... Posamezna številka siane 60 vinarjev.
(Naročnina listu: —
iCelo leto . . K 50'—
{Pol ieia . . .	„ 26*—,4>
'{Četrt leta . .	„ 13*— ',%{
Ztmaf Jugoslavije s .Jf'
{Celo leto . .	* 66.— 'f|
(Posamezne številk®
»a Stiriti straneh @0 v.
‘{Uredništvo i.upravništvo:
{Maribor, Koroška ulica }4t 5. — Telet on št. 220.
II	, • '■
feoliitvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Inserail ali oznanila
se računajo po K 1.80 v: od enoredne petit vrste: večkratnih özttanäih — popust. —
„Straža“ izhaja v pon--deljek in petek popoldne, Rokopisi se ne vračajo
Z uredništvom se mor» govoriti vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
9, Številka.
Maribor, dne BO. januarja 1020«
Letnik XII
Üeanci in Lak
*> $
Najnovejša „Deutsche Grenzwacht“ je prinesla S dolgo poropilo n našem sporu z Lahi, ne oporeka o - | aravičenostf naših zahtev na Primorskem, toda zravon * 1 * * * V •’»evdarja, da so ravno tako upravičene tudi nemške a ah te ve po naših krajih. Temu moramo odločno in takoj ugovarjati, ker bajka da so načela, katera proglašamo napram Lahom na Primorju različna od na-àsl, po katerih se ravnamo napram Nemcem na se -veru, se ne sme vzgojiti in se ne sme vzdržati in ti eden dan.
Mi zahtevamo na severu in na jugu načeloma ni odločno pravico samoodločbe naroda. Kako se ta samoodločba izrazi in izvršuje, je odvisno od razmer. Na Primorskem je naše ljudstvo narodnostno večinoma zrelo in zavedno. Imelo je vsaj po deželi sloven ske šole, imelo pravice pri uradih, izvzemši mesta Gorice, Trsta in nekaterih točk po Istri, je bilo Italijanom uradno enakopravno. Ker je torej ljudstvo za glasovanje zrelo in sposobno, naj potom glasovanja izreče, kam hoče pripadati. Enako pravico samoodločbe mora imeti slovensko ljudstvo na severni meji. A tukaj so razmere drugačne. Ljudstvo ni imelo Šol, ni imelo pravic po uradih, živelo je pod silnim nemškim gospodarskim, socijalnim in kulturnim pritiskom. Radi tega se narodna zavednost ni mogla razviti in bilo bi nesmisel, ako bi dali na glasovanje ljudstva neko zadevo, o kateri ljudstvo pojma nima in imeti ne more. Ako bi dali na ljudsko glasovanje, bi se inar -sik,je ljudstvo izreklo, da samoodločbe noče in je raje f nadalje podvrženo Nemcem. Saj je Radgona, n. pr. po ‘ velikanski večini slovenska, pa bi v slučaju glasovanja se najbrže ne hotela izreči za samoodločbo, ampak za nadaljnu nemško sužnjost. Da rabimo priliko : bilo bi tako, kakor da bi mladoletnemu otroku, ki je bil kmalu po rojstvu oddan tujim ljudem in matere nikdar niti poznal ni, dati na prosto, če hoče priznati mater in se vrniti k nji ali ne. Ljudstvu ne smemo dati samo pravice, da se izreče za samoodločbo, am -pak mu moramo tudi dati samoodločbo in to tudi v slučaju, ako bi jo na kakšni točki vsled svoje suženjske vzgoje in nevednosti ne hotelo. To stališče vetja za našo mejo na jugu, kakor tudi na severu.
V slučaju, da pridejo Slovenci na Primorju pod laško gospodstvo, zahtevamo za njo popolno, možnost, da ohranijo svojo narodnost. Isto priznamo tudi Nemcem, ki so prišli pod našo vlado. Ne priznamo pa pravice, da bi se nemškutarji ne smeli vrniti v naročje svoje narodnosti. Na Primorju zahtevamo za Slovence slovenske šole, ravno isto pravico pa priznamo i Nemcem v naši državi. Ne priznamo pa nemškutarjem pravice, da bi smeli še nadalje v tem duhu vz -gajati otroke. V naši državi imajo Nemci nemške šole, zn prir. oziroma preustrojile so se samo ponemče-valnice. Na jugu pa zapirajo Italijani slovenske šole, kjer bi se slovenili laški otroci, sploh ni bilo. Mi zahtevamo za slovenske kraje na jugu slovenske uradnike, išlo '-pravico priznamo tudi . Nemcem po nemških krajih. Ker pa v Sloveniji ni nobenih nemških krajev, ki so obstajale za slovenske otroke, poslovenovalnic, —- celo znano Kočevje je dvojezično, naša mesta so pa kvečjemu močno nemškutarska z malo primesjo Nemcev — jim tudi ne moremo dati lastnih uradnikov. Ä pač pa naj se nastavijo povsod, kjer živi večje število Nemcev, uradniki vošči tudi nemškega jezika. — Nemci naj imajo v naši državi popolno državljansko enakopravnost in naj uživajo vse ustavne svoboščino in pravice: svobodo tiska, zborovanja, združevanja, volitev itd., pod edinim pogojem, da se čutijo naši državljani. Med nami in Nemci ni več načelnega prepira, prepir bo samo še za nemškutarje. Kakor hitro se Nemci odrečejo tudi njim, srno lahko najboljši prijatelji in zavezniki.
Eden boj je končan, pričenja se drugi, namreč boj med Jugoslovani in Italijani za Adrijo! Ako hočejo biti .Renici pametni, je. njihovo stališče jasno. V. sporazumu z Jugoslavijo, dobe mirnim načinom, po-torn svoje kulturne in .gospodarske sile, trgovski pristop do A d rije, ako pa mi v boju z Italijani podležemo, bo obvladala jadransko vstočno in severno obal italijanska rasa in za Nemce bo to morje izgubljeno za vedno. Povdarimo pa še enkrat, da vsako dobro razmerje z Nemci je mogoče samo za ceno, da se odrečejo naših nemškutarjev in oni Nemci, ki žive v naši državi, priznavajo našo državnost.
Dr. Korošec ministrom.
Dr. Korošec jo zopet poslal na naše ministre tri pisma: finančnemu ministru radi prepočasnega uradovanja carinskega urada, poštnemu ministru zaradi slabih poštnih razmer v Sloveniji in vojnemu ministru glede pomanjkanja dušnega pastirja za katoliške nejake.
1.	Prepočasno carinsko uradovanje.
Pism<H dr. Korošca iinančnemu ministru se o brača proti prepočasnemu carinskemu uradovanju, ki je veiika nevarnost za razvoj, našega narodno-gospo-darskega življenja. Carinski uradniki so splošno nezmožni za svojo delo ter silno ovirajo promet. V Za-
grebu se je n. pr, za ooarinenje 43 vozov rabilo 12 dui, ocarinilo se je povprečno 1 voz na dan. V Brežicah je čakalo 31 voz soli skoro cel mesec december na ocarinjen je. V Mariboru carinski urad ni pustil potrebnega razstreJjiva v rudnik Trbovlje, dasi so razstreliva, carine prosta. Carina v Dravogradu pred Božičem ni prepustila premoga v Celovec, za katerega dobivamo kvas. Slovenija! je zato pred Božičem o-stala brez kvasa. Carinski urad v Mariboru uraduje drugače nego oni v Spiljah, vsled tega se neštetokrat zgodi, da pošlje carinski urad v, Mariboru cel vlak proti meji, a carinski, urad v Spiljah zavrne cel vlak nazaj v Maribor. V Mariboru, Ljubljani in Za-
LISTEK.
. grebu stoji vedno na stotine voz za ocarinjen je 5 do 15 ;ini, medtem ko splošno voz silno primanjkuje. Cele pokrajine nujno potrebujejo jjiaterijal za zgradbe, premičnine, železnino, a da materijal ne pride, je več-jidel kriva carinska uprava, ki brezobzirno duši ves promet. Železniška uprava ima vsled tega ogromno zaostanke tovora, n. pr. v Mariboru je lansko leto 1. oktobra zaostalo 660-vozov, letos, L januarja 673 vozov. Kako ogromna škoda vsled tega nastaja, je lahko uvideti. Blago je v inozemstvu ponajveč plačano, a ne more v Jugoslavijo, v Jugoslaviji pa vlada pomanjkanje in so vsled tega cene veduo višje, n. pr. za sol. Razen tega se ogromno blaga po poti pokvari, oziroma izropa, kar na cene silno vpliva. Car.carstvu manjka organizacije, vsa navodila dohajajo iz Beograda, a deželna delegacija financ nima nikakega vpliva. Dr. Korošec poziva ministra za finance, da
I tem razmeram v carinski; službi posveti svojo pozor-j nost in ukrene, da se ti nedostatki odpravijo kar naj-I hitreje.	;
12.	Slabe poštne razmere v Sloveniji.
Poštnemu ministru dr. Lukiniču je poslal dok-I tor Korošec pismo s to-le vsebino: V teku zadnjih me-? seeev so se poštne razmere na deželi zelo poslabšale. ponašanje, oziroma dovažanje pošte se je marsi-{ kje znatno skrčilo, raznašanje pošte po poštnem o* ž krožju marsikje popolnoma opustilo ali tudi vsaj skr-, čilo. S tem s« prizadeva našemu ljudstvu velika škoda v gospod ar sko-tr go vskem in kulturnem oziru. Nazadovanje poštnega obrata pomeni za nas, da se.nas šiloma tlači v'.gospodarsko-t r góvskem in kulturnem oziru za 20 do 3Ö let nazaj. Vzdrževan-jo poštnega obrata na dosedanji višini bi sicer v sedanjih časih pomenilo nekoliko več izdatkov, a ti bi se bogato poplačali z zavestjo, da je država storila vse za gospodarski in kulturni napredek našega ljudstva.-	?
3.	Dušno pastirstvo za katoliške, vojake.
Vojnega ministra generala Hadžiča opozarja dr. Korošec v sinjem pismu na pomanjkanje dušnega pastirstva za katoliške vojake in zahteva odporuoČ:i
V mnogih garnizijah, kjer so tudi vojaki katoličani, ni »iti enega katoliškega duhovnika, ne civilnega, ne vojaškega. Ti katoliški vojaki ne morejo izpolnjevati svojin verski n dolžnosti. Zlasti težko in neprijetno čutijo ta ijedostatek v težki bolezni. Ce v takih garnizijah umre katoliški vojak, ni na pogrebu niti katoliškega duhovnika. Med katoliškimi vojaki vlada nezadovoljnost, ki bi se mogla prenesti na njihove starine ir. na ves katoliški del našega naroda. Ker je v korist nase armade, da med vojaki vlada zadovoljstvo m ker državna uprava nima pravice, da državljanom, če so tudi vojaki, brani, oziroma jim ne da priložnosti, da izpolnjujejo svoje verske dolžnosti in dobivajo v bolezni in na smrtni postelji tolažbo svoje vere, prosi dr. Korošec ministra, da vprašanje katoliškega dušeskrbja pri katoliških vojakih< takoj reši v korist armade, države in v korist vojakom katoliške veroizpovedi.
Lojze Stražnik.	;,A
fapod tujčevega jarma«.
(Konec.)
Vsa gonja za Reko je umetno zaneten ter podpihovali ogenj, ki bo ugasnil, ko bodo padli vodje. Da ta čas ni več daleč, zato že dolgo časa skrbe in bodo skrbeli laški socijalisti. Pri nobeni slavnosti, prirejeni od patriotov, ne manjka trikolore z napisi „Fiume italianissima.“ Listi prinašajo slike, kako se reške gospe oklepajo laških častnikov in čet. To je baje bilo takrat, ko so grenadirji, takozvana „brigada kraljice“, odšli iz Reke.
Omenim naj še eno sliko: Ozemlje Reke, Iz tal se vzdigujejo križi laških grobov, Za njimi pa se vzdiguje okostje mrtvega laškega „heroja“, na glavi i-iha čelado, roko ima stegnjeno po Reki, pod sliko pa so napisane besede: „Ne, jaz se ne ganem!“ S takimi hujskarijami si hočejo pridobiti nad vojsko neje -Voljno ter v teku vojske trpeče ljudstvo. Pri teh karikaturah pa ne puste na miru niti Wilsona, Rišejo ga
kot generalissima Jugoslovanov, iz žepa mu gleda steklenica žganja.
Videl sem tudi naslednjo sliko: V kotu majhne sobice stoji postelj Avstrije, skovir nad posteljo vika „Crepa!“ Sredi sobe stoji Wilson ter pestuje v plenice zavito novorojeno dete Jugoslavijo. Pri postelji pa stoji velika knjiga oporoke z besedami:	Zapuščam
svojemu legitimnemu otroku Jugoslaviji Trst, Reko , Čedad, Gorico, Videm itd.“ Wilson deteta povprašuje: „Hočeš tudi Rim ?“ Kakor je vse grozno velika neumnost. se mi vendar zdi omenjenja vredno.
Razmerje med Francijo in Italijo je tudi samo na videz prijazno. Znani so dogodki na. Reki. A tudi drugod se spopadejo Francozi in Lahi. Tako ral je loški desetnik1 pred odhodom pripovedoval, da so se v Bruselj n sprli, streljali s strojnicami in da je bilo 30 mrtvih Francozov ter 18 Lahov. Množina mrtvih Francozov je večja, pa saj mi je to pravil — Lah!
Zopet sem doma!
Po vožnji po Italiji in, Nemški Avstriji, koder l. smo gledali dokaj žalostne razmere, smo došli na svö- j je domove. Nemška Avstrija se nara zdi kakor kak v f blato zavožen voz, ki se pri’ vsakem poskusu dvigan-ja vedno bolj pogreza, kar pa nikakor ni nov pojav, :
ampak stari grehi. „Wir sind arm und klein gewor -den“, je povedal nek beljaški urednik ujetnikom-vr-njencem. Kljub temu moram reči, da so pas jugoslo -vanske ujetnike sprejemali in pogostili kot lastne ter nam želeli srečne vrnitve na svoje domove. Dobro bi bilo, ako bi tudi tukaj bil kdo tako prijazen in ujetnikom-vrn j encem povedal kaj o novi državi.- Mislim, da bi imel povedati za ujetnike razveseli i ve jše reči, kot Nemci s svojim „arm und klein.“
Gledal sem vse lo življenje od konca do kraja svojega ujetniškega življenja, , gledal in pisal frag -mente. Zbral sem po mojem mnenju najvažnejše in isto podal, kakor sem že Uvodoma omenil, da izve javnost o trpljenju naših. Mnogo sem črtal. Ako 'še'mi je vse posrečilo tako, kot bi bil to rad. ne veni. Naj ie omenim en svetel moment ujetniškega življenja. Ta je bil, kadar smo se pri kupici orvietskega vina združili in zapeli pesmi troimenega naroda. Pri kita: ii Onam, onamo za brda ona Pogažen konjma klikuje jug, smo vsi prav dobro vedeli, da ta jug ni več Kosovo, ampak Jadran in Reka. Kdor misli, da je v ujetnikih! narodna zavest zamrla, se moti.
To so spomini in prvi utisi ujetnika-vrnjenen v novo domovino.
Politične Testi.
Jugoslavija.
Glede jadranskega vprašan ja je stavila ententa Jugoslaviji sledeči ultimatum: 1. Reka naj ne bo neodvisna država, ampak mesto se postavi pod garancije zveze narodov; 2. Sušak pripade Jugoslaviji ; 3. nova meja bi naj zagotovila po suhem zvezo med Reko in Istro ob obali tako, da bi šla železnica Reka—Ljubljana po jugoslovanskem ozem -iju; 4. Trst bi uaj bil zavarovan z okolico s pomočjo Wilsonove črte; 5. Zader bi naj bil v svojih občinskih mejah neodvisna država pod garancijo zveze narodov; 5. Italija dobi Valono in mandat nad Albanijo. Posebna vladavina se upostavi za ona okrožja v Albaniji, ki bi pripadla Jugoslaviji; 6. Italiji pripadejo otoki: Lošinj, Pelagruž in Vis, vse druge dobi Jugoslavija; 7. demilitarizirajo se vsi otoki v Jadranskem morju.
Na ta ententin ultimat je odgovorila po beograjskih poročilih naša vlada z izjavo, da se Beogradu predloženi načrt rešitve jadranskega vprašanja ne more smatrati kot akt mirovne konference , temveč le kot pritisk, ki sili v podpis londonskega pakta. Radi tega dejstva nima Jugoslavija nikakega vzroka, da bi odstopila od stališča, ki ga je zavzel in predložil Wilson v zadevi jadranskega vprašanja.
Amerikanske vesti zatrjujejo, da ni Amerika doslej prav ničesar izpremenila glede jadranskega vprašanja od Wilsonove poslanice sem. — Amerika se bo strogo držala dogovora z Jugoslavijo in njenih teritorijalnih zahtev ob Jadranu. Ako bi pa ententa predrugačila rešitev jadranskega vprašanja proti Wilson o vem načrtu, bi se to zgodilo brez udeležbe Zedinjenih držav.
Z a v e z n i k i n a p r o š a-j o'Itali j o, ka -kor to sporoča ministrski predsednik N itti sam, naj še počaka nekaj časa. prodno zahteva izvršitev Ion -donske .pogodbe. Ententa bo skušala v tem času zabraniti nove korake v prid Italiji, ki naj, zaupa v angleško in francosko pomoč.
D r. S m »dlaka J osip o d p o t o v al. — Brzojav je prinesel novico, da je odpotoval iz Pariza dr. Bmodiaka, baje ker je njegovo stališče bilo tako različno od stališča drugih delegatov, da je bilo njegovo sodelovanje z drugimi nemogoče. Dr. Smodlaka je. zastopnik Splita in razumemo, da mu je njegovo rodno mesto najbolj pri sren. Politično nepravilno je pa bilo, ako je mislil, da najlažje reši Dalmacijo, če se takoj brezpogojno odreče. Gorici in Trstu. Ravno obratno! Ako* bi bili takoj vse težišče diplomatičnega boja prenesli na Gorico in Trst, bi bili dobili Dalmacijo in Reko veliko lažje. Naše zahteve se opirajo na načelo narodnosti in na tej točki ne moremo odjenjati ničesar. Uklonimo se lahko edino le sili. Ce začnemo brantati s tem načelom, smo dali iz rok edino orožje, katere imamo. Nasprotno n oziranje nekaterih Dalmatincev nikakor ni bilo v korist naši stvari.
Italija.
P o Italiji se močno širi revolucionarno gibanje, katerega podžiga niski denar.
2 e 1 e z n i č a r s k a s t a. v k a še traja v Italiji dalje brez posebnih nemirov in izgredov. V Trstu samem stavk» 3500 železničarjev.
Splošna stavk a, ki je trajala v Pulju 15 dni, se je končala le dni. Delavci so zopet započeli z rednim delom.
Madžarska.
M v. d ž a. r s k a bo podpisala mirovno pogodbo baje le pod j remi } osoji : 1. da se izvede ljudsko glasovanje v Ogrski odvzetem ozemlju-; 2. prost gospodarski promet se mora uveljaviti med Madžarsko in pokrajinami, katero je odstopila; 3. zagotoviti se morajo narodne pravico madžarskim manjšinam, bivajočim v sedaj neogrskem ozemlju.
P o m i r- o v n i pogodbi še bo obsegala 0-■ grška 100.000 kvadratnih kilometrov in 8 milijonov prebivalstva. Izgubila bo 40 večjih mest tin 14.000 kilometrov železnic. Ogrska mora odstopiti sosednim državam dve tretjini govedi in polovico svojih konj in prešičev. Od prejšne industrije ostane Madžarski taka malenkost, ki je toliko, kakor' ena velika ničla.
M a. d /. h r s k a je že izvedla volitve. Po dose-daj znanih rezultatih so dobili: Krščansko socijalno Udruženje Gl mandatov, stranka malih kmetov 55, socijalni demokrati 4, neslrankarji 2 in krščansko socijalna gospodarska stranka 1 mandat. Ožjih volitev bo W.
A figli ja-
Po angl-eški Indiji, kjer je bilo zjzadnjem času več vstaj, so-začeli boljševiki s svojo) agitacijo. V Buhari in Kivi se že zbirajo boljševičke čete. V Taškentu in Asbabadu stoje rdeči polki. \ Perziji napreduje boljševička misel in gibanje. Vsi obmejni kraji Indije so podžgani z, ognjem boljševičke propagande. En del Mezopotamije je že proglasil -.svojo neodvisnost. Turške čete v Mali Aziji so v zvezi z ruskimi boljševiki. Ta resni položaj za angleško Indijo je nagnal vse angleške vojaške in mornariške šefe v Pariz na tozadevno posvetovanje.
Busija.
V r h o v n o p o v e 1 j s t v o nad boljševičko armado, ki bi uaj započela ofenzivo proti Poljski, jo prevzei general Brusilov. Brusilov-ov sin je bil u-sfreljen na povelje Denjikina, radi tega je stopil oče v službo boljševičkih čet.
Z m a g e r u s k ih boljše Viko v. Ruske boljševičke armade so pridrle do rusko-kitajske meje, zavzele mesto Irkutsk, v katerem se je nahajai gone ral Kolčak, poveljnik uporniških čet, ujele Kolčaka
Iin njegove ministre- te r jih vrgle v mestne zapore.-Boljševiki so v Irkutsku Zaplenili sedem vagonov sre- , Ira.
Amerika.
W i 1 s o n bo sklical prihodnje dni kongres, ki bi naj odobril posojilo 150 milijonov dolarjev za naba- j I vo živil za Avstrijo, Poljsko, za druge evropske dr-I žave in Armenijo.
IK a n d i d a turo za predsedniško mesto Zedinjenih držav je sprejel Hoover, ki je bil izvoljen j tudi soglasno predsednikom mednarodnega delovnega j urada.
Dnevne vesti.
Našim pristašem! iz raznih krajev prihajajo vesti, da pristaši JDS in Samostojne kmetske stranke prihajajo k našim pristašem in jim pod različnimi pretvezami izvabljajo podpise. Pravijo jim, da gre za ] protest proti mirovni konferenci itd. V resnici pa ho- j čojo imeti podpise za svoje kandidatne liste za občinske volitve! Nihče ne sme biti na dveh votivnih li- f stali zapisan! Drugače se črta na obeh. Nihče tudi j no sme dveh kandidatnih list podpisati. — Nasprotni- ] : ki hočejo predvsem v malih občinah dobiti vsaj toli- " ko podpisov, da jim bo mogoče sestaviti kandidatno listo. Preprečiti hočejo, da bi oni naši pristaši, ki podpišejo njih votivno listo, ne mogli kandidirati na programu VLS. Načrt naredbe, ki smo jo objavili v „Gospodarju“, še ni izdan in ni še stopil v veljavo, j Naj torej vsak naš pristaš, ki je v zmoti podpisal listo nam nasprotne stranke, napravi svojo dolžnost! Napiše naj lastnoročno izjavo da preklicuje svoj ! podpis in naj da izjavo potrditi po dveh pričah. Ce bomo takoj v začetku odločno nastopili, te liberalne votivne sleparije ne bodo imele uspeha!
Dvignimo protest zoper zločinsko postopanje pariških gospodov napram našemu narodu in državi.
900.000	hočejo vreči v žrelo Lahom. Določiti nam hočejo take meje, da bi nas Italija lahko napadla, kadar bi hotela, a mi ne bi se mogli braniti. Staviti nam hočejo take pogoje, da bi bili gospodarsko po-! polnoma odvisni od Italijanov, ter bi se na sloven-I skih zemljah ne mogla razvijati industrija. Protestirajte na vseh shodih, protestira naj vsako društvo in vsaka občina, protestirajte vsi; Proteste pošiljaj e takoj na: Okrajni odbor Narodnega sveta za neodre-šeno domovino. Maribor, Narodni dom, odkoder se pošljejo takoj v Beograd ministrskemu predsedniku Da-vidoviču.
Izrednim profesorjem na ljubljanski univerzi sta imenovana: dr. Franc Lukman za historično dogmatiko, dr. Matija* Slavič za biblično vedo stare zaveze. Castltomo!
Duhovniška vest. Župnijo Kostrivnica je dobil tamošnji provizor Č. g. Ivan Luskar tar jo nastopi 1. februarja.
Kmetijska družba. Liberalci in Samostojni nočejo z mahinacijami in ovinkarstvom doseči to, kar ne morejo po ravni in pošteni poti. Ker',je večina delegatov za volitve v Kmetijsko družbo v rokah Ljudske stranke, oziroma Kmetske zveze, se sedaj trudijo ponekod izvršit: nove volitve delegatov, ker upajo nata način več svojih ljudi spraviti v krog delegatov.
Tz Ljubljano so se na razne podružnice poslali donisi. v katerih se predpisuje nova volitev delegatov. Češ, da prej izvoljeno število ne odgovarja sedanjemu stanju elanov. Kot- člani, tako se iz Ljubljane dekre-tira, pa se smejo smatrati samo tisti, ki so za leto 1920 že plačali članarino. Ker kmetje po veliki večini doslej še niso imeli prilike plačati članarino, hočejo liberalci in njihovi samostojni kompanjoni poagitirati med svojimi pristaši, da hitro plačajo, da vstopijo novi člani, in tako podružnice dobiti v svoje/roke. Našo kmete pa bi lepo vrgli vun ali pa jih postavili pod liberalno -sa mosto! rio turatelo. Odločno ugovarjamo .o por te zniirl ine nakane združenih liberalčevib mmm-stojnežev in nekaterih kmetijskih strokovnjakov. Opozarjamo predsedstvo v Ljubljani, naj podrejenim organom bolj gleda na prste. Svoje somišljenik* pa pozivamo, naj so no dajo prevariti od liberalnih sleparij in spletkari/, temveč naj ostanejo s paznim očesom na braniku. Liberalcu in Samostojnežu ni nikdar nič zaupati. Volitve za Kmetijsko družbo na Kranjskem še niso dovršene. Čemu ta velika naglica na Štajerskem? Ravne« z naglico hočejo gotovi elementi oslepariti naše somišljenike. Zato somišljeniki, pozor !
„Zwettendorf.“ 'Ako greš s Pobrežja naprej po cesti, vidiš povsod v nemščini blesteči napis: „Zwet-tendorferstrasse.“ Človek gre in gre po tej Zwetten-dorferstrasse v trdnem prepričanju, cesia mora voditi v nek: Zwebendorf. Res vodi cesta skozi neko vas. ki že mora biti ta ..Zwebendorf“, vendar kakega napisa, da nosi to selo v resnici to ime, ga ni nikjer. Pa smo zvedeli, da ima ta „Zwebendorf“ tudi lepo po slovensko doneče ime „Zerkovei.“ Pričakujemo, da posedajo vrli Zerkovčani še toliko evenka v žepu, da si bodo pri vhodu in izhodu iz-te lepe vasi pritrdili tablo z napisom: Tej vasi se pravi že od nekdaj Zerkovei! V javnost s slovenskimi napisi, saj smo vendar že dokaj časa v Jugoslaviji!
Na občni zbor SKSZ! V četrtek, dne 5. febr., se vrši v Ljubljani občni zbor SKSZ, ki ima važno nalogo, da obnovi v polnem obsegu Zvezino delovanje. ki je trpelo vsled vojske, in ne samo to! Občni zbor bo moral rešiti vprašanje, kako naj se Zvezino delo razširi in poglobi, da bo odgovarjalo zahtevani današnjega časa, moral bo ustvariti načrt za bodoč-Q*st in obenem ukreniti vse potrebno, da načrt ne o-
stane mrtva črka na papirju, marveč se izvede in u-dejstvi. SKSZ mora postati ne samo po imenu, marveč v resnici centrala za vse naše krščansko kulturno delo, močna centrala, ki bo oddajala življenjskih sil svojim članicam. Za tako centralo pa morajo članice, podzveze in društva, skrbeti same, kakor skrbe udje telesa za osrednje življenjske organe, da morejo ti delovati za ude. Med centralo in članicami obstaja vedno tiha brezimenska pogodba: „Dam, da mi daš“ in „Storim, da mi storiš.“ Od dne do dne postaja bolj jasno, kako ogromne ljudskoizobraževalne naloge nas še čakajo. Mnogo, mnogo se je že storilo, mnoga več je še treba storiti. Zato je dolžnost vsakega, ki mu je pri srcu temeljita umstvena izobrazba in srčna vzgoja ljudstva, da podpre centralo za vsa kulturna delovanja. Naj se društva, ki so včlanjena v SKSZ, dne
5.	februarja udeleže po kakšnem odborniku občnega zbora Zvezinega!
Šaleško okrožje JSZ. priredi v Šaleški dolini 8. svečana tri poučne shode po ranem in po poznem sv. opravilu v Skalah za delavstvo v šoli I. razreda, popoldne ob 3. uri v Smartinu pri Velenju v Društvenem domu. Na vseh shodili poroča načelnik JSZ. g. Josip Gostinčar, državni poslanec iz Ljubljane. U-deležite se shoda \ obilnem številu brez izjeme moški in ženske! Nato se vrši tridnevni tečaj za kmetske in delavske ter mladinske organizacije in o konzumnih društvih. Dne 9. in 10. svečana pa orlovski tečaj za telovadbo. Udeležite’se ga Orli in Orlice od blizu in daleč. Za prenočišče se bode že oskrbelo.
Najlepšo zbirko za „Dar Svobode“ je sprejelo Mariborsko slovensko žensko društvo iz Brežic od g. dr. J. Zdolšeka v znesku 14.154 K 20 v. K temu so prispevale: Brežice 7376.26 K, Bizeljsko 13-0 K, Sv. Peter pod Sv. gorami 465 K, Zdole 310 K, Sevnica 1160 K, Videm 402.84 K, Sromlje 384 K, Kapele 369 K, Zakot 100 K, Kozje 770 K, Rajhenburg 1061.48 K, Planinska vas 10 K, Podsreda 137.62 K, Loč 20 K, Pišece 100 K, Podčetrtek 45 K, Dobova 100 K. Prav prisrčna hvala vsem cenjenim zbirateljem in zbirateljicam, predvsem pa g. dr. Zdolšeku, ki je vodil celo zbirko.
Ptuj. Slov. pevsko društvo v Ptuju ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 12. svečana t. h, ob
20.	uri v dvorani ptujske Čitalnice.
Ženski shod v Celju se ne vrši dne 1. svečana, kakor smo poročali v „Gospodarju“, ampak dne 8. februarja.
Za zadružni tečaj v Celju se sprejemajo prijave do 8. februarja za zadružni tečaj v Mariboru» pa do 18. februarja. Pouk je brezplačen, udeleženoi dobe zastonj vse potrebne tiskovine. S prijavo vred se nazr.ani. če se želi, da se oskrbi stanovanje in hrana. Zadružna zveza v Mariboru, Schillerjeva cesta 10.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje svoj redni letni občni zbor na nedeljo, dne 1. februarja 1920. dopoldne ob 9. uri v Narodni dom v Celje.
Zborovanje celjske skupibe Slovenske ljudske stranke v petek, dne 23. januarja zvečer v dvorani Belega vola je bilo prav dobro obiskano.: Govoril je poslanec dr. Ilohnjeo.
Gospodarska zadruga v Celju obvešča, da se
nahaja njo pisarna v hiši pekovskega mojstra gosp. Maksa Janiča v "Gosposki ulici, kamor se' naj zadružniki in drugi interesenti obračati blagovolijo^
V Spilju sc je izvršila te dni izmenjava kaznjencev med Jugoslavijo in Avstrijo. Avstrija nam je podarila 13 moških in 22 žensk, dobila je od nas 6 moških in 23 žensk.
šolska mladina pri Sv. Barbari pri Mariboru
je priredila v nedeljo, dne 18. t. m. igro „Zaviti darovi.“ Dne 25. t. m. s* je igra ponovila. Cisti dobiček je namenjen revnim otrokom za nakup šolskih potrebščin. Dobremu uspehu pa se je zahvaliti naši vrli, požrtvovalni gdč. učiteljici Katinki Schweigerjevi. Vredno posnemanja'!	v
Cenzura, m župet ta ,pisemska cenzura! Od vseh strani nam dežuje v- uredništvo raznih pritožb, da obležijo pri naši cenzuri pisma po cele mesece. S tem«, zavlačevanjem cenzuriranja trpijo večkrat trgovci in zasebniki občutno, škodo. Gospodje od cenzure, nismo več v stari Avstriji, kjer se ni gledalo na o-sebno korist posameznikov,, ampak le na gnilo piškavo Avstrijo! Nas objema Jugoslavija, treba je gledati tudi na osebno korist posameznikov, da bo paše ljudstvo zadovoljno z »radništvom in s celo Jugoslavijo.
Župnim urini oni in ženinoin-vojakom v pojasnilo. Za ženitev vojaški dolžnosti podvrženih oseb velja sedaj novi zakon. Podčns nikom in moštvu se zabranjuje ženitev, dokler so v stalnem kadru. Vsi začasno odpuščeni podčastniki in moštvo, se morejo ženiti, ne da bi prosili za to kacega odobrenja. Služba v kadru odgovarja prejšnji prezenčni aktivni službi pri vojakih. Deželni vladi prihajajo še vedno prošnje za ženitna dovoljenja naborni dolžnosti .podvrženih, o-seb. Takih prošenj ni. več predlagati, dokler je v veljavi sedanji zakon. V konkretnem slučaju je namreč ministrstvo vojne in mornarice pojasnilo, da je ženitev brez dovoljenja nedopustna samo za tisti čas, katerega vojaški obvezanee aktivno služi v kadru. Dovoljenja za aktivne vojake (kadrovee) izdajajo vojaška oblastva. Sicer pa ženitev vojaških obvezancev iz vojaških razlogov ni nikakor omejena. Zlasti se more' tudi vsak rekrut, preden nastopi svojo službo v kadru. poljubno oženiti in ne potrebuje za to nikakega dovoljenja. Ženitev je zabranjena samo kadrovcem, to so vojaki prvega poziva, ki služijo svoj predpisani rok pri kadru, in pa dalje služeči podčastniki.
Pod učni tečaj pri Sv. Križu pri Slatini se je vršil v torek dne 27. januarja. Vodil ga je poslane« dr. Hohn je«. Poslušalcev je bilo toliko, da so n»al®"
dane napolnili prostore Društvenega doma. Načela, ki jih širi naša izobraževalna organizacija, prevladujejo v celem rogaškem okraju.
Podučili tečaj, ki ga je 22. januarja priredila Krščansko socijalna in Kmetska zveza za Posavje v Brežicah je bil že io številno obiskan. Predavala sta dr. Kohnjec in Vi. Pušenjak.
Mermoljevi štori. Znani poglavar Samostojne na štajerskem Ivan Mermolja se hoče proslaviti ne samo s Črešnjami in 30.000 K, ampak se je spravil sedaj tudi na štore v graščinskih gozdih. V-„Kmetijskem listu“ obiju huje sedaj svojim kimovcem štore v posekanih gozdih graščine „Jareninski dvor.“ Dne 1. novembra 1919 je obljuboval v Jarenini na cerkve -nem trgu drva in steljo, a ker drv ni mogel dobiti , se je spravil sedaj na štore. S, štori bo sedaj tov il glasove za svojo Samostojno. Živijo Mermoljevi ,,sa-moslojni“ štori!
Volite samo kmeta povdarja Samostojna. Pri vpiitvi predsednika kmetijske družbe je pa naša stranka glasovala v resnici za kmeta v pravem pomenu in sicer za kmeta, ki si je z delom svojih rok dopomogel do kmetije. Samostojna, je pa glasovala za „kmetijskega strokovnjaka“ in dolgoletnega uradnika. Uradnik je pač uradnik, pa naj bo uslužben kjerkoli.
Učimo se od njih. Socijalna demokracija je zavela po vzgledu čehoslovaških sodrugov pobirati posebni davek za volilni fond. Visokost tega. izvanredue-ga strankinega davka za volilni fond je odmerjena v razmerju mesečnega zaslužka posameznega člana stranke. Kdor zasluži mesečno 500 K, plača 1 K. Od 500 K do 1000 K zaslužka 5 K. Nad 1000 K mesečnega zaslužka 10 K izvanrednoga davka. Od tega volilnega davka dobi krajevna politična organizacija 20%, okrajna 20%, okrožna in deželna 20%. In 20% dobi osrednji volilni iond. Pri nas se'pa godrnja, a-ko kdo plača letno 1 K za stranko in če plača 24 K za „Gospodarja“. Učimo se od socijalistov požrtvovalnosti za stranko.	1
Požar. V nedeljo, dne 18. januarja ob 11. uri ponoči je začelo goreti pri Stelami Lah, mizarju in posestniku v Framu. Zgorelo je vse, razveo govejo živine, katero je z -lastno smrtno nevarnostjo komaj rešit iz plamenov. Kako je ogenj nastal, je neznano. Prosimo usmiljena srca, da prihitijo ubogi družini, kateri je sredi zime uničeno vse, z odprtimi rokami na pomoč.
Ukradena krava. Posestnici Katarini Žumer v Cirkovcah je bila ponoči, dne 21. januarja iz hleva ukradena krava črno-belo-lišaste barve. Kdor bi kaj zvedel o tej drzni tatvini, naj sporoči imenovani posestnici proti nagradi 1000 K.
Naša pntä. J. Kulturno-pOlitična predavanja . Izdaja SKSZ. V Ljubljani 1919. Str. 90. 3 K. S. Jv. S. Z. je s tem zvezkom začela vrsto poljudno-znanstvenih "jinblikačij-' Polj illTnMiuah sl ve n i h ’ v naj -boljšem pomenu besede: tehtna vprašanja so obrazložena znanstven o-resm o v lepi, preprosti besedi. Pisatelj Finžgar razlaga v uvodnem sestavku nalogo S. Iv. S. Z. 'na podlagi štirih besed v njenem naslovu . .Naš temeljiti rnodroslovee dr. Aleš Pšeničnik razlaga v dveh razpravah socijalizam po pojmovanja socijalne demokracije in krščanski socijalizmu ter razmerje «•«d 'Cerkvijo in državo in vprašanje o ločitvi obeh. »ve nadaljuj razpravi so im vita s civilnim zakonom idr. J. Fabijan) in razporoko (dr. (!. Zupan), zadevama, ki jih posebno ljubijo vsi kulturni bojevniki. Dr.
J.	Mohorič razmotri va slednjič politični položaj. Ta razprava se mora po večmesečnem razvoju seveda izpopolniti. Naj sledi za L zvezkom „Novih potov“ že kmalu drugi, enako skrbno zbran in izveden! Vsega priporočila vredno!
Mariborske novice.
"■—'-‘iMe Zveza und die W indischen' müssen aussi ! V delavnici na koroškem kolodvoru so se pred dnevi odigravali prizori, ki niso samo krajevno-strankars -kega, ampak tudi splošno narodnega značaja in se tičejo tudi državnih interesov. Razlegel se je klic: Die Zveza und die Windischen müssen aussi! (Zveza in Šlo venci morajo ven ! ) Zbrala se je drhal do 400 mož, šla pod. svojimi voditelji dobro organizirana od delavnice do delavnice, napadala delavce, ki so bili znani kot Slovenci ali kot člani narodno-socijalne zveze, jih zasramovala, zmerjala, suvala ter vrgla iz delavnice n prepovedjo, da ne smejo nič več nazaj. Prvi je bil napaden član naše Strokovne zveze in navdušen pri--gtaš naše stranke Karba. Za njim po vrsti še drugi, vsak kdor je bil osumljen, da je Slovenec ali celo še član kakšne slovenske strokovne železničarske organizacije. Ta predrznost in nemškonacijonalna zagrizenost sodrugov, ki tako radi povdarjajo svojo mednarodnost, je. zares brezmejna. Ce ne poide drugače, jim bo treba s silo vtepati prepričanje, da mora biti Slovenec v Mariboru nemškutarjem vsaj •- ravno-praven.
Protestni shod Strokovne zveze. V sredo zvečer je priredila Jugoslovanska strokovna, /peza protestni shod v klošarjevi ulici proti nasilju mednarodnih socijalistov zoper narodno čuteče železničarje. U-cleležba je bila izvanredno velika in razpoloženje zelo razburjeno. Govorniki so govorili zelo temperamentno in bili neprestano prekinjeni od ogorčenih medklicev.' Prvi je govoril prizadeti železniški delavec Karba in opisaval svoje dogodke, kako se je nanj vrgla drhal in ga s silo vrgla iz delahiiee. Potem je nastopil.prof. dr. Capuder in v sarkastičnih izrazih žigosal razmere na železnici. Opisaval je, kako smo se veselili spremembe na železnici v nadi, da bo na njih zavladal zopet naš jezik. Odkar pa vlada zveza T1 >
« JSDS. lezemo zopet nazaj v sta-’ nemškutarski tir
Govorili so; še: delavec Ver, ki se je izkazal izbornega ljudskega govornika, železničar Veronik, trgovski nastavljenee Kmetec, tajnik Zebot. Obravnave je vodil tovariš Krepek. Slednjič je predlagal in utemeljeval dr. Lenard dodatno resolucijo zoper laški im -perijalizem in ententarski kapitalizem. Resolucije, ki so bile sprejete, se glase: 1. Najodlocnejše protesti-? a mo proti nasilju socialnodemokratskega in n ' ga delavstva. 2. Zahtevamo, da se odstranijo iz delavnice vsi nemški socijalni demokrati in komunistični elementi, predvsem njihov vodja Nachtigall in vodja delavnice Ogrinc. 3. Pozivamo vlado, da takoj izžene iz Jugoslavije komunističnega voditelja napadov na Slovence Konrada Wallisch, ki je nedavno prišel jz Ogrskega, očividno poslan od tamošnjih komunističnih. organizacij. 4. Odločno protestiramo pri tej priliki proti laškemu in ententnemn imperijalizmu, hoče zasužnjiti 900.000 najboljših Jugoslovanov. 5. Zahtevamo. da se takoj ustavi nemškonaeijohalni home- j nistični list „Volksstimme“, ki hujska proli državnim 5 interesom. 0. Ker sedanja demokratsko-sbcijalistična vlada noče. čeravno je poučena, ničesar storiti proti preganjanju slovenskega delavstva v Mariboru in 0-kolici, izrekamo tej vladi popolno nezaupanje. Shod se je zaključil s petjem pesmi „Lepa naša domovina.“
* CJršTški otroci v Maribor. Mariborska inferi?;i-cijonala se poteguje na vso moč. pobira podMse in n-gitira. da bi sprejel naš obmejni Maribor 200 graških. otrok v oskrbo in prehrano. Za.'tem internacijo -nalnim človekoljubjem tiči zajec germaniziranjo komaj Nemcem iztrganega Maribora. Ako.bi došli res ti nemški otroci v Maribor, potem bodo zahtevali in -ternacijonalci za nje nemške šole. Ój ozarjamo državno oblast, da odločno prepove tozadevno pobiranje » podpisov in razširjanje onih letakov o sprejetju graš- f kih otrok. Maribor j'e itak prenapolnjen z ubogimi in- j validi in njih nepreskrbljenimi otroci, ki dan in noč jj beračijo po cestah, kavarnah in gostilnah. Med bera- | škimi otroci je največ nemških. Naša dolžnost je, da j preskrbimo in prehranimo v naši sredini bivajoče si- * rote, ne pa, da si pokličemo iz samega nemškega --Gradca še celili 200 beračev, ki bi naj povzdignili in j podprli nemštvo-internaeijonalo obmejnega Maribora, f
Državne oblasti, pozor!
V Mariboru, je zmanjkalo kruha, vsemogočni g. Voglar, pomagaj ! Po mariborski h kavarnah ni več dobiti kruha. Peki mislijo na štrajk, ker ni moke. Pfeiler in Voglar, ki sta javno zagotavljala demokratsko vseodpomoč glede prehrane, zganita se! Pred JDS -f obliko v Mariboru bi naj prednjačila prehrana. Dr, Pleifer-Voglarjeve obljube vodijo v, štrajke!
Nove revirne nadzornike namerava naša vlada imenovati mod naše mariborsko policijo. Med kandidati za revirnega nadzornika je tudi Jernej Remec, nezmožen človek
opozarjamo druge župnije in občine okoli in blizu Maribora, naj dobro pazijo, da se po delu tega. in njemu •nakih gospodov ne bode vsejal prepir v naše vrste, v našo Kmetsko Zvezo, v kateri so vsi voli lei, najsi-bodo kmetje ali viničarji, katerim je res blagor ob -čin na srcu.
Slovanska Čitalnica v Mariboru. Občni zbor, se vrši v soboto, dne 31. t. m. ob 20. uri v njenih prostorih v Narodnem domu z običajnim vsporedom letnega občnega zbora. Vljudno so povabljeni vsi njeni udje.	i
O narodnih cerkvah predava danes zvečer ob ‘/s8. uri v dvorani .TSZ (FlosarSka ulica) vseučiliščih profesor dr. M. Slavič. K udeležbi vabi SKSZ.
Zahvala. Jugoslovanski akademiki v Mariboru izvršujemo , prijetno dolžnost, da se tem potom zahval-]<i J, iuiemo vsem onim, ki so pripomogli h krasno uspelemu akademskemu i lesu. Predvsem izrekami; iskreno !'zahvalo našemu velezaslužnemu in neumorno delavnemu pokrovitelju g. primariju dr. Ivanu Matko. Nadalje se' zahvaljujem.' \ sem narednim damam, im čelu jim gospe.dr. Kosinova in dr. Grušči lijeva. ki so. neutrudljivo • sodelovale nri bde ih.. Zahvhtnn rmm u> omeniti marl jive gosj.odične. ki so nam: oskrbele ko -.'idione. Naš1» lo ha zahvala gre tudi g. Friedlu, hotelirju pri ..Merami“, in g. Jančarju. hotelir,u pri „Zamorcu“ za darovano vino. H koncu se zahvaiju -jemo vsem cenjenim gostom, ki so posutih naš ples , ter tako pripomogli k lepemu moralnemu in gmotnemu izidu istega.
*	> .aam.-oru. ob 8. uri. zvečer 28. t. m.
je začela goreti tovarna usnja tvrdke Albert Badel. Posrečilo se je omejiti požar, da se ni razširil.
Skozi Maribor so se peljali sinoči češki iegijo-narji v Oehosiovaško.
¥ spomin blage rajne gdč. Mare Koprivnikove so nabrale mariborske Slovenke za Dijaško kuhinjo 400 K. Prisrčna hvala!
Dar Dijaški kuhinji v Maribora. Mesto venca na grob f reškega Jugoslovana dr. Andrije Bakarči-ča so darovali njegovi pogrebci pri Balonu in v Nar. domu 500 K. Prisrčna hvala!
Repertoire mestnega gledališča v Mariboru :
Ifenec niti slovenski ne zna, pa, bi naj postal revirni nadzornik! G. policijskega komisarja tem potom 0-pozarjamo, naj si resne premisli, koga bo predlagal revirnim nad/crnikoro. Priporočamo mu za to službo narodno zavedne in zmožne redarje, ki ne bodo samo ljubčki sedanjega revirnega nadzornika Najdiča, ki je razobesil italijansko zastavo v Trstu ob prihodu Panjanov. Najdiča, s katerim je skrajno nezadovoljna celotna meMItwska policija. bi tudi priporočili vsevidnemu očesu dr. Senekoviča.
Höltschl-Pfeifer. Kateremu obmejnemu Slovencu ni v prebmdkem spominu znani nadučitelj in vodja Südmarkinega gibanja ob naši meji — Hübsch). Ta Höltschl s svojo pangermansko propagando in s svojimi strupenimi Članki, katere je obelodanjal v .„Mar-burgaricP v letih 1902 in 1903, je Slovencem ravno toliko škodoval, kot preko meje pognani pastor Mahnert. Seve, Holtschlu, ki je bil previdnejši od Mah -nerfa, se ni nič zgodilo, ko je zavladala v naših ob -mejnih krajih Jugoslavija. Kot nagrado za. pobijanje slovenstva, je sprejel naš nemšltofilni Pfeiler, Höltsch-la v mastmi- službo na mariborskem magistratu, kjer ga drži v svojem objemu in ga brani kot spokornika. Mi pa vemo, da ta zloglasni Höltschl ne miruje še danes, ampak je zaveznik dr. Mravlagga. Saj ravno j ta Pfeiferjev Höltschl je hotel na vsak načia poriniti ; Mravlaggu v roke Repniggovo posest v St. liju. k a- ; tero je že bil kupil narodno zaveden in odličen Slo- ! venec. Pfeifer namerava porabiti Höltschla kot agita- j forja pri občinskih volitvah v Mariboru. No, Höltschl bo že porinil Maribor na voz nemške internaeijonale. Höltschl-Pfeifer, lepa družba!
Voglar v zaprti kočiji. Mesto da bi se brigal šolnik Voglar za svoj stanovanjski urad in izpolnil svoje obljube glede kruha za Maribor, pa se vozari v zaprti kočiji k Sv. Jakobu v Slov. gor. na razne sestanke v zadevi občinskih volitev. Ker vemo o Vog -larju, da je strasten agitator meščansko-kapitalistič -ne-liberalne stranke, one stranke, katera sedaj tako imenitno vlada v Jugoslaviji, da se ji smejejo tuji narodi. domači državljani pa vzdihujejo, ker vidijo, da tako gospodarstvo mora uničiti vse, kar smo si pri -dobili, ker vemo, da v Slovenskih goricah ni skoraj nobenega človeka, ki bi bil pristaš te JDS stranke , si mislimo, da je prišel Voglar k Sv. Jakobu zavoljo zveste sestre liberalcev — Samostojne. Gotovo je sicer, da g. Voglar ne bo ničesar dosegel, sai so vsi volilni' Slovenskih goric tako pametni, da si bodo volili v občinske odbore može, katerim je kaj na blagostanju občin, rnože, ki so znani kot poštenjaki, odločni narodnjaki in katoličani. Pa. vendar je mogoče, da bi v občine vsled te agitacije lahko ae zasejal prepir. Kdo bi ga imel na vesti? Ali ne prazni obljubar Voglar? Saj je glavno delo njegove stranke, da dela nemir in nezadovoljnost; blagor ljudstva pa ji je deveta briga. Nikakor ni verjetno, da bi osrečil g. šolnik samo Št. Jakobčane s svojim skrivnostnim obiskom;
I Jutri v soboto, dne 31. januarja uradniška predstava I „Gaudeamus.“ V nedeljo, dne L februarja, popoldne j ob ’Al5. uri ljudska predstava „Nioba“, zvečer ob 19.
; uri „Revček Andrejček“ v čast tujcem, ki pridejo na planinski ples. V ponedeljek, dne 2. februarja, pop.
, ob 5415. uri, dijdška predstava „Matiček se ženi“, na zvečer „Taifun“, ab. B-21. V torek, dne 3. februarja „Brez denarja.“ B-22. V četrtek, dne 5. februarja bo „Nebesa na zemlji.“ A-23. V delu je „Hasanaginica“, za uprizoritev se delajo velike priprave. Ravnateljstvo prosi, da bi gospodje uradniki za uradniško predstavo, ki je v soboto, in dijaki za dijaško predstavo, ki je v ponedeljek, dvignili vstopnice že pri dnevni blagajni.
Razgled po svetu.
O priliki ust oličen ja novega tržaško-koprskega,
škofa mrs. Angela Bartolom a sij a prinaša. „Edinost“ naslednje statistične podatke o tržaško-koprsk* škofiji 'po zadnjem šematizmu iz leta 1918: Združeni škofiji imata 16 dekanatov. Od tej je 11 čisto jugoslovanskih, 5 pa mešanih jugoslovansko-italijanskih. Cisto italijanskega ni nobenega. V obeh, škofijah je okroglo 258.000 Jugoslovanov in 137.000 Italijanov, T-aka j» torej narodnostna sestava tržaško-koprske škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italijanski, ampak mešani. Vedno je bil, zlasti kar se tiče tržaške škofije ogromen del — po dve tretjini, tri četrtine, sedem osmin jugoslovanski. Škofija je imela namreč zdaj večji, zdaj manjši obseg. Samo sedež škofije je bil italijanski; ali bolje rečeno: tudi na sedežu škofije, posebno pa, v Trstu, je bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v starih časih.
Žalost Madžarov v Budimpešti. Iz Budimpešte zvemo, da je mirovna pogodba, izročena Madžarski, Budimpešto tako užalostila, da so razobešene po ce -lem mestu črne zastave, ulične svetilke so zavite vr črnino, časopisi so izšli s črnim okvirjem, vse delavnice, trgovine in uradi so zaprti. Vendar vsa ta žalna obleka, v katero se je zavila ponižana Madžarska, bo zaman.
V Bački trgajo koruzo. Vsled neugodnega vremena. v jeseni je ostalo v Bački zelo mnogo koruz«
zunaj, katero sedaj prav pridno pospravljajo.
Prireditve.
K a z v a n j e. Prostovoljna požarna bramba v Razvanju pri Mariboru priredi v nedeljo. (Ine 1. februarja v gostilni Franca Cerne veselico z mnogovrstnim in zanimivim programom. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 3 K. Cisti dobiček je namenjen Gasilnemu društvu. Pridite v obilnem številu!
Z r k o v c i p r i M a r i b o r u. Naša Požarna bramba priredi v nedeljo, dne L februarja v gostilni Heiko na Spodnjem Pobrežju.svoj bal. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina v predprodaji 3 14. pri blagajni na dan prireditve 4 K. Svira lastno godba. Za nestrn^ obiskovalce je na razpolago ob petih popoldne voz pri gostilni „Andrej Hofer“ pri Sv. Magdaleni . Za mnogoštevilen obisk prijateljev naše prostovoline požarne hrambe iz Maribora in okolice prosi uljudno — načelstvo.
Vr s m a r t n u p r i V e 1 e h j u priredi v ne -deljo, dne 1. svečana okrožno delavsko tajništvo JSZ gledališko predstavo ob treh popoldne „Ženitev na kmetih.“ Pred igro je podučen govor.
Mariborska eskomptna banka v Mariboru®
Tetetthcfo a
M«** Sle» 11,
Teše!«n Štev. 16.
Podružnica : MURSKA SOBOTA.
Sorelema * Vloge na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti naj* ugodnejšemu obrestovanju.
Rupuie in prodala; Devize, valute, vrednostne papirje itcL
Izdale : čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu* in inozemska mesta,.
Dale predujme « Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v
javnih skladiščih.
Dale kredite; Pod najugodnejšemi pogoji.	20-
Prevzema s Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Mala naznanila.
Kupimo prazna vreže. Ponudba na „Balkan“ trg. špsd. ta komis, dei družba v Mariboru. 42
Šijtase Andre] trgovec v Kačah
proda 1000 komadov svežih jajc. J 6«
Pekarija ca Spodnjem Štajerskem ali na Hrvatskem se vzame v najem. Naslov v uprainištvo lista. 60
UT
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupi v vsaki množini ? '
Sewer
AS
99
društvo lesnih industrialcev dravske doline
MARIBOR
Tegetthofova cejta 45.
Cebelni vosek,
sohe satine in odpadke sveč kupo naj «ižji dnevni ceni J. __rič, svečar v. Ljubljani, Gosposvetska cesta 9Ö, Spodnja Šiška. 1799
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. Viktor Glaser, lesna trgovina v Rušah pri Mariboru.	1796
Krojaškega ttčenoa iz poštene hiše sprejme takoj Alojz Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	25
Jesanaks prasce in več vozov proda Tratenžek Sv. J arij ob Pesnici.	74
En svilnat robec in ena črna jopica na prodaj. Fontana, Maribor, Te-getthofova ulica št 14, II. nad. 68
2 ispa banconi n® prodaj v Mariboru, TegetthoiOvu ulica št. 64, I. nadstropje.	65
„Vardar”
SiBflHF! kara na Meto in inim!
glacirana in neglacirana odprta v vrečah, ka kor tudi gkeira aa v zavoj po 200 in 500 g poljubno množino po najnižj. dnev. cen. prodaja
Ivo G 90 viž.
Glavni trg štev. 21
podružnica MARIBOR.
Želim mesta oskrbnice ali gospodinje na deželi. Razumem vsa v ta poklic spada}0ča ženska dela in ne gledam na veliko plačo, ampak prijazno ravnanje. Naslov tukaj. 73
Gostilna se proda v Mariboru v bližini kolodvora. Naslov v Mlinski ulici št. 15	75
Alojzij Goiušok
kom. skladišče Maribor,
toni trg 6. 1 srajca, i lepo pisana z ležečim ovratnikom, dobro šiva na 1 komad 85 K, 1 p. črnih ženskih nogavic 88 K, trgovcem popust, črn in bel sukanec po dnevnih cenah.
Išče se priprosta, 'resna žena. ki je vajena živeti na deželi. Znati mora navadno in nekoliko boljšo huhinjo, oskrbovanje perutnine, krav in svinj ter obdelovanje zeliščnega vrta, sploh vse, kar spada h gospodinjstvu. Ponudba z navedbo piata na graščino Štajahof pri Radgoni. ______ 23
Slovenci širite „STRAŽO"
NAZNANILO!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem 15. t. m. prevzel staro renomirano veletrgovino
Oskar Reiter im v Slovenjemgradcu
katero bom vodil v istem velikem obsegu kakor moj prednik.
Moja dolgoletna praksa v različnih veletrgovinah rni bo omogočala svojim cenj. odjemalcem v vsakem oziru ustrezati.
Posebno važnost bom polagal na solidno, prijazno točno in hitro postrežbo.
Imel bom vedno veliko izbiro manufaktura e ga, špecerijskega in železninskega blaga, katerega bom oddaje! na drobno in debelo.
Kipuiem vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.

64
Za obilen obisk se priporočam.
z odi. spoštovanjem
Aloizii Dular,
Izurleno
uradnico
stenografinjo sprejme
dr. R. Pipuš, odvetnik
v Mariboru.	«i
Častna izjava!
Izjavaljam, da so vse vesti in govorice, katere sesa razširjal, o gospodični Mariji Vunderl neresnične In neutemeljene ter jih tem potom javno ptekličem. Zajedno se zahvaljujem gospodični Vunderl da mi je odpustila in lit nastopila kazenskega postopa preti meni.
Maribor, 26. jam. 192©	66
Stanko Markovič
ZAHVALA.
9! % S a K K K S S S S
Z SSS S K S S S 5
%
■J
■
C
m
%
i
ss
I
m
r
Si!
SS
n
"SB
E. KOHNSTEIM in A. REISMAN
trgovina z usniem
MARIBOR GRAJSKA ULICA 20
priporočata slarnemu občinstva svojo bogato zalogo raznovrstnega usnja ter črerljarskih potrebščin po najnižih eenab.	52
...
%
V'
Si!
■
s1
%
s
!a
»
B
's
S
vati is sis sisjsia sasasasas a a
Lesni trgovci!!
V zelo prometnem trgu na Sp. Štajerskem bi biia izvrstna trgovina z deskami in latami. — Prostor zelo pripraven zato ter prodajo lesa bi prevzel trgovec posestnik iz orne* njenega kraj. Ponudb.
p. „dober uspeh“
na upravn.
,Straže‘
S
H
V.
Našo preljubo
73
Maro
smo spremili 25. t. m. k zadnjemu počitku. Sprevod nain je bil dokaz, da jih je mnogo s spoštljivostjo c >o zn alo vso nežno dobroto tega dobrega srca, to tiho in redko spoštovanje dela in pravičnosti, in vso to skromno plemenitost njena blage duše. Izrekamo tem potom zahvalo vsem, zlasti pa enim, ki so poklonili v tako nepričakovanem broju rože in vonce za njeno poslednjo pot. Posebno zahvalimo „Glasbeno Matico“, „Zvezo trg wskih nastavljencev“, in „Petrolejsko prometno družbo“ ter nje spoštovanega šefa, gospođa J. V.ahorko za ’ikreno izraženo sočutje o priliki izgobe naše nepozabne Kare.
Maribor, 27. jaa. 1920
Težko prizadeta In patri*
rodbina Kapri v roli Gira*
rxxxxxzsizzzxzzzzis
Nadomestiti "
se zamere popolno pomanjkanje bombaževega blaga, oziroma zelo visoka cena istega, z barvanjem domačega platna za poletno obleko.
moško in žensko obleko svetlo in temno, v modri, rjavi, črni, sivi in zeleni barvi,
gjj fl>	_	za žensko obleko
H ÜÜlfa jf*fe g	tiffl obeljeno domače
» 4es8	B 'AS®	platno, najmanj
8 -10 m dolgo kot modro (plavo) tisk (po vzoren).
tovarna
*	modrotiska
V«Wkmwm* Kd ro§§s@®
4L
Potrebujete trpeine
» ? čevlje ? «
Potem si oglejte veliko zalogo pri
Jakobu Lah, Maribor, trg z
tam dobite zanesljivo močne, vsakovrstna čevlje, po najnižji ceni tako tedi galanterijsko blago, torbice za trg, potne košare itd.
Postrežba točna!	Cene brez konkurence!
69
Barvam
v
Zimnata, baker tudi prvovrstna
svilnata mlinska sita
(bajtli) iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgov.
Avgust Čadefi Ljubljana»
Kolodvorska ulica št. 35, nasproti „stare Tišlerjeve gostilne“.	35
È?	a m Ig m aa Iz boljše ro dbine sprej -
J#yCiliy| me veletrgovec A. Rupp, Osijek Kolodvorska cesta 34. (Slavonija) Rodbina obstoji iz 2 oseb in kuharice. Zagotovljeno ji je dobro ravnanje, hrana im plača. Dopise če mogoče s sliko, katera se vrne. Službe dobe lahko sobarice in kuharice v Osijeku tudi pri drugih znanih rodbinah.	55
Zdrufene veletrgovini
ANTON KOLENC, ELSBACHER CVENKEL IN RAVNIKAR
v CELJU
se priporočajo k nakupu na debelo žita, mlevskits izdelkov, kolonijalnoga in raznovrstnega tn- in inozemskega blaga.
Točasno imamo oddati : fini špirit, milo, oves, svinjsko mast in kisovo kislino. es-
Dražba
konjskega gnoja v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani dne 4. februarja 1920. ob 10. dopoldn» za leto 1920.
7«
Vodstvo državne žrefeffie.
Razglas.
71
Državna žrebčama na Selu pri Ljubljani rabi za plemenilno dobo 1920 i. s. od 15. februarja do 10. julija t. 1. postajevodje in moštvo za žrebčarsko službo na pleme-nilnih postajah v Sloveniji.
Neaktivni bivši žrebčarji se s tem vabijo, da se do 8. februarja 1920 zglase pisnseno ali ustmeno pri državni žrebčarni na Selu, pošta Moste pri Ljubljani.
Plača : Vojaške pristojbine s primerno doklado.
Vodstvo državne žrebčaim
Pšenične otrobe
v vsaki množini tudi
se dobivalo pri tvrdki
cele vagone
Ferdo Sert ‘E Maribor,	"•
.ha	Kon.Rc.reii JStndÄ.*
Dlgovorai uretSüika "Sfernim Stupra*.
‘ffiMi iak&Rs§ m» Ofc#« s MmtSSmm»