjavi potrdil svojo bojazen, da je torej res šlo predvsem za pomanjkanje politične volje po stiku med dvema šolama in s tem predvsem zaviranja tistega procesa sodelovanja in prijateljstva, ki ga prav Gorica tudi navzven izkazuje na mnogih ravneh.
Zanimivo, da italijanski dnevni tisk tega vprašanja sploh ni zabeležil.
SGS za telovadnico
Vsakogar, ki obišče Katoliški dom v Gorici, takoj pritegne pogled na veliko belo stavbo, našo novo telovadnico. Služila bo zlasti slovenski mladini, ki bo v njej lahko prosto urila svoje telesne zmogljivosti ne da bi bila primorana hoditi od telovadnice do telovadnice, obenem pa bo tudi v sklopu slovenskega centra, ki bo tam nastal, zbirališče ob raznih kulturnih, rekreacijskih in športnih manifestacijah. To bo še bolj krepilo našo trdno zavest, da smo Slovenci in da se lahko brez težav uveljavimo v naši družbi.
Nova telovadnica pa stoji kljub vsem naporom ustanov in posameznikov sredi travnika še nedokončana; potrebna je še ureditev notranjih prostorov. Žalostno bi pa bilo, če se bo gradnja zavlekla ali celo ustavila in bi bila vsa prizadevanja zaman. Nekateri so za novi objekt že veliko žrtvovali. Hvalevredno bi bilo, da bi jih še drugi posnemali z darovi in posojili.
Tudi skavti se že več časa trudimo, da bi vsaj po svojih močeh prispevali k zbiranju finančnih sredstev. Trudimo se, da bi bila naša slovenska javnost osveščena glede te zamisli in, kolikor nam je mogoče, sodelujemo pri akcijah, ki naj bi uresničitev načrta pospešile.
V ta namen bo ob Mali Cecilij anki v soboto 8. decembra razstava ročnih izdelkov in risb, ki so jih pripravili člani prve čete skavtov v Gorici. Starejši člani, tj. roverji in popotnice, bodo tokrat izdali in delili majhno brošuro (bilten), ki bo vsebovala različne članke o telovadnici. V programu je tudi velika nabiralna akcija po vsej Goriški.
Modri Gams in Simpatični Bober
Koncert na Travniku
Na praznik sv. Cecilije je bil v cerkvi sv. Ignacija tradicionalni koncert goriških pevskih zborov v počastitev zavetnice glasbe in petja. Škoda, da letos ni bilo niti enega slovenskega zbora, česar pa niso krivi prireditelji. Poleg goriških pevskih skupin je nastopil še pevski zbor iz Palmanove.
Zbori so predstavili predvsem izbran repertoar nabožne glasbe, tako klasične polifonije kot sodobnih del. Med slednje sodi gotovo nova skladba Stanka Jericija, Ave Maria, ki jo je pod avtorjevo taktirko zapel zbor SantTgnazio. Denarni izkupiček večera pa je šel za popravilo travniških
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na revijo naših mladinskih in otroških pevskih zborov
Mala Cecilijanka
ki bo na praznik Brezmadežne v soboto 8. decembra ob 16. uri
v Katoliškem domu v Gorici.
V atriju Katoliškega doma je bila pretekle dni razstava slik Veselke Šorll-Puc iz Ljubljane. Te slike so vzete predvsem iz cvetličnega sveta. Pričujoča fotografija pri-kaznuje slikarko (na levi) in dr. Marilko Koršič-čotar (na desni) ob odprtju razstave
v soboto 17. novembra letos
orgel, o čemer je v začetku spregovoril tudi župnik sv. Ignacija Silvano Cocolin. Pozdrav je prinesel ob koncu še goriški župan Scarano.
Šport
Ravnokar se je zaključilo pokrajinsko prvenstvo mladincev. Tudi letos je mladinska ekipa 01ympie uspešno zaključila prvenstvo s solidnim drugim mestom na skupni lestvici.
Ekipa je bila tako sestavljena: Igor in Robert Cotič, Benedikt Košič, Andrej Terpin, Ivo Špacapan, Damjan Podveršič, Luka Maraž, Flavio Bello, Igor Devetak, Klaudio Batistič. Prvenstva so se udeležile še ekipe: Torriana iz Gradišča, Val iz štandreža in Libertas iz Gorice.
V prvem kolu je Olvmpia doživela spodrsljaj proti Tomani. Ostali dve tekmi pa je 01ympia gladko zmagala z rezultatom 3:0. Podčrtati je treba zlasti slovenski derby proti Valu, katerega so 01ympijci gladko- dobili.
V povratnem kolu je 01ympia bila v gosteh vodeče Torriane, ki je zopet odnesla obe točki. Proti goriškemu Libertasu pa je brez težav z zmago utrdila svoj položaj na skupni lestvici.
Zadnja tekma prvenstva je bila med Valom in Olimpio. Zmagala je slednja s 3 : 2 (15 : 4, 17 : 15, 7 : 15, 10 : 15, 11 : 15).
Končna lestvica: Torriana 14 točk, 01ym-pia 8, Libertas 2, Val 2. - C. R.
Zahvala
Vaščani iz Gročane in Peska se zahvaljujejo za lepi večer, ki sta ga priredili družini Raiem in Ozbič s predvajanjem diapozitivov z izleta po Apuliji. Veseli bodo, če se še kdaj oglasita.
OBVESTILA
»Slovenska kulturna prisotnost na Primorskem v sedanji dobi«. Tak je naslov kulturnemu večeru, ki ga priredi Zavod za družbeno in versko zgodovino v Gorici v Centru L. Fogar v petek 30. novembra ob 17.45. Govorili bodo prof. Fr. M. Dolinar iz Ljubljane, prof. Marija Klinc in Marija Pirjevec, obe iz Trsta.
Molitvena skupina p. Pija, iki jo vodi v Gorici slovenski duhovnik dr. Anton Rustia, priredi ta četrtek, petek in soboto tridnevno srečanje kot pripravo na praznik Brezmadežne. Vse tri dni, 29. in 30. nov. ter 1. dec. bosta srečanji ob 10. uri dopoldne in ob 5. uri popoldne v cerkvi Brezmadežne, ul. Garibaldi. Vabljeni vsi častilci Brezmadežne in p. Pija.
Seja Zveze slov. katol. prosvete bo v ponedeljek 3. decembra ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Društvo zamejskih likovnikov je pripravilo skupinsko razstavo, ki je odprta v Kulturnem domu v Gorici do 5. decembra (razen ob prazničnih dnevih) od 17. ure do 19.30.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 3. decembra ob 20.15 govoril dr. Jože Maček o oskrbi s hrano in z njo povezanimi ekološkimi problemi.
Tečaj za zborovodje. Na sedežu Slovenske prosvete v Trstu, ul. Donizetti 3 se nadaljuje natečaj za zbotx>vodje, ki ga prireja ZCPZ. Lekcija traja tri ure in ima dva dela. Prvi je posvečen teoriji (tehnika dihanja, uporaba resonančnih prostorov, drža telesa itd.), drugi branju not in interpretaciji skladb s praktičnimi primeri. Začetek ob 16. uri.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst
sporoča, da bo mesečna maša za edinost v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3 v ponedeljek 3. decembra ob 17.30. Po maši ekumenski razgovor in predvajanje diapozitivov.
Slomškov dom v Bazovici priredi mi-klavževanje v kinodvorani 5. decembra ob 16. uri.
Veliko Gradišče v Gročani vabi na mi-klavževanje 5. decembra ob 20. uri.
Ankaran. Koprski škof Janez Jenko bo v nedeljo 2. decembra ob 14.30 posvetil novo cerkev v Ankaranu.
DAROVI
Za Katoliški glas: dr. Drago Štoka 20.000; Ladi Likon presežek od naročnine 4.600 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: žena in otroci ob drugi obletnici smrti Jožefa Komjanc 300.000; C. T. 700.000 lir.
Za Pastirčka: Fotoincisione Isontina, Mo-ša 20.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Božena Terčon, Mavhinje v spomin Ide Bregant vd. Luisa in v spomin pok. staršev 30.000 Idr.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: razni iz Zgonika 100.000; Kakeš 20.000; A. Ca-harija 25.000; Kosmina 50.000; N. N. 10.000; Valerija Čermelj 10.000; Pertot 10.000; N. N. 10.000; Gruden 5.000; Caharija 5.000; N. N. 3.000; Metlikovec 5.000; nabirka IV. nedelje v novembru 140.000; B. B. v spomin pobitih v vojni 100.000; G. J. 10.000 lir. Renato Rebula in Karlo Pangos sta brezplačno opravila lesena dela pri odru.
Za cerkev na Opčinah: Ana in Peter Fer-luga ob zlati poroki 50.000; družini Šker-lavaj in Škeriavaj ob poroki Kristine in Kenneth 50.000; razni 17.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Ana in Peter Fer-luga ob 50-letnici poroke 50.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: Stanko Požar v spomin na mater Marijo 50.000; Marija Križmančič v spomin Vincenca Šajsniko-vega 30.000; družina Mihalič-Križmančič v spomin Frančiške Peteroš 25.000; Justa Lajtova v spomin iste 5.000; Marija Štefanova 10.000; Pierina Žagar v spomin na pok. svojce 10.000; Fabio Ferfoglia 5.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: N. N., Gabrovec - župnija Prosek 20.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: Mužina Bizerni 10.000; Zorka Kalc 10.000; Amalija Pečar 10.000; Stana Kalc 5.000; Kristina Kalc
5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: birmanci in starši župnije sv. Katarine 50.000; N. N. ob srebrni poroki 40.000; Sandra Močnik v spomin Marije Požar 30.000; družini Mihalič-Križmančič v spomin tete Francke Peteroš 25.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Sandra Močnik v spomin pok. Blanke Hoič, matere Renate Kralj iz Bazovice 15.000 lir.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda - Trst: Marija Kralj, Padriče 10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: N. N., Opčine 70.000; N. N. v spomin Ivanke Furlan
10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Bernarda Kuret v spomin pok. Petra Fabris 20.000 lir.
Za semenišče v Vipavi: družbenka N. N., Trst 100.000 lir.
Za lačne po svetu: Albina Malalan, Bane 10.000; Zorka Bevk namesto cvetja na grob Štefana Kompare 20.000; Ida Koshuta, Gorica 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: družini Škeriavaj in Škeriavaj ob poroki Kristine in Kenneth 50.000; Ema Kralj, Trebče 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
MBMt
Spored od 2. do 8. decembra 1984
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Miklavževa tovarna«. 11.15 Vera in naš čas.
12.00 Narodnostni trenutek... 14.10 Nedišiki zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeijek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 G. Puccini: »Gianni Schicchi«, operna enodejanka. 11.30 Literarni listi. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Primorska poje '84: oktet Vrtnica iz Nove Gorice, zbor ital. skupnosti iz Izole, zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane. 14.10 Otroški kotiček: »Naši prijatelji z repom«. 15.00 Iz šolskega sveta.
16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Tostran in onstran sonca.
Torek: 8.10 Dosje Koprivišče. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Proti filmskemu ustvarjanju.
14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim.
16.00 Športna tribuna. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Dvajset let Kuit. doma v Trstu. Sreda: 8.10 Športna tribuna. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Letošnja revija Cecilijanka. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Otroci, zdaj ste na vrsti vi!
16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Violinist Marko Bitežnik. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Zapiski na robu. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Vokalna skupina iz Venla na Holandskem. 18.00 Kulturna srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Prisrčne pozdrave iz... 13.20 MPZ iz Maribora. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Pianistka Vilma Padovan. 18.00 Kulturni dogodki. 18.30 Nabožna glasba.
Sobota: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.40 Veliki orkestri. 10.00 Mladinski oder: »Dobrotna gospa«. 10.20 Koncert RAI iz Rima. 11.40 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 Otroški kotiček: »Na leteči preprogi«. 15.00 Glasbeni portret Urbana Kodra. 16.00 V svetu valčka. 17.00 Mi in glasba. 18.00 Roman »Danes grofje celjski in nikdar več«.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Za lačne v Etiopiji: Judita in Diomira Fabjan v spomin na pok. Pino Fonda 50.000 lir.
Za misijone: N. N., Zgonik v spomin pok. sorodnikov 20.000; Avguštin Bartol v spomin Vincenca in Frančiške Gorjup 10.000; v spomin pok. Ražam, Pesek 51 N. N. 10.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 °/6 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
)) Banca Agricola Corizia 5 Kmečka banka Gorica—i
c.r.ag.l.
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
GORICA Travnik, 25 Tel. 84407
• Knjige
• Šolske potrebščine
• Nabožni predmeti