February THLT^N 1933 l = Uradno glasilo Slovenske Zenske Zveze | v Ameriki ZARJA THE DAWN I Official Organ of the | Slovenian Ladies Union of America ilC3IIIIIIIIIIIIE3IIIIIIIIIIIIC3llllllllllllt3lllllllltUIE3IIIIIIIIIIIIE]llllltllllllE]lllllllllinE3IMIIIIIIIIItJIIIIIIIIIIIIE3IIIIIIIIIUtE3IIIIIIIIIIIIE3IIIIIIIIIIIIE3llllllllllliailiniIimK4 LETO V. — ŠTEV. 2 FEBRUAR, 1933 VOL. V. — NO. 2 A. Schiffrer: Cerkev in žena. DO je Cerkev? — Ti in jaz in vsak človek, ki veruje v Kristusa in se ravna po njegovih vnukih. Kaj je Cerkev? — Vidna družba pod vidnim poglavarjem. Najbrž so bili že v prvih dneh krščanstva v Rimu ljudje, ki so deloma iz nevednosti, deloma pa iz zlobnnoti — ravno tako kot se godi še danes — skušali deliti Cerkev v dva dela, namreč med klerike in lajike. Zato jim je sv. Pavel razložil bistvo Cerkve v sledečih besedah: “Kakor imamo namreč v enem, telesu mnogo udov, vsi udje pa nimajo istega opravila, tako je množica nas eno telo v Kristusu, posamezni pa med seboj udje. Imamo pa darove, ki so po dani nam milosti različni: če preroštvo, naj bo po nauku vere; če strež-ništvo, naj bo v strežbi; kdor je učitelj, naj bo pri poučevanju; kdor je tolažnik, naj tolaži; kdor miloščino deli, naj jo v preproščini; kdor je predstojnik, naj bo z vnemo; kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem.” Popohiost, po kateri človeško srce hrepeni, je edinole v Bogu. Da povzdigne človeka k Bogu, je prišel Kristus na svet. Učil je z besedo in vzgledom, kako naj človek živi, da doseže ta svoj namen. Po svojem vstajenju je izročil svoji Cerkvi, da nadaljuje do konca sveta delo, katero ji je, začrtal. Kot pri Kristusu, ravno tako je pri, Cerkvi vsakdo človek; spol sploh ne pride v poštev. Nekrščansla svet ni nikdar pripoznaval tega načela in ga tudi še danes ne pripozna. Kristus je bil, ki je vrnil ženski čast in dostojanstvo, s tem da je razložil, da je ženska določena za isto srečo po smrti in da ima v življenju in v kulturi ravno tako važno vlogo kot moški. Navedene vrstice naj služijo v pojasnilo vsakomur, ki misli, da so v Cerkvi stranke ali pa razredi, katerih eden zapoveduje, medtem ko drugi ne počno drugega kot to, da ubogajo. Razlaga sv. Pavla pove, da to kar imenujemo mi danes krščansko kulturo ni nič drugega kot rezultat celokupnega stremljenja in delovanja vseh-kristjanov. Ni naravni razvoj, kateremu se ima ženska zahvaliti za svoje stališče, katero ona danes zavzema v dmžbi. Tudi pagani so deležni naravnega razvoja. Kitajski narod je bil že na vrhuncu svoje kulture, ko so divji evropejski narodi šele iskali svojih domov. Indijska literatura' je starejša kot literatura katerega koli civiliziranega naroda. Še danes smatrajo žensko za lastnino povsod, razven pri narodih, ki se klanjajo križu. Kjerkoli pa stopa danes na dan paganka in zahteva priznanje, je to posledica stika s krščanskimi narodi. Pojavi kot feminizem in sufragetstvo so stari . kot človešlca družba. V vsakem stoletju lahko naletiš na imena posameznih žensk, ki so se povspele potom svojih naravnih telesnih ali pa duševnih zmožnosti nad svoje sovrstnice in dostikrat tudi nad moža. Če smemo verjeti dramatiku Aristo-phanu, so se ženske skušale udejstvovati v politiki že 500 let pred Kristusom. Rimske plemkinje so se kosale z moškim po razuzdanosti, bogastvu, razkošnosti in tudi v politiki še predno je cesar August zasedel prestol. Vse to ni prineslo ženski nobene stalne vrednosti v družbi. Za povzdigo človeka in družbe ne zadostuje samo zunanji nastop; treba je premem.be srca in moči duše. Ta m.oč je prišla od zgoraj potom Kristusa in njegove Cerkve. Po evangelijskih sporočilih je ženska hitreje zapopadla moč in pomen Kristusovega nauka kot moški. Devica Marija je hodila že nad 30 let po potu, ki je imel povzdigniti žensko do prvotnega dostojanstva, še predno se je sanjalo voditeljem judovskega naroda, da je napočila nova doba človeški družbi. Med tem ko so se učenci in apostoli še vedno prepirali med seboj, kdo bo sedel na višjem stolcu v novem kraljestvu, je ženska med množico blagrovala Odrešenikovo mater: “Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile.” Še celo paganka Claudila Procula je videla luč, ki ima prinesti novo življenje, že takrat, ko je stal Kristus, sam in zapuščen od vseh, pred cesarskim namestnikom v Palestini. “Nič ne imej opravka s tem pravičnim,” se je glasil prvi stavek pisma, katerega je poslala svojemu možu Pilatu v sodno dvorano za časa obravnave. Dolga in težavna je bila pot, katero je hodila Cerkev skozi stoletja, predno je preobrazila divje narode, ki so iskali novih domov in bogatega plena v Evropi. Ni bilo dovolj samo prepričati žensko, da je vredna iste časti kot mož, treba je bilo tudi pregovoriti moža, da se je odpovedal svojim namišljenim pravicam in predsodkom proti ženski. Zakoni posameznih narodov, stari kot narodi sami: Rimski civilni zakon, Justinijanov Kodex, vse se je moglo ukloniti zahtevam Cerkve, predno se je ženski priznalo njeno dostojanstvo. Dolgi in vroči so bili boji predno se je izvojevala ženski pravica, da se je ne sme niti siliti in tudi ne dajati v zakon brez njene volje. Do 12. stoletja je Cerkev branila Norvežanom vstop, ker so prodajali svoje žene in otroke v sužnost. Treba je bilo preje zatreti mnogoženstvo, razporoke in priležništvo, predno je postala ženska tovarišica moža ne samo takrat, ko je bila mlada in močna, temveč tudi takrat, ko je izgubila svojo moč in telesno privlačnost. Medtem ko so Indijci sežigali vdove in so jih tudi drugi narodi spravljali s pota na eden ali drugi način še celo d,o zadnjih stoletij, je Cerkev dosegla pravico zanje že takoj od začetka, . da so smele zopet vstopati v zakon. Ravno tako se ima ženska zahvaliti Cerkvi za pravico izbirati si svoj stan in poklic. Pod pokroviteljstvom Cerkve so se ustanavljale šole za ženske in razvijali zavodi pod vodstvom žensk. Že v petem stoletju so se ustanovili ženski samostani ,popolnoma neodvini od vsakogar, razven od cerkvenih oblasti. Kdor hoče vedeti o moči in veljavi ženske v srednjem veku, naj prebira uredbe cerkvenih koncilov glede opatic bogatih in uglednih samostanov. Imele so toliko moči v svojih rokah, da so nastopale na cerkvenih zborih in državnih dvorih kot volilni knezi. Dobile so se celo opatice, ki so zahtevale za sebe in svoje naslednice, da se jim dovoli duhovna oblast nad njihovimi podložniki; tudi takih ni manjkalo, ki so zahtevale, da se jim klanja krajevna duhovščina in škofje. Ta neodvisnost ženske se je razširila iz zavodov tudi med preprosto ljudstvo. Že več kot 500 let je preteklo, odkar je zaklicala pastirica Jean d’Are, orleanska devica, pomembne besede: “Dovolj jih je doma za šivankarijo in kuharijo. Jaz grem na bojno polje!” Zgodovina pove, da je bila ženska takrat na najboljšem stališču., ko sta izginili s pomočjo Cerkve dve največji nesreči za žensko, namreč razpo-roka in mnogoženstvo. Evropa ni poznala teh nadlog, dokler ni protestantizem s pomočjo svetovnih knezov in oblasti uničil to pravico ženske. Po svoji stari, lepi navadi je Cerkev korakala stoletja in stoletja počasi in uvajala nove socijalne razmere med narodi; pri njej ne zapazimo nobenih nepremišljenih skokov. Učila je vedno dosledno, kot uči še danes, da je največji in najpomembnejši poklic za ženo materinstvo. Zaradi materinstva je prišel potom Marije blagoslov in odrešenje na svet. Materinstvo je ustvarilo nov rod, ki je pri-poznal ženske zasluge in podaril ženski enakopravnost med človeškimi otroci. Vsi drugi privilegiji, katerih je ženska deležna, so zaradi tega poklica in zvezani neposredno z njim. Zanimivo je, da se poslužujejo vse feministi-nje, sufragetke in vse prvoboriteljice za žensko enakopravnost, še danes istih dokazov, kot jih je rabila Cerkev že izza pamtiveka, ko je zagovarjala pravice ženske zaradi materinstva. Žalibog, da večina kriči po pravicah, ne da bi obenem upoštevala tudi dolžnosti materinstva. Materinstvo je namreč čast, ki je vedno zvezana z žrtvami; čast, ki zahteva samozatajevanje, delo in trpljenje, pred vsem pa podložnost. “Podložna boš svojemu možu!” Podložnost! To je tisti trdi oreh, nad katerim se spodtakne toliko modernih žensk. Podložnost zahteva podrejenje interesov matere interesom očeta za skupni namen. Red mora biti v zakonu kot pri vsaki drugi življenski naredbi. V zakonu pridejo v poštev najprvo interesi moža. Napraviti zanj dom, ga vspodbujati, mu dajati tolažbo in pogum, prinesti na svet otroke; to so prve dolžnosti omožene ženske. Ko je vse to dovršeno kot se spodobi, potem šele pridejo na vrsto prostranske stvari, med, katere spada tudi obdelovanje talentov, s katerimi je narava obdarila posamezne ženske. Kadar bi pa te postranske stvari imele delati škodo domu, takrat se pa, morajo umakniti v kot na korist doma. Težke so te besede za marsikatero žensko uho. Toda, po besedah pesnika “življenje ni praznik”, življenje ni postlano nikomur z rožicami in najmanj ženski in materi. Po zaslugah Cerkve je ženska dosegla enakopravnost v tem oziru, da si sme sama izbirati svoj stan in svoj poklic. Z odprtimi očmi stopa ona sama v zakon, ali si pa ohrani svojo osebno svobodo in svoje osebne interese. Kadar se je pa odločila, za zakonsko življenje, takrat mora hoditi po začrtani poti, drugače bo trpel posledice mož, otroci in družba, največ pa, — sama. Marie P r i s 1 a n d : Naše Prečitajo se dopisi, in odbornice podajo svoja poročila — Najprvo pridejo poročila odbornic. — Predsednica poroča, ako ima kaj važnega, kar spada v njen urad. Ako nima nobenega uradnega poročila, naj vseeno izreče par besedi članstvu v spodbudo in pozdrav. — Nato pride poročilo tajnice. Ta prečita finančno poročilo rednih dohod- seje. kov in stroškov, ter poroča o poslovanju podružnice. Ako se je vršila kakšna zabava v prid podružnice, prečita podrobno dohodke in stroške od prirejene zabave. Tako se odbor pozneje izogne nepotrebnemu povpraševanju in včasih tudi sumnji. Članstvo je pa opravičeno vedeti za natančen račun. Ako je seja letna, tajnica prečita skupne poročilo dohodkov in stroškov za celo leto in pove napredek ali izgubo pri poslovanju; čita imena pristoplih in črtanih članic, ter pove, za koliko je podružnica napredovala ali nazadovala v članstvu; poroča, koliko članic šteje podružnica koncem leta in kolikšno je premoženje podružnice. — Blagajničarka potrdi poročilo tajnice kar se finance tiče, ter dostavi (ako je letna seja), kako in kje je denar naložen. Dalje poda še vsa taka poročila, ki spadajo v njen urad. — Poročila nadzornic navadno pridejo na šestmesečne in letne seje, na katerih poročajo o stanju knjig tajnice in blagajničarke in o stanju premoženja podružnice. V slučaju da bi nadzornice pri pregledovanju knjig našle nered, je njih dolžnost, da takoj obvestijo predsednico podružnice, da se zadeva uredi. Kadar nadzornice podpišejo knjige tajnice in blagajničarke, s svojimi podpisi potrdijo, da so knjige v redu. — Ako ima podružnica kakšne posebne začasne odbore, tudi ti podajo svoja poročila. Ko so vsa poročila odbornic oddana, pridejo na vrsto dopisi, katere čita tajnica. Nerešene stvari od zadnje seje. — Ako je bil na zadnji seji stavljen predlog, in se radi tehtnih vzrokov ni moglo priti do zaključka, ima podružnica pravico tak predlog odložiti do druge seje. Ako je predlog izredne važnosti, je priporočljivo, da se članstvo pismenim potom obvesti in na prihodnjo sejo pozove, da se.zadeva reši v zadovoljstvo večine članstva. Razni nasveti. — Tukaj pridejo na vrsto nasveti in predlogi v korist podružnice ali Zveze. Članica, ki želi staviti predlog, vstane in vpraša predsednico za besedo. Predsednica naznani ime dotične, ki ima besedo. Nato članica predsednico nagovori (“Sestra predsednica”), ter v kratkih in umljivih besedah stavi svoj predlog in ga takoj tudi pojasni in pove razloge, radi katerih je bil stavljen. Tako pojasnen predlog bo gotovo sprejet brez daljših debat. V slučaju, da je kaj ugovora k predlogu od strani članstva, ali da članice želijo kake spremembe k predlogu, ima dotična, ki je predlog stavila, pravico ga v toliko spremeniti, da odgovarja želji članstva. Predlog se lahko tudi umakne, če se vidi, da večina članstva ni z njim zadovoljna. — Važne predloge je dobro pismeno predložiti. Predlogi naj bodo stavljeni v lepem tonu, brez pikrih besedi in osebnih opazk. Nobena članica ne more staviti dva predloga o eni in isti zadevi. — Dokler ena članica govori, naj bodo ostale mirne, čeprav bi imele predlogu kaj za ugovarjati. Ko je prva končala, naj vstane druga in pove svoje mnenje. V besedo segati ima le predsednica pravico in sicer takrat, če bi bil predlog iz reda ali proti pravilom, ali če bi se govornica posluževala nedostojnih izrazov. Vsak predlog mora biti podpiran, drugače ga predsednica ne sme dati na glasovanje. Predlog, katerega nobena ne podpira, sam od sebe propade. Pri važnih predlogih je dobro, da predsednica odloči gotov čas za razmotrivanje; po končanem času se vrši glasovanje. — Predlog, ki ne soglaša s pravili, ni veljaven, pa če bi bil tudi enoglasno sprejet. Ko je predlog stavljen in podpiran, ga predsednica ponovi in članstvo vpraša, ako je vsem jasno, zakaj bodo glasovale. Če se nobena za pojasnila ne oglasi, predsednica da predlog na glasovanje. Nadpolovična večina oddanih glasov na seji navzočih članic zadostuje za sprejem vsakega navadnega predloga. Kadar se zahteva dvetretin-ska večina glasovanja, je dobro, da članice vstanejo, ker se jih tako lažje prešteje. Drugače se navadno glasuje s znamenjem rok. — Ko se je za predlog odglasovalo, se o njem nič več ne razpravlja. Ako bi katera hotela o tem še naprej govoriti, ima predsednica pravico ji vzeti besedo, ker je govornica iz reda. Predsednica ima pravico zavreči vsak predlog, ki bi ne bil na dnevnem redu, ali bi nasprotoval pravilom. Dobro pa je, da razloži zakaj predloga ne more pripoznati. Nasprotno pa mora predsednica dati na glasovanje vsak pravilno stavljen predlog, ki je podpiran, in ki je v soglasju s pravili in dnevnim redom. Predsednica sama, lahko stavi predlog le tedaj, ako vodstvo seje odstopi podpredsednici. Navadno se predsednikom daje pravica, da s svojim ponovnim glasom odločajo v slučaju, da pri glasovanju pride enako število glasov na obe strani. Modra predsednica se te pravice ne bo poslužila, ampak bo odredila ponovno glasovanje v slučaju da bi res kdaj prišlo do enakega števila glasov na obeh straneh. — Za predloge in pri volitvah odbornic ima predsednica isto pravico glasovati kot vsaka druga članica. Ako bi članstvo želelo ovreči kak že sprejet predlog, mora zato glasovati dvetretinska večina navzočih članic, da se zamore predlog razveljaviti. Ako ne glasujeta dve tretini članic, predlog ostane kot je bil sprejet. Kadar bi hotele sprejeti predlog, ki je v nasprotju s kakim predlogom, že poprej sprejetim, se mora najprvo prvi predlog razveljaviti, predno se lahko glasuje za novi pi-edlog. Na primer; ako bi podružnica sklenila imeti zabavo meseca maja, pa se je pozneje pronašlo, da bi bilo bolj prikladno ako se zabava vrši v juniju, se mora najprvo ovreči sklep, ki je bil storjen, da se zabava priredi v maju, predno se lahko pravilno glasuje za predlog, da se zabava vrši v juniju. Ako tega ne storite, boste v zapisniku imele dva polnomočna predloga, ki si nasprotujeta kot noč in dan. Ker se po obeh predlogih ne morete ravnati, zato je potrebno da se eden razveljavi. Inicijativa. — Včasih pride ta ali ona podružnica do zaključka, da kakšna točka v pravilih organizacije ni prav, ali pa da ji kak sklep konvencije ni po volji. Navadno prejme gl. predsednica proteste in predloge za spremembo. Na mestu bo toraj malo pojasnila glede inicijativnih predlogov. Kakor hitro katera izmed podružnic uvidi potrebo, da bi se razveljavila katerakoli točka zvezi-nih pravil, ali ovrgel kakoršen koli sklep konvencije, naj najprvo pomisli, da se to drugače ne more storiti kot potom splošnega glasovanja. Ako se želi to doseči, mora biti stavljen takozvani inicija-tivni predlog, za katerega se mora glasovati na seji podružnice kakor zahtevajo pravila na strani 20 in 21. Nato se pošlje ta predlog na gl. urad. Predno je v glasilu objavljen, ga mora odobriti nadpolovična večina celokupnega glavnega odbora. Ko je predlog v glasilu objavljen, ga mora podpirati še gotovo število podružnic. Ko je vse to do- seženo, gre predlog na splošno glasovanje. — To-raj vidite, da je z inicijativo veliko ceremonij in s splošnim glasovanjem precej stroškov, zato naj vsaka podružnica dvakrat premisli predno stavi kakšen inici jati ven predlog. Tudi se naj od gl. odbora ne zahteva, da se ovrže kak sklep konvencije ali opusti kakšna točka iz pravil, ker se to ne more storiti brez splošnega glasovanja. — Kadar bi katera podružnica hotela staviti inicijativen predlog, naj gleda, da se bo ravnala po pravilih, ker drugače predlog ne more biti od glavnega odbora pravomočnim pripoznan. (Dalje prihodnjič.) Po ženskem svetu. ŽENSKE STOLETJA. — National Council of Women je glasoval potom svojih klubov za 12 žensk, ki so si pridobile največjih zaslug v zadnjem stoletju za ameriški narod. Glasovalo je 128.882 članic organizacije. Namen glasovanja je bil razstaviti kipe teh žensk na svetovni razstavi v Chicagi in seznaniti ljudstvo z njihovimi zaslugami. Glasovanje je izteklo na sledeči način: Mary Baker Eddy, ustanoviteljica verske občine Christian Science je dobila prvo mesto. Za njo je glasovalo 102.000 oseb. Jane Adams, ustanoviteljica zavetišča Hull House v Chicagi je prejela 99.147 glasov. Clara Barton, ustanoviteljica Rdečega križa: 96.139. Frances E. Willard, ustanoviteljica The Woman Christian Temperance Union: 90.303. Susan B. Anthony, voditeljica bojevitih sufragetk: 84.321. Hellen Keller, gluha in slepa predavateljica, pesnica in pisateljica: 84239. Harriet Beecher Stowe, pisateljica knjige “Uncle Toms Cabin”: 73,999. Julia Ward Howe, ki je spesnila narodno himno “Battle Hymn of Republic”: 72,276. Carry Chapman Catt, voditeljica feministk: 70.489. Amelia Earhart Putman, zrakoplovka: 43.399. Mary Lyon, ustanoviteljica zavoda Mt. Holyoke College: 40.831. Dr. Mary E. Wooley, predsednica zavoda Mt. Holyoke in delegatinja na razoroževalni konferenci v Genevi na Švicarskem: 38.855. Na svetovni razstavi v Chicagi bo imel National Council of Women svoj oddelek, in tam bo odkazJmo posebno mesto delom in kipom teh žensk, katere so si ženske same izbrale za najslavnejše med slavnimi in najbolj zaslužne med zaslužnimi Amerikankami zadnjega stoletja. Vsakdo sodi po vsoje. “Ko bi bila dana priložnost možem glasovati”, pravi najbolj znani člankar Arthur Brisbane, “bi našteli samo dvoje slavnih žensk zadnjega stoletja, namreč Nancy Lincoln, mater nesmrtnega predsednika Abrahama Lincolna, in mater Thomas E. Edisona. Obe sta vzgojili taka si- nova, da jima bo svet vedno hvaležen za njihovo uslugo.” To je seveda sodba moškega. Naj povedo ženske, kaj mislijo one same o takih razsodbah. Mrs. Florence Kahn, zastopnica v Kongresu Zedinjenih držav naj ima besedo: “Kadar se jim ravno zazdi, se zbere kup žensk skupaj in naznani svetu, katera je med njimi najbolj vredna pohvale in slave. Zen* ske, ki se zabavajo s tem, so večinoma one, ki nimajo nobenega drugega dela na rokah. One ustanavljajo društva in vstopajo vanja zato, da občudujejo ena drugo. Gre vse po istem receptu: Potrepljaj ti mene po hrbtu, in jaz bom tebe. Iz skušnje nam je znano, da st oglasi ena izmed teh slave željnih žensk in pohvali drugo. Olika zahteva, da druga ženska zapoje slavo prvi. Tako sta nastali naenkrat dve slavni osebi. Pridružil se navadno tretja, ki izrazi svoje občudovanje prvih dveh in seveda tudi sama zasluži zato občudovanje in slavo. Imamo že trojico v krogu slave.” ‘‘Naše najbolj znamenite ženske so večini naroda neznane; dostavlja Mrs. Kahn. “Napačno je, staviti našim hčeram za vzgled ženske, ki so odbrane potom takih pristranskih sredstev, kot se rabijo pri teh izbiranjih. Večina izmed njih se je spravila v ospredje zato, ker so imele več drznosti kot pa njihove sestre ,ki so v resnici napravile delo, ki zanj najslavnejše med slavnimi žanjejo pohvalo. Vodilno časopisje se strinja z Mrs. Kahn. “The Pathfinder” pravi: “Naše najboljše ženske so neznane; upajmo, da bodo ostale neznane še nadalje. Zastonj jih iščeš med ravnateljicami naših učnih zavodov in med predsednicami tovarn in ustanov, ker imajo preveč dela s tem, da drže svoje domove po koncu in v redu. Njihova imena so zapisana v knjigi življenja.” PRIZNANJE, KOMUR PRIZNANJE! — V Albany, N. Y. so praznovali v pondeljek oo Novem letu. Vse kar čuti demokratično, je bilo isti dan tam pri ustoličenju novega guvernerja države New York. Predno so uvedli Herberta H. Lehmana v njegov novi urad, je prišlo naznanilo, da je v mestu New York umrla Mrs. Belle Moskovitz. Po-. ročilo je prišlo na Alfreda E. Smith, ki je kot voditelj demokratične vlade zavzemal važno mesto na programu. Mr. Smith se je takoj opravičil in sc odpeljal s prvini vlakom v New York. Solzi sta mu stali v očesih, in njegov glas je bil nenavadno hripav, ko je spregovoril besede: “Ta ženska je imela najboljše možgane med vsemi ljudmi kar sem jih kdaj poznal.” Kdo je Mrs. Belle Moskovitz? Bore malo je znana svetu. Ni hodila velike v javnost, in kadar je stopila v javnost takrat je navadno znala stopiti v ozadje, tako da se je njeno ime le malokdaj omenjalo med pomembnimi ženskami v Ameriki. Nikdar ni bila v državni službi in se ni tudi nikdar pehala za uradi Mr. Smith pripoznava, da za časa ko je bil guverner države New York, je bila Mrs. Moskovitz njegov najboljši svetovalec pri vodstvu države in politike Kar je bilo napravljenega progresivne-ga dela za časa njegove vlade, se je napravilo ali na njen nasvet, ali pa potom njenega sodelovanja. Mr. Smith se ima veliko zahvaliti za svoj uspeh tej ženski. Ona je videla v njem voditelja naroda in ga vedno slikala kot moža časa in moža usode. Na njeno prizadevanje je bil Mr. Smith nominiran 1. 1928 za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Ni je ženske v Ameriki, ki je bila tako blizu dosege svojega namena, kot ravno Mrs Moskovitz, ko so volili Smitha za predsednika. Srčna napaka ie bila vzrok smrti delavne in požrtvovalne žene. Z njo je izgubila demokratska stranka nedvomno najbolj zmožno žensko, ki je vedno stala v prvi vrsti svoje stranke, tako »la je le malo kdo vedel, kdo je Mrs. Moskovitz, in kakšen je bil njen vpliv na stranko. Stara je bila 55 let, ko je potrkala smrt na njena vrata. NI KAZALO DRUGEGA, KAKOR PREPODITI MAČKO. — V mestu Fort Myers, Fla. se je pes pognal za mačko, ki je zbežala na drevo. Žival je bila tako prestrašena, da se ni upala z drevesa; tresla se je in žalostno mijavkala celo noč. Tri sosede, ki so živele v bližini, so zahtevale od svojih mož, naj spravijo mačko z drevesa. Možje so brili norce in se posmehovali. Žene so omolknile in nobena ni pokusila nobene hrane. Tretji dan so možje poklicali požarno brambo, ki je spravila mačko z drevesa. To je zopet napravilo mir v družinah. Dogodek bi bil malega pomena, ko ne bi poklical v človeku v spomin, kako je ženska v teku človeškega razvoja podjarmila surovo moško naravo. Ta dogodek pove jasno, da moč ženske obstoja v tistih naravnih lastnostih, katere ji je podaril Stvarnik. Zato velja še danes pregovor, da je najbolj “ženska” žena najboljša in najmočnejša. ŽENA V JUŽNI AMERIKI se tudi prebuja. Iz države Uruguay poročajo, da je prišel novi predlog pred zbornico, potom katerega bo ženska dobila enako volilno pravico kakor jo ima moški. Iz glavnega mesta Montevideo naznanjajo, da bo prišel novi zakon v veljavo takoj po Novem letu. ODPRTO PISMO. — Calvin Cool-idge, predsednik Združenih držav od 3. avgusta 1923 pa do 4. marca 1928 je umrl dne 4. januarja t. 1. v North Hampton, Mass. Kot predsednik je bil mož skromen, varčen, redkobeseden; kot ustvarjen tip vestnega uradnika. Marsikatero šalo si je privoščilo na njegov’ račun časopisje in ravno tako posamezniki za časa njegovega življenja. Da se po smrti vse poravna, se je oglasilo zadnje dneve večje število njegovih polit čnih nasprotnikov in spregovorilo marsikatero dobro besedo o pokojnem voditelju ameriškega naroda. Med drugimi se je oglasil tudi obče znani humorist Will Rogers. Ker njegovo besedo posluša v Ameriki več ljudi kot besede katerega drugega človeka, se nam zdi koristno priobčiti njegovo odprto pismo, naslovljeno na Mrs. Calvin Coolidge, vdovo pokojnega predsednika. Mrs. Coolidge: — Telo Vašega pokojnega moža počiva danes v ver-montski zemlji. Ni sam; njegova glava leži na blazini polni odkritosrčnega priznanja milijonov ljudi, katerim je služil v življenju. VeLko se je pisalo o njegovem silnem vplivu na narod, in se navajali vsakovrstni vzroki za to. Ker njega ni več. kjer bi mu bilo možno sprejemati naša priznanja, se drznem spregovoriti o vplivu, katerega imate Vi na naše ljudstvo. Samo ob sebi se razume, da ste Vi pomagali Vašemu možu do stopinje, katero je dosegel. To je lastno vsaki ženi. S čem ste se Vi priljubili ljudstvu PNaenkrat, čez noč, ste se znašli na najvišjem mestu, prisojenem ameriški ženski. Naše takozvane first ladies” so imele nedvomno več priložnosti, več vzgoje, več simpatije in protekcije za dosego takega mesta, toda Vi ste pokazali z Vašim nastopom, da je nekaj, kar šteje več kot vsa potovanja, šole in družabnost namreč — prirojena, neprisiljena domača vzvišenost, upoštevanje čustev bližnjega, in ona ponižna udanost, ki nehote pritegne srca na se. Calvin Coolidge nam je zapustil dober nauk: Kako naj se vlada po pameti. Nauk, katerega ste Vi nudili Vašemu spolu je ravno tako drago- cen. Neprisiljena ljubeznivost, upoštevanje mišljenja in občutkov drugih ljudi je, kar napravi “lady” v Zarja je zadnjih par mesecev izšla malo kasneje; pač ni bilo mogoče drugače, ker je bilo ravno v tem času izredno veliko dela v gl. uradu. Zanaprej bo izhajala zopet pred vsakim pr-ivm. Opozar jam pa vse one, ki so zadnje čase pozno poslale dopise in so videle, da so vseeno izšli v naslednji Zarji, da v bodoče vsi pozni dopisi ne bodo mogli biti sproti upoštevani, temveč bomo morali postopati ž njimi, kakor smo prejšnje čase: ali jih izročiti “Amer, Slovencu”, ali jih hraniti za drugo naslednjo Zarjo, — kjer pa ne eno ne drugo ne bi imelo več pomena, jih enostavno zavreči. Le dopisi, ki pridejo do 14. a!t 15. v mesecu, bodo sigurno upoštevani sproti. Če bi vse podružnice svoja finančna poročila poslale ob času, bi to ne samo olajšalo delo gl. tajnice in upravnice Zarje, temveč bi pomenilo tudi boljšo postrežbo za vse članstvo. —Seje, če le mogoče, prvi teden v mesecu. —Dopisi naj dospejo do 14. dne v mesecu. —Mesečna poročila naj pridejo do 25. dne v mesecu. Če boste povsod vpoštevale to troje, boste lahko prejele tudi Zarjo vsakega prvega ali pa še prej. —Gl. tajnica in urednica. pravem pomenu besede, pa naj bo še tako revna ali pa kraljica. Vaš Will Rogers. Namenoma podajamo pismo prosto prestavljeno zato, da je lažje razumljivo v slovenskem jeziku. Pismo naj služi Ifot ogledalo, po katerem sodi lahko vsaka ženska samo sebe in spozna, kako jo sodi in obsoja mož, katerega beseda se upošteva kot nobenega drugega človeka na ameriški celini. Poleg tega je p satelj teh vrstic tipičen Amerika-nec, ki mu je zemlja, na kateri stoji, sveta, in sovraži iz dna srca vse zunanje vplive, .ki bi imeli ogrožati oblike vlade na tej zemlji. Pismo je odprto in kot tako naslovljeno ameriškemu ženskemu spolu in v prvi vrsti “jari gospodi” v vladnih krogih in vsem onim, ki se ogrevajo v njih bližini. Slep je in gluh, kdor ne vidi kako si gotovi krogi skušajo zagotoviti potom nekega namišljenega plemstva prvenstvo v ljudovladi. Denar, potomstvo, oblast in bujna domišljija; vse se je nateplo v okolici mesta Washington. Zenska seveda prednjači v tem oziru, kot nam poroča vsakdanje časopisje Pretepanje za višje stolce, za priznanje na angleškem kraljevskem dvoru in bo; za plemiške naslove in podobne neslanosti, ki diše po evropejskih dvornh šegah, je najbolj popularen “ind >oi sport” teh petičnih ameriških matron Nihče bi jim ne zameril, če bi ti krogi ne smatrali Amerike za nekako molzne kravo, ki naj jih 'drži po koncu in v razkošnosti, ne zaradi kakih resničnih zaslug za deželo, temveč samo zaradi njihove bujne domišljije. Ljudem, ki žive od samohvale in od ljudskih davkov, in prezirajo vsakogar, ki ne spada v nj hovo kasto, so namenjene vrstice največjega ameriškega humorista bolj kot komur koli drugemu. Šepetajoča kampanja izza prejšnjih dni se še spominja, da Mr. Coolidge ni bil nikdar priljubljen v gotovih višjih krogih zaradi svoje žene. Prišla je iz preproste ameriške družine; nikdar ni obiskovala nobenih izključno angleških šol, v katerih se vtepa ameriškim deklinam v glavo pristno angleška kontinentalna kultura, in se zaradi tega tudi ni nikdar ogrevala za naslov “first lady”, ki je lasten angleški kraljici. Preprosti ameriški narod jo ljubi kljub temu in spoštuje ravno zaradi teh njenih lastnosti in pripoznava njo kot eno najboljših žensk, ki so kdaj gospodarile v Beli hiš v Washingtonu, D. C. Primerno je tudi omeniti, da se žena pokojnega predsednika ni nikdar podpisovala drugače kot Mrs. Calvin Coolidge. To je namreč stroga ameriška šega. Pomembno je, da se žena našega prihodnjega predsednika, ki ima zagospodariti v Beli hiši v prihodnjem marcu, tudi ne podpiše nikdar drugače kot Mrs. Franklin D. Roosevelt. Ko so io pozdravljali kot “first lady”, je odgovorila, da bo v prestolici samo žena predsednika in nič drugega. Dobro znamenje! Oficijalni Washington se bo moral spametovati vsaj za par let in računat na to, da živimo v demokratični dobi in v skrajno demokratični državi. I I tl SV Is. £25 gl. tajnica-urednica $100.00) ......... Uradna plača gl. blagajničarke za pol leta do 31. dec. 1932....................................... $100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 2.13 246.67 7.5C 15.00 4.95 10.00 20.6$, 3.7' 135.00 25.00 SKUPAJ .....................................................<•>........................ .... Balanoa 30. novembra 1932 .................................................... $28,761.29 Dohodki v decembru ............................................................ 1,348.47 $1070.6(5 Skupni dohodki .................................................................... $30,109.76 Stroški v decembru ................................................................. 1,070.66 PREOSTANEK V BLAGAJNI 31. dec. 1932 $29,039.10 Josephine Račič, gl. tajnica. Podružnica št. 1, Sheboygan, Wis. — Letna seja naše podružnice je bila dobro obiskana. Vseeno pa niso bile vse članice navzoče in za tiste velja sledeče naznanilo: Podružnica založi za vsako članico asesment za dva meseca. Ko poteče ta čas in se članica še ne zglasi, da bi poravnala svoj dolg, ji tajnica piše karto in jo opozori na njeno dolžnost Ako se članica nič ne oglasi niti pri tajnici, niti kaki drugi odbornici ne naroči, da bo že poravnala asesment, jc •poročamo na gl. urad kot suspendirano To. pa zato, ker je podružnica za več članic zalagala v dobri veri, da bodo vse povrnile, pa so se po več mesecih domislile, da bodo Zvezo pustile, in tako je bila podružnica na škodi. Ako pa kateri izmed članic nikakor ni mogoče o pravem času poravnati, jo bo podružnica počakala, ako pove, da bo poravnala vse kadar ji bo mogoče. Dalje se jc sklenilo, da se članicam, ki so dalje kot dva tedna bolne, nakloni bolniška podpora v svoti tri dolarje, in se ta denar obrne za enoletni asesment. Ta podpora pa velja le enkrat na leto. Bolna članica naj se tajnici naznani. — Izvolil se je odbor, ki bo vsake tri mesece priredil zanimiv program za sejo. V tem odboru so: Meta Eržen, Jennie Gorenz, Mary Razel, Anna Podbregar in Theresa Zagožen. Odboru podružnice se je pa naročilo, naj preskrbi program za Materinski dan. —'Predsednica pevskega kluba Ivanka Mohar je poročala, da klub lepo napreduje, in je vabila navzoče, naj sc vpišejo, ker jc gojitev petja ena izmed najlepših slovenskih navad Odbor podružnice je ves prejšnji: predsednica Theresa Zagožen, podpredsednica Uršula Marver, tajnica Mary Eržen, pomožna tajnica Anna Modiz, blagajničarka Mary Ribich. Nadzornice: Marie 1’risland, Ivanka Mohar in Anna Zaverl. Zastopnici za Jugoslovanski Federativni Klub sta Marie Prisland in Frances Ribich. — Poročevalka. * * * C e bi me kdo vprašal, kaj se mi pri naši organizaciji kot taki najbolj dopa-de, in kaj se mi najbolj dopade na naših sejah, bi morala reči, da verski duh, neprisiljen in pristen verski duh, ki vlada tu. Tn to pomeni silno veliko. Po naši glavni seji smo se imenitno zabavale, pogrešale pa smo voditeljico Mrs. Prisland, ki je takoj po seji morala iti domov. — Mrs. Annie Podbregar. * * * Na naši glavni seji so članice pokazale, da zaupajo svojim dosedanjim odbornicam, in so enoglasno ponovno izvolile dosedanji odbor. Priporočam članicam, da vedno rade hodite na seje. Kateri jc mogoče,' naj pripelje kako kandidatinjo. Če se bomo vsaka malo potrudile, se bo ob koncu leta silno veliko poznalo. Pokažimo, da se zanimamo za svojo podrtižnico! — Theresa Zagožen, predsednica Št. 2. Chicago, 111. — jja januarski seji je bila izredno številna udeležba. V glavnem smo obravnavale podrobnosti za našo javno prireditev: predpustni ples dne 29. januarja. Po seji nas je pogostila blagajničarja Mrs. Tomažin z velikim in prav okusnim kejkom, Mrs Jorga pa z imenitno potico, ki jo je prinesla popolnoma nepričakovano; ta potica je bila tako izborna, da niti najmanjša drobtinica ni ostala. Prav lepa hvala obema. Ce bi mogli vse potice, ki jih je Mrs. Jorga že napekla in naklonila naši podružnici, zložiti eno na vrh druge, bi ne mogli videti čez. Pokusile "Smo tudi kapljico, ki si jo jc naša podružnica omislila za javne prire-ditve v tej sezoni. Če katera misli, da se nam hudo godi pri naših sejah, se bridko moti. — Odbor. Št. 4, Oregon City, Ore. — Odbor za leto 1933 je sledeči: Predsednica Helena Fortuna, poclpreds. Mary Papež, tajn.'Mary J. Polajnar, blag. Mary Hrovat, zapisn. Mary Gerkman. V resnici težko nam je za našo prejšnjo predsednico Mary Plantan. Bila je ustanoviteljica in prva predsednica in skozi 6 let zelo delavna in skrbna za podružnico, pa je morala pustiti zaradi rahlega zdravja. Lepa ji hvala za vse delo in trud, ki ga je imela zadosti. Naša naselbina je majhna in je težko za članice. Na njeno mesto je izvoljena tudi ustanoviteljica podružnice in dobra in delavna članica, ki se je vedno rada udeleževala sej. Težko jc za podružnico, če so slabo obiskane seje; saj je vendar luštno na naših sejah; se malo pogovorimo in se imamo vselej dobro. Me se vse zahvalimo naši sosestri Anastaziji Petrič; pri njej smo imele zadnje leto seje, in nam je vselej dobro postregla in nas pogostila; kar od nje nismo mogle; vselej nas jc noč pregnala. Letošnjo prvo sejo smo se imele tudi izvrstno, za kar se moramo zahvaliti Mr. in Mrs. Zaletel; ona dva sta nam napravila celo ohcet; bilo jc vsega dobrega za založiti in tudi tistega, ki napravi ljudi korajžne in vesele. Ker je bilo ravno Novo leto, smo si voščili vse najbolje. Članice, udeležujte se sej, saj to je samo vsak mesec enkrat, in če vam je mogoče, pripeljite kako novo članico; vsaka ima svoje prijateljice. Ve, dobre kuharice, pa pišite in dajte nam dobra navodila za kuhanje. Vse vam borno hvaležne. Vsaka rada pogleda Kuhinjski kotiček. Želim, da bi nas bilo do konvencije 6000 članic. — Mary Polajnar, tajnica. Št. S, Indianapolis, Ind. — Naš novi odbor za leto 1933 je naslednji: Preds. Anna Koren, podpreds. Mary Dragan, tajil. Mary Dugar, zapisn. Josephina Barbarič, blag. Mary Vidmar. Dobro se pa je držala naša podružnica zadnje leto. in je kljub tem slabim časom povoljno napredovala s članicami. To pa radi tega, ker imamo pri naši podružnici marljive odbornice, ki se zelo zanimajo in so vedno pripravljene kaj storiti in kaj pomagati v dobrobit naše podružnice. Kot sedanja tajnica si štejem v dolžnost, da se posebno zahvalim naši prejšnji tajnici Josephini Barbarič in predsednici Mary Dragan za njuno pogumno delovanje v prid podružnice. Priporočam se, drage sose-stre, še za v bodoče, da bomo skupno obiskovale seje ter složno roka v roki še naprej delovale za podružnico in Zvezo. Poročati imam tudi žalostne novico, da je dne 29. decembra izdihnila svojo blago dušo Anna Kronovšek, mati naše predsednice Anne Koren in naše članice Mary Donas. Pokojna Anna Kronovšek je bila vzorna katoliška žena in mati, zakar so jo vsi spoštovali in ljubili. To je tudi pričal njen pogreb, ter lepi in ginljivi govor našega g. župnika Rev. Viktor Bogulja, govor, ki je segel vsem globoko v srce. Pokojna je bila najstarejša faranka v naši fari presv. Trojice. Stara je bila 79 let in doma od fare Mozirje, vas Trnovče, Savinjska dolina. Zapušča žalujočega soproga, starega 84 let, tri hčere in tri sinove; vsem izrekam svoje sožalje. — Mary Dugar, tajnica. * * * Iz bolniške postelje vam v globoki žalosti naznanjam, da sem izgubila drago in iskreno ljubljeno mamico. Dne 29. decembra je nehala utripati njeno ljubeče in skrbno srce. Izguba ljubljenega bitja, dobre skrbne mamice, nas je zelo hudo zadela in nas skoro strla. Le ljubezen in skrb za dobrega očeta nas je obdržala pokonci. Zastavili smo vse svoje moči, da rešimo vsaj očetu življenje, zakaj tudi dragi oče so takrat ležali težko bolani za pljučnico Kako pa naj bi človeka ne potrlo, ko smo imeli ljubljeno mamico mrtvo v hiši, ateja težko bolnega in je bilo le malo upanja, da ozdravijo, sestra Mrs. Uršula Rcsenstein je ležala skoro 10 ur v nezavesti .težko bolna vsled nenadnega udarca, ki nas je zadel, svak Mr. Frank Donas, soprog moje sestre Mary, pa je bil takrat nevarno bolan že en teden za zračnim zastrupljenjem. Jaz in sestra Mary vsa strti in obupani tavali okrog in stregli očetu, da vsaj še njega ne izgubimo. Poleg tega pa je sestra Mary morala skrbeti še za bolnega soproga iu mu streči. Dobre prijateljice in sosestre pa so prihitele in imele v oskrbi sestro Mrs. Rosenstein. Prihitela je tudi dobra prijateljica in sosestra v SZZ. Mrs. Konečnik, iz mesta Morgantown, Tild., in nam pomagala, da smo rešile življenje dragemu očetu. Iskrena Ti hvala, Mrs. Konečnik, kakor tudi vsem, ki ste pomagali in nas tolažili. Imen ne morem tukaj navesti, jih je preveč, ali v naših srcih ste zapisane in vam ostanemo za vedno hvaležni. Iskrena zalivala odbornicam in članicam podr. SŽZ. št. S za 1 crasne cvetlice, ki ste jih poslale moji pokojni mamici v slovo in pozdrav. Grenke solze so mi polivale obraz in močile lepi šopek, ko sem ga polagala k moji ljubljeni mamici. Se enkrat, drage sosestre, hvala zn lepi šopek in za vse. Enako zahvala vsem, ki ste darovale za lepe cvetlice in za svete maše. Bog vam plačaj! Kasneje, ko se je očetu zdravje izboljšalo, sem zbolela pa še jaz; moje moči so bile izčrpane. Danes že napo) v postelji sedim in vam, drage sosestrc, pišem in tožim težko izgubo in svojo srčno bol. Roka mi je že utrujena. Pokojna mamica vam priporočam v molitev in blag spomin. Posebno pa šc prosim duhovnega nadzornika SŽZ. č g. Antona Schiffrer, da bi se jih spomnili v molitvi. — Annie Koren. Št. 7, Forest City, Pa. — Na letni seji je bil ves dosedanji odbor izvoljen enoglasno za leto 1933. Seje se bodo vršile od sedaj naprej vsak prvi četrtek in ne prvo nedeljo kakor do sedaj, in to pri predsednici Anna Kamin, ob sedmi itn zvečer. Želim, da bi odslej vse prihajale na seje in kaj novih članic pripeljale; vsaka ima kakšno prijateljico, ki še ni zraven; naj jo nagovori, da pristopi. Seveda je težko v teh slabih časih, ali tistih 25c ni veliko, in vem, da je še marsikatera, ki bi pristopila, samo malo dela je treba. Zahvalim se vsem članicam, ki se nam šle na roke in nam zmerom pomagale odkar smo ustanovile podružnico, in upam, da bo šc naprej tako. Ena / drugo moramo biti pa tudi delati. — Pauline Osolin, tajnica. St. 10, Collinwood, Ohio. Članice, ali mnogo mislite na to, da bomo imele prihodnjega maja tukaj v Collinwoodu konvencijo SŽZ. To je že kakor pred durmi, in je že skrajni čas, da sc pripravimo in preskrbimo v vseh ozirih. Na 26. februarja bo skupna prireditev clevelandskih podružnic Slovenske Ženske v Zveze v Slovenskem Domu na Holmes Ave. v obeh dvoranah. O programu ste bili gotovo že obveščeni na drugem mestu; tukaj naj vas le opozorim, da bo nastopilo tudi pevsko društvo “Soča”, ki zna tako lepo zapeti, da človek pozabi, da je v Ameriki in ne več v Sloveniji. Vsi na to prireditev.— Mary Malečkar, preds. nadz. odbora. Št. 11, Eveleth, Minn. — Članice podr. št. 11 prosim, da mi boste šle od zdaj naprej na roko kot novi tajnici. Na januarski seji vas je bilo precej. Želim, da vas pride toliko tudi na bodoče seje. Skrbele boste, kaj ne, da mi boste v pravem času plačale za asesment. Tež ko je zakladati, posebno v sedanjih časih. In zopet je težko tajnici po hišah hoditi, posebno zdaj, ko je tak mraz. Drage sosestre, le pridno hodite k sejam, in glejte, da bomo složno delovale, pa bo šlo vse lepo naprej. Pa ne pozabite pripeljati nove kandidatinje na prihodnjo sejo; videle boste, da bo ena izmed vas nekaj lepega dobila, samo ne vem, katera. — Tillie Robertz, tajnica, 607 Jackson St. Št. 12, Milwaukee, Wis. — Ker se pravkar nahajamo v teku kampanje, se mi zdi neobhodno potrebno na tem mestu podati nam članicam nekaj v razsodbo in pomislek. V ognju za pridobivanje novih kandidatinj pač ne smemo prezreti previdnosti. Ni vse eno, kake članice bomo imele v naši sredini. Akoravno tu nimamo nikakih strogo predpisanih pravil, vendar s tem ni rečeno, da je vsaka oseba dobrodošla v našo sredo; nikakor ne. Priliko za pristop v organizacijo SŽZ. naj imajo samo ugledne, poštene, in na dobrem glasu stoječe osebe, ter praktične katoličanke. To je vse kar se od vsake posamezne članice zahteva. Ni veliko, toda je važno. Podružnica, ki sestoja iz dobrih in častnih članic, bo vživala splošen ugled v naselbini, in njeno vzorno delovanje bo ugodno vplivalo na njih napredek in naraščaj. In naše seje naj bi bile v resnici prijateljski sestanki, kjer naj vlada mir in prava sesterska ljiibeezn, ter dostojnost in spoštovanje ene do druge. V nasprotnem slučaju pa bo podružnica radi par članic, ki bi ne smele biti članice, trpela na ugledu in napredku, ali dostikrat celo izgubila število dobrih članic. Na vsak način moramo gledati na to, da bomo poleg pridobivanja novih članic znale predvsem tudi prejšnje članice obdržati. Tiste, ki kandidatinje pripeljejo in predlagajo, bi sc morale vsekako zavedati, da so one v prvi vrsti odgovorne za nove kandidatinje, ki naj bodo sprejete v organizacijo. Oseba, ki je na slabem glasu, in bi imela onečaščati podružnico ali delati nered, ne bi smela biti pod nobenim pogojem priporočena ali sprejeta, četudi je sorodnica ali četudi prijateljica. Če imaš prijateljice čudne vrste, to postavi tudi tebe v čudno vrsto, ako pa osebe dobro ne poznaš, je pa toliko manj moreš priporočiti. Nadalje leži odgovornost na vsem članstvu in njegovem vodstvu. Da sc torej izognemo morebitnim neprilikam, ki jih dostikrat povzroči nepremišljen korak, bodimo raje previdne že v začetku. Kakor rečeno, ako je podružnica na dobrem stališču, brez skrbi lahko računamo na mnogo nadaljnih dobrih in zavednih žena in deklet, ki čakajo samo boljših razmer ali ugodne prilike, da se nam pridružijo. Ne bo dolgo, ko bo naša podružnica štela svojih tristo članic in tudi več. S ponosom lahko gledamo že danes na lepo število dvesto deset članic, ki si štejejo v veliko čast biti pri tej organizaciji. In kako tudi ne, če pomislimo, da smo takorekoč zvezane skupno delovati vse za eno, in ena za vse. Imamo torej v resnici nekaj, kar je popolnoma naša in samo naša last Zavedajmo se tedaj naših dolžnosti in tudi pravic, bodisi v društvenem ali socialnem oziru. Čuvajmo skrbno ta dragoceni zaklad in vzvišeni ideal, potom katerega se je slovensko ženstvo v A-meriki zdramilo in začelo skrbeti za svoj napredek. Zato pa z vsemi močmi delujmo tudi v bodoče za šc večji uspeh in procvit naše cele organizacije, toda delujmo s previdnostjo. — Louisa Stariha. Št. 13, San Francisco, Calif. — Moram povedati, da sedaj prvič pišem dopis. Ko smo imele glavno letno sejb, mi niti na misel ni prišlo, da bodo sestre ravno mene izvolile za svojo tajnico. Zato me je iznenadilo to delo. Pripravljena pa sem delovati kar bo najboljše v moji moči v korist naših članic v SŽZ. Vesela sem, da spadam k tej organizaciji, ker vidim, kako dobro napreduje. Tudi jaz ji želim obilo uspeha v 1933 in upam, da bodo pri naš. podružnici tudi od sedaj naprej naše članice tako pridno delale in pridobivale nove članice, kot so v zadnjih dveh mesecih. Tako bi nas bilo ob koncu tega leta kaj lepo število. — Katherine Plut, tajnica. Št. 14, Nottingham, Ohio. — Naj nikjer ne mislijo, da je naša podružnica počasna, ker ni. Seveda se slabi časi tudi pri nas poznajo. Ne smemo obupavati, temveč vse skupaj poprimimo in storimo, kar je mogoče. Odbor sam nikakor ne zmore vsega; to bi bilo neumno misliti. Ko bi se vsaka članica tega zavedala in prišla vsaj vsak drugi mesec, ako ne vsak mesec na sejo, kakor je dolžnost vsake članice, bi bilo marsikaj še boljše. Mnoge si mislijo, oh, saj plačam 25c. To ni vse, saj veste, da je dosti stroškov pri podružnici, katerih ne moramo zahtevati iz glavnega urada. Zatoraj, drage članice in sestre, hodite na seje! Pustite tistih par ur hišo, saj je ne bo nobeden odnesel tako hitro. Na seji 3. jan. smo imele imenitno zabavo, in želim, da bi še v kratkem kaj takega napravile v prid naše blagajne. In tudi ne pozabiti naših muzikantov Ljubljanskega kluba za v bodoče; prav srčna jim hvala. Enako tudi vsem, ki so kaj darovali. Jaz pa sc podružnici posebno zahvalim, ker sem dobila tako lepe “povštre”; seveda sem prav hitro kvartala “66”. — Jennie Hrvatin. * * * Z vsak ;m novim letom nam vstane v srcu novo upanje, da bo novo leto boljše kakor je bilo prejšnje. Drage sestre, skušajmo vse pomagati po svojih močeh, da spravimo našo podružnico, če mogoče, na še boljše stališče, kakor ga je zavzemala prej. Prosta bi, da bi se članice vedno tako lepo udeleževale sej, kakor je bilo na primer na zadnji seji v letu 1932, ali vsaj tako kot na prvi letošnji. Saj veste, da odbornicam ni mogoče narediti ničesar brez pomoči članic. V eekrat sem cula, že zopet so nekaj ukrenile brez naše vednosti. Tega bi ne bilo, ako bi pohajale redno k sejam Saj se lepo razumemo, ena ve nekaj druga zopet kaj drugega, potem pa vse o predlogih ukrepamo ter izberemo in odobrimo najboljše. Posebno v teh časih je silno potrebna pomoč vseh. Sestre, naša organizacija Slovenska Ženska Zveza ima ne samo lepo ime, temveč tudi lepe namene; zavedajmo sc tega. Prej bi opustila vsako drugo organizacijo kot SŽZ. Zakaj? — Stroški so tako malenkostni, poleg tega pa se slovenske žene in dekleta med seboj spoznavamo in tudi razvedrujemo. Marsikatera naša članica pravi, k tej seji greni pa res rada, ker je tako prijetna. Zakaj ne bi potem vse redno prihajale? (ioIovo boste letos, ker pričele smo le- 0o takoj na prvi seji, in je bilo tako pri-jetno, da kar ni bilo moči iti domov. Priznanje in zahvala tistim, ki so za vse to tako lepo preskrbele! — Iva, zapisnikarica. št, 15, Newburgh, Ohio. — O božiču jc naša podružnica obdarila s pomaran- čami in cukerčki 570 otrok šole sv. Lovrenca. Bilo je prvič, da se je podružnica spomnila šolskih otrok in se zavzela zanje. To se bo gotovo ohranilo, oziroma ponovilo vsako naslednje leto, in upam, vsako naslednje leto v večji meri, ker bomo sedaj lahko že naprej mislile na to in se toliko bolje pripravile. Januarska seja je bila jako živahna in obilno obiskana. Po seji je bilo nekaj pokrepčil in zabave, za kar so poskrbele predsednica, tajnica in blagajničarka. Od sedaj naprej bo po vsaki seji malo razvedrila, in vselej drugače. Le pridite na seje vse. Nekatere članice mislijo, če tisti večer slučajno nimajo denarja pri rokah, da bi plačale, ne smejo na sejo. Po mojem mnenju je to popolnoma napačno. Saj se je vendai lažje zanesti na članico, ki jo vedno vidimo na sejah, kakor pa na tisto, ki je ni nikdar blizu. In naš asesment je tako neznaten, da zaradi tega gotovo ni treba nobeni Zveze puščati. Na zadnji seji so nas obiskale tri so-sestre od podr. št. 10, Louise Milavec, Mary Urbas in Mary Sežun. Sestra Milavec, ki je predsednica pripravljalnega odbora za konvencijo, nam je razložila pomen skupnega delovanja clevelandskih podružnic za to priliko. Vsem trem hvala za obisk, pa še kaj pridite. — Apolonija Kic. Št. 17, West Allis, Wis. — Smrt pobira, nič ne zbira; to je star pregovor, pa tudi resničen. Že zopet je pri naši podružnici zamahnila z neusmiljeno koso. Pobrala nam je kar dve marljivi člaivci. Mrs. Frances Žagar, sestra naše bivše predsednice Mrs. J. Schlosser, ie umrla 15. dec. Zapustila je žalujočega moža, hčerko Frances, tudi našo članico, ter dva sina, Franka in Antona. Sosestra Mrs. Pauline Tičar je umrla po kratki hudi bolezni 5. jan. Zapustila je tudi žalujočega moža ter 12 letno hčerko in 10 letnega sina. Do solz ganljivo je bilo ob pogrebu, ko so se otroci poslavljali zadnjikrat od svojih dobrih zlatih mamic. — Naša podružnica je preskrbela obema sosestrima primeren pogreb. Izrekam prizadetim družinam in sorodnikom v imenu podružnice naše sožalje. Poročati imam pa tudi veselo novico, da se je pred nekaj tedni oglasila pri sosestri Mrs. Stopar teta štorklja, in jim pustila krepkega sinčka. Na decemberski seji sem bila izvoljena za predsednico kar pa nisem prav nič pričakovala. Delovati pa hočem v prid podružnice kolikor bo v moji moči. Ker Mrs. Schlosser v resnici ni bilo mogoče prevzeti predsedništva za to leto. želim pa, da jo dobimo drugo, leto zopet nazaj, ker ona je v resnici potr-pežlj va, zna ukreniti in urediti vse tako, da spravi vse v najboljši red. Še obleke je naredila za mrtve sosestre. Tako se nam ni treba bati, če katera izmed nas umrje, ker ji kar Zveza lahko preskrbi tudi obleko. Pri naši podružnici imamo vse, kuharice, šivilje, pevke, igralke, plesalke, in ne vem kaj še vse, katera ne verjame, se naj pride sama prepričat. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo 26. jan. Card Party pri sosestri Louise Kralj; upam, da se bodo članice po možnosti udeležile. Prirediti nameravamo pa tudi domačo zabavo 18. feb., tudi v Kraljevi dvorani. Vabimo vsa sosednja društva, ter znance in prijatelje naše Zveze. Sklenjeno je bilo, da se udeležimo domače zabave podružnice št. 43 dne 15. feb., ter domače zabave društva “Napredni Slovenci”, Sloga, št. 3. dne 28. jan. Opozarjam članice, da smo v času kampanje, da se potrudimo in pridobimo tudi letos kaj novih članic; ker smo lani tako dobro napredovale, da tudi letos ne bomo med zadnjimi. Le korajžo, članice, v skupnosti in složnosti je moč, da bomo kakor trdnjava; podrl nas nc bo tudi najhujši vihar. — Louise Bi-tanz, predsednica. * * * Želim, da bi leto 1933 prineslo veliko srečo naši podružnici in celi Zvezi, da bi članice šle krepko na agitacijo, in želim, da bi se naša podružnica potrudila, da bo Knjiga še za naprej pri nas ostala. Kaj pa naša dekleta? Mislim, da bodo nas stare prekosile za cekin. Letošnja kampanja naj bi bila dekliška. Rada bi videla, da bi naša dekleta, ki so tako pridne, šle malo za novimi, ker mladih potrebujemo, da boste nam stregle kadar bomo onemogle, ker imate tako urne noge. Je še veliko katoliških deklet, ki niso v naši Zvezi; toraj na delo! Čas je kratek, majnik bo naenkrat tukaj. In ne pozabite prečitati Pravila, da boste vedele, katera je sposobna za sprejem in katera ni, da ne bo potem kakih sitnosti. Slovenska ženska zveza je organizacija, ki zbira po Ameriki jugoslovanske žene nele k samopomoči, temveč tudi zato, da se obvarujeta med našim narodom dve svetinji, ki smo jih prinesle seboj iz naših domov, namreč vera v Boga in spoštovanje do materinega jezika. Vsaka članica mora gledati na to, da sc bodo pravila spolnovala, in da bo pri naši podružnici še za naprej vladala ista lepa sloga kakor je do sedaj. Z združenimi močmi se da vse doseči, v kar naj nam pomaga Bog! Dolžnost me veže, da se zahvalim članicam, ker ste mi šle tako na roko vsa štiri leta. Bila sem ponosna biti predsednica take podružnice kakor št. 17. Vsa štiri leta ni bilo niti enega nesporazuma med nami, zato ste vredne časti dragi mi sosestre, in želim, da bi še zanaprej tako skupno delovale, pa vam lahko zagotovim, da bo naša organizacija rastla in cvetela na dobrem polju. Novi predsednici pa se zaobljubim, da sem pripravljena vedno pomagati kar bo v moji moči v bodoče za napredek naše podružnice in cele Slovenske ženske zveze. Naznaniti vam moram tudi žalostno novico, da sta nas zapustili dve naši sosestri in se preselili v večnost. Najbolj težko za mene je, ker je ena bila moja sestra. Najprisrčnejše se zahvalim vsem članicam, ki ste jo obiskovale v njeni dolgi bolezni in jo tolažile, iis posebno tistim, ki ste ji stregle cele noči, da so se domači malo odpočili; posebna hvala onim, ki so darovale za sv. maše, vence, in avtomobile za sprevod. Najlepša hvala Rev. R. Potočnik za obrede v cerkvi in na pokopališču za molitev rožnega venca in obiske v času njene bolezni, kakor tudi članicam, ki ste oba večera molile rožni venec, in vsem onim, ki so ji zapele mile pesmice v slovo. Tudi hvala vsem, ki so se vde-ležili pogreba. — Žalujoča sestra J. Schlosar. Št. 20, Joliet, 111. — Naznanjam, da je bil na letni seji izvoljen sledeči odbor: Predsednica Agnes Skedel, pod-preds. Anna Jerisha, tajn. Anna Pluth, zapisn. Josephine Erjavec, blag. Mary M. Terlep, nadzornice Clara Blaess. Anna Korevec, Jennie Bambich, roditeljica Mary Kunstek, duhovni vodja Rev. J. Plevnik. Nadalje naznanjam, kaj je bilo sklenjeno glede asesmenta, posebno za tiste ki ne pridejo na seje in tudi mesečnih prispevkov ne plačujejo redno, da jih je vselej treba opominjati. Od zdaj zanaprej se bo čakalo samo šest mesecev; katera bo dolžna šest mesecev, bo dobila karto z naznanilom, da dolguje. Ako kateri res ni mogoče sproti plačevati, se mora oglasiti pri tajnici ali pa na seji, in povedati, naj se še naprej počaka, da ne bo suspendirana; katera pa tega ne stori, bo suspendirana. Potem se naj ne jezi nad tajnico, ker jaz se moram ravnati po tem, kar je bilo sklenjeno na seji. V teh slabili časih je težko za vse, zato bi prosila, da plačajte vsak mesec redno, ker en kvoder je lažje plačati kakor pa več. Mislijo nekatere, saj je malo samo kvoder, pa če le odlašajo in odlašajo, se tudi po lcvodrih hitro nabere, da so dolarji. Prosim še enkrat, da bi vpoštevale te vrstice. Katera ne ho asesmenta plačevala, bo suspendirana. Šivalni klub se bo zopet začel prvi četrtek v januarju. Šivalo se bo vsak četrtek popoldne ob 1:30 pri sosestri Mrs. Anna Grayheck, 1010 Broadway St. Predsednica šivalnega kluba je sosestra Carolina Gregorcich. Prošene so vse člalnice, ki morejo, da se udeležijo šivanja. — Anna Pluth, tajnica. Št. 21, Cleveland (West Park), Ohio. — Zadnje dve seji sta bili povoljno obiskani. Prosim sestre članice, da bi se pridno vdeleževale sej celo leto, kajti le potem je mogoče kaj stvarnega ukreniti. Na decemberski seji je bilo sklenjeno, da z blagajne podružnice plačamo pristopnino za vse nove članice, ki pristopijo januarja, februarja in marca Predsednica Mary Hosta in podpredsednica Theresa Zupančič bosta šli v svojem prostem času po naselbini za novimi člancami. To je v resnici hvale vredno delo in želim jima, da bi imela veliko uspeha. Ampak tudi druge članice se potrudite; s tem storite dve dobri deli: podružnica bo imela več članic in tem novim članicam bo prihranjen denar, kajti v današnji depresiji gledn svet za vsak cent. Torej vse na delo; sedaj je pravi čas. Sporočati imam tudi, da smo ustanovile šivalni klub. Sestra Rose Mlakar bo tu nadzorovala tri mesece vsak četrtek popoldne na njenem domu. Podu-čevalo se bo šivanje v splošnem, tudi ročna dela, če katere želi. Toraj pridite, katere se zanimate za to. Od za- četka bo težavno, kot vsaka stvar, a ko se bomo privadile, bomo težko pričakovale naš šivalni dan. Se en sklep naše seje sporočim. Vsaka članica naše podružnice plača 25 centov za vsako umrlo sestro; iz te svote se pokrijejo stroške za en voz, za po-grebnice, in venec, če mogoče tudi za eno mašo; če pa ne, se plača sv. maša zadušnica iz blagajne; vzemite to na znanje. Tudi smo sklenile, da sc priredi pod vodstvom podružnice takozvani “Shower” za dekleta-članice pred poroko, kakor tudi za vsako članico v blagoslovljenem stanu. S tem ni mišljeno, da je katera prisiljena vdelcžiti se; katero veseli, naj pride, če pa ne more, je vseeno dobro; zato ne bo nobene zamere od strani članstva. Na prihodnji seji bomo razpravljale, kaj bo treba napraviti radi petletnice podružnice. Pridite vse. —- Cecilia Brodnik, tajnica. Št. 23, Ely, Minn. — Naša zadnja seja se je vršila ravno na novega leta dan. Prišle so skoraj vse članice in tudi dve novi sta bili sprejeti. Obiskala nas je tudi Mrs. Starich iz Grcaney, Minn. Seji je sledil lep program, na katerem so nastopile tri Shepel sestre, hčere naše nove blagajničarke. Josephine je igrala violino, Frances piano, Mary pa harmoniko. Zapele so tudi kopico pesmi, in kako vam znajo peti. Na harmoniko je igrala tudi Mrs. Mary Gačnik, ml. Tako smo prebile večer in plesale in lovile ribe. Za nikel si lahko vjela veliko ribo, ali kar koli se je že prijelo na trnek, ne da bi ti bilo treba plačati za “license” Pred kratkem je umrl tukaj Mr Frank Lozar. Bil je 97 let star in najstarejši mož na Ely. Tukaj je prebivat nepretrgoma SO let. Rojen je bil v Ribnici, Jugoslavija. V Ameriko je prišel že leta 1881. Ril je samec. Ker je bil najstarejši rojak v tem kraju, je naša podružnica šla molit zanj ko je ležal na mrtvaškem odru, plačala za eno mašo in se je v celoti vdeležila pogreba, kakor so storila tudi druga društva. Naj se zahvalim našim lanskim odbornicam za vse kar so dobrega storili za našo podružnico, in tega ni bilo malo. Seje so bile dobro obiskovane lansko leto, ker so jih odbornice napravile tako zanimive, da človek ni mogel ostati doma, če bi tudi hotel. Mlado in staro, vse je prišlo. Srečne pa smo, da smo dobile dobro predsednico tudi za t" leto. Je ljubezniva žena, ki je bila predsednica že prej in tudi prva predsednica naše podružnice. Torej članice, popri-miino ž njo in ji pomagajmo. Samo tedaj podružnica lahko napreduje, če je vsaka članica pripravljena z veseljem prijeti za delo. Ne bi pa bilo prav, ko bi samo gledale, kje bomo našle kako napako, ker imamo vsaka svoje napake, in če bi iskale take osebe, ki so brez njih, se bojim, da bi jih brez uspeha iskale do smrti. Če vidimo, da si ena prizadeva nekaj koristnega doseč’, ji dajmo priznanje; pomagajmo ji zidati, ne pa razdirati njeno delo. Vsaka oseba ima gotove zmožnosti, in vsaka Iphko |)omaga, če ne pri eni stvari, pa pri drugi. Vsaka storimo svoje in obiskujme redno naše seje. Po februarski seji bo zopet nekaj zabavnega programa; tud okrepčila bodo na razpolago. In kaj takega sc že da poslušati, ali ne? — Mary Startz, podpredsednica. Št. 31, Gilbert, Minn. — Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od naše podružnice. Kot nova predsednica sc lepo zahvalim vsem članicam, ki ste me izvolile. Bom delala, kolikor bom mogla za korist naše Zveze. Želela bi, da bi vedno držale skupaj in dobile še dosti novih članic. Na januarski seji smo sklenile, da priredimo na pustni večer maškaradno veselico, da se malo poveselimo v teh slabih časih. Ne vemo še, kje bomo imeli to zabavo; bomo že poročali v naslednji Zarji. Danes lahko povem, da bosta podeljeni dve nagradi. Pridite vse članice iz domačega mesta in drugih naselbin. Vse ste najlepše povabljene. — Frances Knaus, predsednica. * * * Cenjene mi sosestre: — Štejem si \ dolžnost da vam sporočim in opišem, kako se imamo pri naši podružnici. Odbor za leto 1933 je bil izvoljen sledeči: Predsednica Frances Knaus, podpreds Mary Peternel, tajn. Helen Yurchich zapisu. Polonia Kern, blag. Mary A Indihar. Kar se ni moglo na gl. seji vrediti, se je na januarski. Tako smo naredile, da kadar katera umrie kupimo venec za 10 dolarjev in naročimo 5 sv. maš; in ako je katera doma hudo bolna ali v bolnišnici, ji kupimo šopek cvetlic Ako pa katera potrebuje pomoč, naj se naznani odboru, in ji bomo preskrbele potrebno. Drage mi sosestre, na januarski seji ste preuredile veliko kar je bilo potrebno. Toraj je lahko vsaka zadovoljna s tem. Bilo je še več podrobnosti, ki jih ne bom tukaj omenila. Pridite na drugo sejo in boste slišale zapisnik. Seja bo 13. feb. ob osmi uri zvečer pri sosestri tajnici. Nič se ne bojte; kar pridite. Naša organizacija je ustanovljena zato, da združi vse slovenske žene in dekleta v Ameriki, širi izobrazbo in kulturo, pomaga našim ženam do amerikanskega državljanstva ter jih opozarja, da ne zamarjajo svojih volilskih dolžnosti, ter preskrbi svojim članicam primeren pogreb. Ali vidite, kako zvišene ideje ima Zveza. Seveda za članice svoje podružnice mora skrbeti vsaka podružnica sama. Skoro celo leto ni bilo zaznamovati dopisov od naše podružnice, ker je bila ta nesrečna depresija. Vendar sc moramo enkrat oživeti. Seveda kake hrupne in potratne zabave ne moremo imeti, kei je vedno dvomljivo, ali bo uspeh ali ne Mislim pa, da je že naša nova predsednica naznanila v Zarji, da bomo imele veliko maškaradno veselico pustni torek, to je 28. feb., in vabimo vse naše Zvezine žene in dekleta od blizu in daleč. Kajti Minnesota ima dokaj Zvc-zinih članic. Vaša udeležba nas bo veselila in nam bo povečala našo prireditev. Kot tajnica podružnice si štejem v dolžnost, da potrkani na vaše srce, članice Zveze in podružnice št. 31. Za več dobrih stvari se gre. Prvič bomo našo podružnico malo oživile, drugič bomo naredile reklamo za našo podružnico. tretjič se bomo po daljšem presledku se.šlc kod sestre in pozabile de- presijo in naše težave, četrtič, to je glavno, bomo pomagale naši blagajni in bomo takorekoč same sebi koristile Sestre drage, blaga ideja in ne prezrite jo. 25c bo vstopnica in to bo morala plačati vsaka članica, če se udeleži veselice ali ne. Mislim, da ne bo nobena doma ostala, ko sc gre za našo žensko organizacijo, ki potrebuje reklame in jo po vsej pravici zasluži, ker je prva tc vrste. Naša nova predsednica se je izrazila, da bo izredno vesela, ako sc bodo članice udeleževale sej, in ima nekaj imenitnega na programu za prihodnjo sejo dne 13. feb. Le pridite, bomo videle, kaj bo. Ker je konvenčno leto, začnemo z razmotrivanjem na tej seji. — Helen Yurchich, tajnica. Št. 32, Euclid, Ohio. — Na januarski seji nas je bilo veliko navzočih in precej dobro smo-se imele; tudi nekaj novih članic smo sprejele. Ali ne mislite, da imamo ravno sedaj v tej kampanji priliko dobiti tiste Zlato knjigo. Dajmo se vse članice ponnijati, da bomo dobile ravno me največ novih v tej kampanji. Mislim, da ima vsaka eno prijateljico, da bi jo dobila v našo podružnico. Na svidenje na seji februarja meseca, in nikar ne pozabiti novih članic! — Mary Walter, zapisnikarica. Št. 36, McKinley, Minn. — Na seji 8 jan. je bil umeščan novi odbor, ki jc sprejel knjige od nadzornic pregledane vse v najlepšem redu. Na sedanji seji smo sklenile, da se bodo od sedaj naprej vršile redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob drugi uri popoldne. Ne pozabite prvo nedeljo v mesecu v Mestni dvorani. Udeležujte sc polnoštevilno. Na svidenje na prihodnji seji. — Julijana Lautigar, tajnica. Št. 37, Greaney, Minn. — Drage sosestre in prijatelji in prijateljice: Malo kasna sem, pa prosim, da mi oprostite. Prišlo jc zopet Novo leto in prosim Boga, da bi bilo veselo iu srečno za vse skupaj. Zal mi je, da se nisem prej domišlja, da bi poslala v Zarjo dopis, iu res nisem vedela, kako bi se na primeren način zahvalila sosestram, prijateljem in prijateljicam za ljubeznivo pozornost in za “Welcome Party”, ki so mi ga priredile preteklo leto 14. avgusta, ko sem prišla iz zdravilišča domov za en mesec. Zelo me veseli, da imam tako veliko in tako dobrih prijateljev v Greaney in daleč na okrog Najlepša hvala Mrs. Kochevar in Mrs Starich, ki sta sc prvi zmislili, da bi pripravili party zame. Veliko sveta je prišlo tedaj skupaj, in lepo so bili postreženi; nazadnje jc prišel celo godec, da so se lahko zavrteli. 1’ri tej pril 'ki so mi naklonili $17.25, za kar se vsem prav lepo zahvaljujem. Rada bi bila o-stala doma takrat, pa nisem bila šc zadosti zdrava. Sedaj pa, ko pride pomlad, upam, da bom zadosti trdna in bom smela iti domov, da bom zopet lahko pri očetu in bratih in svojih prijateljih. T.ep pozdrav in še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj. Končujem ta dopis in prosim članice, naj mi včasih pišejo, da mi ne bo vedno tako dolgčas. — 7, Bogom in Marijo. — Marie Flake, Pu-posky, Minn.,' L. J. Sanatorium. Št. 38, Chisholm, Minn. — Malo bolj se bomo morale gibati pri naši podružnici. Treba je v prvi vrsti večje udeležbe pri sejah. Dosedaj smo prihajale zmeraj ene in iste. Ravno tako kadar se priredi kakšna prireditev, spet ene in iste: To ne gre! Kadar se pa kaj rabi iz blagajne, je pa v imenu vseh članic. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da priredimo enkrat pred pustom domačo zabavo; o tem se bo še na prihodnji seji razpravljalo, zato ste prošene, da se seje vdeležite v velikem številu. Nadalje, treba bi bilo tudi ozreti se za novimi članicami. Poglejte, kako druge naselbine napredujejo in kako so delavne, kar se tiče agitacije. Glejmo, da bomo šle naprej, ne pa nazaj. Opozarjam članice naše podružnice, ako je katera pri volji iti z menoj agitirat za nove članice, naj se zglasi na mojem domu, ker dve zmeraj več opravita kakor ena. Rada bi tudi, da bi se katera naših odbornic oglasila v listu “Zarja”, ali katera drugih članic. Napišite ,kar mislite da bo za korist naše podružnice in celc Zenske Zveze; se ni treba nič bati naše u-rednice, saj je jako potrpežljiva ženska. H koncu pa moram opomniti še nekatere, ki dolgujejo še od starega leta, da poravnajo. Obenem vas prosim, bodite bolj zgodnje za plačevanje v naprej. Meni je jako sitno ko pride čas za poslati, pa ni denarja na rokah. Prosim, vpoštevajte, če ne, se bom prijela pravil, saj veste, da to pomeni suspenda-cijo, ki pa je zelo neljuba Vam in meni. Odbor za leto 1933: Preds. Mary Smoltz, tajil. Annie Trdan, 215 W. Poplar St., blag. Jennie Trdan, zapisn. Johanna Dolinar, nadzorni odbor Marv Pluth, Johanna Marovt in Augustina Baraga. — Annie Trdan, tajnica. Št. 41, Collinwood, Ohio. — Najprej lepa hvala vam članicam, da ste se v tako obilnem številu udeleževale sej v preteklem letu. Želim in prosim, da bi tudi v tem letu prišle na vsako sejo; saj je to največji dokaz, da vam je vsem pri srcu napredek podružnice in SŽZ. Le na ta način nam bo mogoče izpeljati našo podružnico srečno iz te viharne in žalostne depresije; dosedaj smo srečno kljubovale vsem slabim člasom. 1’ri volitvah je bil z majhno izjemo voljen ves star odbor za leto 1933. Toraj bomo tudi v bodoče skušale storiti kar moremo v korist podružnice, kakor tudi v prid naše dične organizacije SZZ. V letu 1932 smo precej napredovale v članstvu; seveda nam jih je tudi depresija nekaj odvzela. Financa je tudi precej na trdem stališču, kljub temu, da smo imele velike stroške. Umrla nam je Angela Lušin v pretečenem letu; naj ji bo lahka ameriška zemlja. V bolnišnici se nahaja naša dobra članica Mrs. Modic. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. Na januarski seji nam je Mr. Grdina kazal slike iz lepih štajerskih vinogradov in lepo Savinjsko dolino. Želela sem videti tudi lepo Gorenjsko, ker sem Škofjeločanka, pa Mr. Grdina ni imel seboj dotičnih slik. Končno naj povem, kako so me članice presenetile na decemberski seji. Mrs. Dremel mi izroči velik zavitek z napisom: To je darilo članic za Vaše delo in požrtvovalnost. Seveda, vsaka je radovedna, tako tudi jaz odprem zavitek; notri je bila lepa Židana kimona in še več lepih stvari. Darovalkam in nabiralkam se iskreno zahvaljujem. — Margaret Poznič, tajnica. Št. 42, Maple Heights, Ohio. I’ri naši podružnici smo lansko leto še dobro napredovale, kakor so slabi časi, ker to vsak ve, da v časih kakor so sedanji, ne more biti nič izredno dobrega tudi pri društvih ne. Ampak moramo upati, da bo to leto bolje. Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo Card Party in ples na 11. februarja zvečer. Vsaka članica mora priti, ali pa plačati 25 centov, to je vstopnino. Da ne bo katera kaj pregovarjala, vas prosim, članice, da v drugič vse pridete na sejo in sklepate po svoji najboljši razsodnosti. Mislim, da boste zadovoljne, in da boste pripravljene sodelovati v prid naše podružnice, ker veste, da blagajno imamo majhno. Tudi druge bližnje podružnice vabimo. Se ne boste kesale, ker bo dosti zabave. Pripravljene smo vsem postreči po naši najboljši moči. Toraj na svidenje na 11. feb. pri Mrs. Pauline Hribar. Druga seja bo na 14. feb.; to je kakor po navadi vsak mesec. Prosim vas, članice, da se vse udeležite. Toliko časa si lahko vsaka vzame, da pride enkrat na mesec na sejo, da se kaj dobrega pomenimo. — Mary Gregorčič, predsednica. Št. 45, Portland, Oregon. — Naša podružnica obdržavala je ples na 14. januarja. koji jest vrlo lijepo uspjeo, česa radi ide priznanje našoj predsjednici Anki Barta, koja se je mnogo trudila, da zabava hude što ljepša. Tako isto ostale članice jesti marljivo radile za vrijeme plesa, i prije istog prodavale tikete. Potroške smo poplatile sa nov-com, koji se je istu večer dobio u dvorani. a ostali riovac, koji je još po vani od tiketi, ostati če čist. Pa ne zabora-vite doči na dojduči miting i donosite neprodane tikete, da možemo uči ni ti račun. Kako ste čitale, u zadnjem broju Zarje bilo je obavješteno, da čemo ima-ti sastanak kod sestre Uršule I.ulich: le pošto je ona bila bolestna, sastale smo se bile kod naše tajnice, a dodjuči mit na 12. fchruara iči čemo k Mrs. Lu-licli. Lijepo je, da sc zahvalimo putem Zarje supruzima naših članica, koji su nam mnogo pomagali za vrijeme plesa; jedan izmedju njih jest Mr. Swalko, koji se je toplio c i j el n večer u kuhinji i veselo dodavao kavu i “hot-dogs”. Osta- li slijedeči jesu: L. Knez, Fr. Golik, J. Matulec, P. Barta i L. Popp. Tako i onima hvala, koji su nam više ili manjc bili pri ruci. — Uz lijepi pozdrav osta-jem — M. Golik, tajnica. Št. 47, Garfield Heights, Ohio. — Naša zadnja seja sc je vršila 14. januarja. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se bo po prihodni seji vršil zopet prav domač card party, zato ste vse prav priazno vabljene, da se gotovo udeleži- te seje 11. februarja že nekoliko popre-ie. Ne pozabite svojini možem, prijateljicam in prijateljem povedati, naj pridejo ob osmih, ker se bodo zopet enkrat dobro imeli. Tudi sedaj se bodo dale pri vsaki mizi lepe nagrade za boljšim igralcem. Vstopnina bo samo 15c; dobil se bo tudi door prize. Naj mi bo še dovoljeno poročati, kako se je Santa pri dveh naših članicah obnesel. K Mrs. Prevanja je poslal živo “dolly”, ki se bo razvila v lepo dekle in čez 15 let bo naša članica. Mrs. Frank Shuster je pa letos razveselil z lepim fantičkom. Poročati moram žalostno novico, da je ena naša dobra članica 5. januarja zgubila svoje ljubega soproga ,in to je bil Mr. J. Rosman iz SOtli St. Celi prizadeti družini izrekamo naše globoko sožalje. Končno apeliram še enkrat na vse naše članice, da se gotovo udeležite prihodnje seje in zabave. Pripeljite tudi kako novo kandidatinjo, da nas 'oo ob koncu te kampanje vsaj toliko, kot nas je bilo ob ustanovitvi. — Članica podr. št. 47. >K * * Podobno poročilo je poslala malo kasneje tudi Antonija Dolinar, blagajničarka št. 47. — (Uredil.) Št. 48, Buhl, Minn. — Dne 29. decembra smo imele lep zabaven večer, card in bunco party, dober prigrizek, potlej pa ples v pozno noč. Povabile smo naše prijateljice in prijatelje in smo se vsi prav po domače veselili. Mislila sem že, da je naša podružnica zaspala, pa kakor vidim, so se začele ženske probu-iati, ker prvo sejo v tem letu smo dobile šest novih članic. Veliko jih je še, ki niso še pri ženski Zvezi; pri enih morda Hoover ne pusti; ene bi bile pa lahko, pa jih še ne zanima. Zatorej, sestre, delujme v letu 1933 v skupnosti v prid naše podružnice. Vsaka članica naj se potrudi, da dobi eno novo v tej kampanji, pa bi se zbralo že lepo število za našo malo naselbino. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bomo priredile ples 7. februarja v Public Library. Najprvo bo seja, zatorej ste prošene, da točno pridete ob 8. uri zvečer; po seji se bomo pa spet malo zavrteli in malo naše težave pozabili. Zatorej ste vabljene vse članice iz bližnjih naselbin, da nas posetite ta večer in partnerje seboj pripeljete. Vstopnina bo samo deset centov. — Frances Am. brozich. Št. 54, Warren, Ohio. — Z veseljem moram poročati, da sc članice naše podružnice zelo zanimajo za seje, in po sejali se imamo pa tudi vselej prav dobro in vedno je kaj zanimivega, da kar pozabimo, kdaj je čas iti domu. Dne 12. ian. smo imele sejo pri Mrs. Josephine Lunder in smo ustanovile šivalni klub. Po seji pa smo igrale bunco, in Mrs. Anna Mlakar je odnesla lep dobitek, za kar ji vse čestitamo. — Lundrovim pa prav lepa hvala za tako lepo postrežbo. Naša prihodnja seja se vrši pri Mary Sporich na Nilcs Ave. Obeta se zopet nekaj prijetnega: upam, da dobimo tudi nekaj novih članic za prihodnji mesec. — Theresa Racher, zapisnikarica. Trije rodovi Spisal Engelbert Gangl (Dalje ) Ženina smrt je izravnala ono rahlo napetost, ki je nastala med gradom in gosposkim meščanstvom po volilnem porazu in po oskrbnikovem uboju. Roke so se približale in segle prijateljsko druga v drugo. Gospoda je vabila Zavinščaka s seboj na izprehode. Menili so se o raznih dogodkih, ki jih je doživel ta in oni. Resno so si prizadevali, da odvrnejo Zavinščakove misli od ženine smrti. Za hip se je to tudi zgodilo. Zvečer pa, ko se je vrnil Zavinščak domov, ga je zopet obšlo tesno ,otožno čuvstvo. Vse v gradu je bilo tiho in mirno. Mož je hodil iz sobe v sobo, čakal je polnočne ure. Slišal je pripovedovati, da se tedaj vračajo mrliči. Udarila je ura, zadnji, dvanajsti udarec je odzvenel in se razgubil v noč. A nič se ni ganilo. Vse sobe so ostale prazne in tihe. Nikjer ni nič zaropotalo. Pogledal je skozi okno. V mesečini so se svetile vrtne steze; raztezale so se po vrtu in se zopet družile, a nič se ni zagibalo na njih. Lenke ni bilo od nikoder. Zavinščak je stopil na vrt. Prehodil je vse steze, šel pod smreke in med rožne grme. Mesec mu je razsvetljeval pot, da je videl pesek po stezah, da je razločil vsako vejo, vsak cvet, ki se je nagnil in spal — a Lenke ni bilo nikjer. Ni je bilo, zakaj tudi nad njeno gomilo je sanjala noč, lepa in uspavajoča, in Lenka ni mogla priti, ker je bilo njeno spanje nevzdramno, večno. XVI. Preko zime je ostalo pogorišče tako, kakor ga je napravil požar. Sneg ga je prekril, nič se ni videlo, kaj je pod njim. Golo zidovje, spodaj obsipano s sneženimi zameti, ki jih je tjakaj nanosila burja, in zgoraj obloženo z debelim snegom, je bilo podobno starodavni razvalini. Skozi luknje in razpoke, ki'so nastale tam, kjer so bila prej okna in vrata, je brila sapa. Vse je bilo osamljeno, grozno puščobno. Ljudje, ki so hodili mimo, so se obračali vstran; nekaj mrtvaškega je ležalo nad nekdanjo Zavinščakovo domačijo. Pozimi ni bilo Zavinščaka nikoli sem gor. Doma je gledal skozi okna na vrt in videl je, kako je vse mrtvo. Pospalo je vse, vse počiva pod mrzlo odejo. Pod težo snega so se pobesile smrekam veje, grmičevje se je stisnilo in uklonilo. Velika puščava se je širila okrog. Sredi nje je stalo staro, začrnelo grajsko poslopje, ostanek življenja, plen bodočim viharjem . . . In kako more biti šele tam, v Zavinkovcih? Cesar ni uničil požar, to je končala zima. Ako je tukaj puščava, mora biti tam grobišče. In Za- vinščak ni šel preko zime nikoli tja gor. Ako je hotel videti grobove, je šel obiskat Lenko. V mestu so začeli snovati denarni zavod kakor so obljubljali ob volitvi. Kmetje v okolici in meščani sami so se razveselili uresničevanja dane obljube. Imeli so priliko, da se otresejo dolgov, ker so dobivali v novem zavodu posojila proti zanesljivemu jamstvu za primerne obresti. Kdor je imel kaj prihrankov, jih je plodonosno nalagal. Med deležniki, ki so podprli s prvimi doneski mladi zavod, pa je bil tudi Zavinščak. Odbiti niso mogli njegove prijave, ker so rabili denar; a on je izprevidel, kak namen imajo, zato ni mogel dopustiti, da bi ne bil sam stopil v krog ustanovnikov. In tako je postal podpornik onemu zavodu, s katerega pomočjo so preprečili njegovo zmago pri zadnjih občinskih volitvah. “Tako človek poljublja roko, ki ga je tepla,” si je mislil, “o če kaže to korist in dobiček, zakaj bi ne storil tega.” Trgovino s prešiči je opustil. Domače gospodarstvo je zahtevalo vso njegovo pozornost, ki jc je mogel deliti toliko manj, ker je bil sam, brez gospodinje. Pa tudi naveličal se je že tega napornega potovanja, dasi je bilo zadnja leta že jako redko. Preračunal je, da bi izhajal do smrti, četudi bi popustil kmetovanje, mlin in žago. Vse posestvo in še nekaj denarja bi ostalo sinu Fricetu. Že oni, doslej neiztirjani dolgovi znašajo lepo vsoto. Friee naj stori, kar mu drago. Naj služi in naj si poišče bogato nevesto. Če se naveliča vojaškega življenja, naj gre v pokoj in se preseli sem, v očetov grad. Živel bo ob penziji in ob ženini doti. Za zabavo se bo ukvarjal s poljedelstvom, hodil na lov. jahal konja. Tudi za očeta bo še dovolj prostora v gradu. Ako bi ga pa ne bilo, se stari lahko u-makne. Kam? Na pristavo? Ne! Še zmeraj mu je pred očmi krvavi dogodek onega večera. V zidanico? Tudi ne! Preveč samotno je tam. V potrebi bi ne bilo človeka. In tudi to. Tamkaj je prišlo nasprotstvo med njegovim očetom in med Lenko do tako glasnega izraza, do take napetosti, da se nikoli več ni poravnalo. V Zavinkovce? Kam v Zavinkovce? Domačija mu leži v razvalinah. Tako strašno mora biti tam, da si ne upa iti niti pogledat. In potem bi moral ves ostanek nekdanjega doma podreti do tal in postaviti novo hišo, kar bi ga stalo mnogo denarja. Zavinščak se ni mogel odločiti. Tako je minila zima. Velika puščava ob gradu se je raztajala. Iz-kopnel je sneg, zemlja se je prekrila z novim zelenjem. Grmičevje se je otreslo snežene peze, je razprostrlo veje in čakalo, da zabrsti popje. Za- pihale so tople sape. Vsepovsod je zakipela nova, mlada moč zbujenih prirodnih sil. Dotaknila se je drevja: brstje je pognalo, razvilo se je v mlado listje, svetlozeleno, mehko in nežno. Popje se je napenjalo. Razmaknilo se je, razširilo, in rosni cvetovi so zadehteli po rožnih grmih. Opojni vonji so se pretakali po zraku. Človeku so se širile prsi i solnce, oblagodarjeno s poživljajočo toploto, je pregrevalo ude in gnalo kri v hitrejšem toku po premrlih žilah. Zbori vračajočih se pevk so prepevali po vejah in grmih pozdravne pesmi zmagovalki zimskega spanja — pomladi. A vkljub pomladi, vkljub nje vseoživljajočim dihom ni se hotel grajski vrt odeti v ono prelestno lepoto, ki se je v nji odlikoval prejšnja leta, ko mu je bila skrbna vrtnarica grajska gospa sama, Lenka. Posli so sicer prekopali in prerahljali gredice, a delo je bilo površno. Ni nanje pazilo skrbno oko gospodaričino. Tudi steze so pograbili in poravnali in posipali z novim peskom, ali kmalu ga je prerastel plevel, da ni bilo več onih lepih, belih, gladkih steza. Vse je govorilo: Lenke ni več! Tem lepši pa je bil njen grob. Ob križu se je že spel zeleni bršljan. Oprijemal se ga je in se vil kvišku kakor upanje, ki se naslanja na križ, da ne pade in se ne zaduši ob nizkih umazanih tleh. Na grobu so cvetele rože podolgem iz počrez. V obliki križa so dehteli cvetovi, živordeči, kakor namočeni v kri, prepojeni z njo. Vse je bilo lepo in živo nad grobom, vse tiho in mirno pod težko zemeljsko odejo. Tudi na razvalinah v Zavinkovcih je pomlad raztajala sneg. Umikal se je pred njenimi toplimi dihi skoro vidoma. Po okrušenih zidinah se je pocejala voda kakor da joka mrtvo kamenje. Ves žalostni ostanek prejšnjega lepega stanja se je prikazal v stari, še povečani grozi. Tajajoči sneg je namreč razrahljal kamenje in opeko, da je zidovje razpadalo. Vetrovi, kdove kdaj in kdove odkod, so prinesli s seboj travnate in osatne kali in jih posejali po zidovju. Zabrstele so kali, si s koreninicami poiskale trdih tal in pognale mlado rast. Ni nobenega grobu in nobenega pogorišča, kjer bi ne zakipela moč novega življenja. Zavinščak je prišel preko trt ja, polja in travnikov v Zavinkovce. Bal se je trenutka, ko mu prvič zazro oči pogorišče. Njegov strah ni bil zaman. Obrnil se je in sklenil, da ne bo na tem prostoru več zidal hiše. Naj ostane kakor je. Naj dokonča čas, kar je začel ogenj. Če hoče, naj zgradi tu novo hišo Frice, on je ne bo. Koncem vasi je stala hiša Preličeva, ki je bila pozneje Markova in ki je zdaj njegova. To si predela, prezida, popravi, da mu bo za bivališče, ako se vrne sin domov in ako bi ne mogel živeti skupno z njegovim očetom. In ravno tukaj! Tam z one hišice se vidi ravno na pogorišče. Tako naj stoji vedno pred njim ta priča minljivosti, ostanek nekdanjega lepega domovanja. Človek se trudi in dela in trpi, naposled pride udarec, in vse zagrmi na kup. O, visoke misli, lepi načrti kje ste? In tako spozna človek, kako je majhen in ubog. Njegova duša zasanja. Bliža se mu bodočnost, sijajna in uspehov bogata. Vse želje se mu uresničujejo, vsaka misel, še ne čisto porojena, mu prehaja v resnico. Svet je poln ljubezni in prizanesljivosti — nikjer ni zavisti, nikjer sovražne sile. A komaj se človek zave, vidi povsod prevaro, povsod neuspehe. Sovražna sila, tajno skrita, neslutena, prihrumi in poniža človeka in ga napravi majhnega in ubogega. Zgodi se kakor se je zgodilo tu zgoraj z njegovo domačijo. Podtaknil je nekdo gorečo žveplenico. Kaj hoče uboga, brleča iskra temu velikemu, ponosnemu poslopju? A iskra tli in tli, se oprijemlje lesenega stebrovja, ki sklepa steno s steno in temelj z vrhom, dobiva moč, raste, in plamen švigne kvišku, tako hitro in nenadoma oblizne goreči jezik svojo žrtev, da v trenutku zagori vsa kot ena sama velikanska plamenica. In kar je bilo prej veliko in ponosno, je poslej priča minljivosti, ostanek nekdanje lepote, tem žalostnejši ostanek, čim lepša je bila lepota. . . Naj ostane ta priča! Naj priča ta ostanek! Prišli so zidarji in so začeli prezidavati hiši-so. Doslej je bil strop nizek, da ga je človek srednje rasti lahko dosegel z iztegnjeno roko. Zdaj so strop nekoliko dvignili. Razširili so okna in vrata. Na desni so napravili dve lepi, svetli sobici, na le- vi strani veže kuhinjo in dvoje manjših sob. Desno stran si je izbral Zavinščak zase za slučaj, da bi se mu hotelo ali trebalo preseliti semkaj. Na levi strani bi bivala služkinja, ki bi mu stregla in kuhala, prav kakor je bilo z materjo, ko je ostala sama na domu in se ni hotela preseliti z njim v grad. Tudi prostor okolo hiše je dal urediti. Pusto grivo je ukazal izravnati in prekopati. Napravil je vrt po vzorcu grajskega vrta. Ravnotako so bile izvedene steze, ravnotako je posadil v en kot skupino smrek, ravnotako je posadil po gredah cvetične grme. Vse je bilo kakor ob gradu, same vse manjše, ličnejše je bilo. Ob prisojni steni je zasadil trte, ki ga naj spominjajo ljube, prijazne zidanice. Ako bo star in bolan, ne bo več mogel hoditi tja, zato naj ima na tem tesnem prostoru vse; grad in zidanico in tamkaj v bližini priče minljivosti, ostanek nekdanje domačije. Tako je bilo vedno dovolj dela. Oskrbniku ni več toliko zaupal, odkar je vedel, kako je ravnal oni, ki ga je ubil Marko. Zato je hodil med delavce sam. Jahal je na konju in bil zdaj tu, zdaj tam. Med naj pridne j simi delavci pa je bil Marko. Za prenovljeno hišo je napravljal s pomočjo mestnega mizarja potrebno opravo, potem mu je namenil gospodar stalno službo na žagi. Delo je razvedrilo Zavinščaka. Gibanje v svobodni prirodi ga je okrepilo. A vkljub temu se je poznalo, da ga je potrlo življenje. Postaral se je, in lasje so mu posiveli. Hrbet se mu je nekolike upognil. V lica so se mu začrtala globoke brazde. Ob njem je bučal vihar življenja in je ostavil svoje sledi. Ljudje so ga videli. Polaščalo se jih je nekaj kakor sočutje. “Ves se je izpremenil,” so govorili. “To ni več oni ponosni Zavinščak!” so menili drugi. “Tako iztrezni človeka življenje,” so dostavljali tretji. Ob nedeljah so se zbirali možje pred cerkvijo Dolga zimska doba jih je silila k peči. Shajali so se le po gostilnicah. Tu so gledali mračno, nič veselega ni bilo v zakajeni sobi. Molče so sedeli in pili. A zdaj se zopet lahko shajajo na pomenek zunaj na vasi, pod vedrim pomladnim nebom. “Da, da! Tako izuči življenje človeka. In tudi Zavinščaka je izučilo,” je pravil mož, ki je bil zagovornik šole. “To ti je šele šola, to!” “Glej, tako je izučilo življenje tudi Marka,” se oglasi drugi. “Kako je zdaj dober in pameten mož. Nič mu ni do harmonike. Zvečer, ko je že vse delo opravljeno, si zagode poskočnico in je vesel in dobre volje, kakor bi se nič ne zgodilo.” “Prej pa sama muzika in muzika. Človek pleše in pleše, pa zapleše iz sobe na vežo, z veže na prag, in komaj se zave, pa je pod kapom in brez strehe.” “Še enkrat naj bi kaj udarilo Zavinščaka, pa bi bil čisto krotak. Še dolgove bi nam pozabil!” se je oglasil mož, ki mu je bilo treba plačati obresti. “Ne želi drugemu nezgode, da tebe ne potiplje nezgoda,” je učil sosed soseda. “Mi še pravzaprav ne vemo, kako je človeku, če ga prijemlje življenje s tako trdimi rokami, kakor je prijemalo Zavinščaka. Nikoli nismo izkusili bogve kaj dobrega, zato ne more tudi zlo biti kdove kakšno. E — pa vendar! Zena mi je že stara, da se komaj giblje, pa bi ji vendarle ne dal umreti, ko bi bilo meni od ločevati. In to je najhuje; zlo pride samo, ko se ga človek nič ne nadeja, zaloti ga zahrbtno, ko ni pripravljen na udarec. Čudno, da se ne zgrudi na zobe.” “Zatorej ni napačna tista prislovica, ki pravi, da sta tat in volk vsako dobo zrela. Ce postavimo tu namesto tata in volka nesrečo, pa imamo golo resnico in staro rečenico, da nesreča zmeraj svatu je.” Moževali so in uganili mnogokaj, a zopet so jih razdružile večerne sence, ki so prihajale od-daleč in se bližale vasi. Hoteli so se približati Zavinščaku. Prijazno so ga pozdravljali. A Zavinščak je bil nezaupen. Občeval je z ljudmi, kolikor je bilo treba. Lice mu je bilo vedno resno, beseda kratka. Dolg razgovor je bil z njim nemogoč. Pa so se zopet odmikali od njega. Skomizgali so z rameni in hodili svoja pota. “Če je njemu prav — nam tudi,” so govorili. In v tej dobi je imel tudi vsakdo sam na svojem toliko posla, da ni bilo med tednom ni časa ni volje za preudarjanje in za razgovor. Do prihodnje prilike pa so že pozabili na to. XVII. Mlademu človeku se ponuja življenje — pa bi ga ne užival? Na razpolago mu je vsa njegova vabljiva lepota — pa bi je ne gledal? Sredstva ima, da ni zavezan samo na dohodke, ki mu jih daje služba — pa bi ne pil radosti iz polne kupe? Kamor se ozre, povsod cveto rože — pa bi jih ne trgal? Za radovanje mu je dan prekratek — pa bi se ne radoval tudi ponoči? V veseli družbi šele spozna mlad človek pravo sladkost razkošnega uživanja — pa bi ne iskal vesele družbe? Zavest ima, da mu ne morejo poiti sredstva — pa bi razmišljal, ali hoče ali ne? Zagotovljena mu je sijajna bodočnost — pa bi presamotaril sedanjost? In Frice je živel. Zdaj je že nosil na vsako stran po dve zvezdi. Ponosno je stopal po zagrebških ulicah. Vedel je, da ga gledajo ljudje z zavistjo in z blagrovanjem obenem. Kdo si tudi more misliti srečnejšega Človeka nego je ulanski nadporočnik, ki ima lepo zunanjost in polne žepe denarja? S svojo službo je bil vsak dan kmalu gotov. Ker je bil razumen, so ga premestili od moštva v pisarnico. Bil je poveljnikov pobočnik. Z njim je ob jutrih jezdil na izprehode ali ga spremljal na vežbališče. Ostali čas je bil njegov. Hitro je opravil pisarniško delo, tako da je bil malone slehrni popoldan prost. Dobil je sebi primerno družbo, ki je z njo odjezdil kam v okolico, koder so točili dobro vino. Zvečer se je šele začel njegov dan. Po večerji so se shajali mladi veseljaki h kupici vina. Ko so bile vse glave razvnete, so se zatekali v kavarne, iskali skritih kotov in metali kvarte za visoke denarje. Kaj de, ako je izgubil Frice enkrat, dvakrat? Tretjič je dobil več, nego je zaigral obakrat. In potem, če je bila igra izgubljena — prava malenkost. Saj ima materino dediščino. Poleg igre sladke, žgane pijače — to so bile lepe noči, polne razburjenja in pričakovanja. Nihče ni pogrešal spanja. Kdo bi tudi spal, ko je bilo tako lepo življenje. Čimbolj se je kazal hladnega proti Jelki, tembolj se je vnemala zanj. Rekla si je, da mora biti Frice njen, naj velja, kar hoče. (Naprej 'prihodnjič.) V°L V THE DAWN February No. 2------------------------------------------------------------------------1933 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN LADIES UNION OF AMERICA Technocratically Speaking I would like to make a timely suggestion at this opportune time. Let’s start a drive for new members. Someone will say, “it can’t be done!” Why not? During this depression. scientists predict that the so-called Technocracy shall solve the problem of our nation. Then, why shouldn’t a word or idea aid and abet our chapter. During these depressive times many members have dropped their membership, due to financial circumstances. They must be replaced by new ones. More than that: the number of our members must grow steadily, otherwise we cannot talk of progress. Technocratically speaking, we must be a human machine and start the ball rolling. Have you ever realized just what S. Ž. Z. really stands for? The majority of the members consider it just another club. It is more than that. Our Supreme President, who brought the SLU. to life and has been her vital organ ever since, wishes to obtain the independence, recognition and advancement of the Slovenian Ladies in America by means of this organization. She doesn’t care for the glory and honor; she is carrying out her secret ambition, her life’s hope, that the rest of us can take our place amidst the American women. That is why you find such a variety of articles in the magazine. Why, the name itself means an awakening. Therefore, Ladies and Girls!!! Get together, be the first to awaken in your club. Start a dance, a card party, or play or a sewing circle, give benefit affairs and use the proceeds toward paying an initiation fee and one month’s dues for every new member, that can be obtained within a certain length of time. And will we get them? Let’s try it and see! Mary Zore. Activities of Our Branches BRANCH NO. 17, WEST ALLIS, WIS. Hi there! Everybody happy? You should be, if you belong to the SLU. Especially, if your club is active. If it isn’t, why isn’t it? Are you doing all you can to make it lively, active, peppy and successful? It may take a while to do so, but when you are once started, there never will be an end. We were sleeping for quite a while too, but let me tell you, we woke up and awake we’re going to stay. Just try it for a while, and believe me, you’ll be going up, up, and up. — and when you’re on top, stay there. I agree with Mary Zore; — write in the “Dawn” and let us know what are you doing. We’re interested in your lodge also. At our January meeting the new officers took their respective chairs, and on went the meeting. They al! know their duty and President Bitanz certainly is following the footsteps of our expresident. On January 26th we are running Bunco and Card Party at Kralj’s Hal! for the members. Refreshments and dancing will follow the card party. And I’ll bet the women sure will dance. On February 18th we’re sponsoring a “Domača Zabava” at Kralj’s Hall also, so if you’re aching for a bite of some delicious “potica” don’t forget to be there. Not only will there be “potica”, but, oh well, come to it and find out for yourself. Father Potočnik, our spiritual adviser, delivered an address to us at our last meeting, which I know explained many important points to the members. Not only arc we active planning enjoyment for ourselves, but as we all know there are times of grief for everyone and we are not excepted. Fate has again knocked at our door and has taken away from us two more of our dear members — thus taking from our midst three within a month On December 18th Mrs. Frances Žagar, an active member for years, and well liked by everyone, passed away, leaving behind her husband and three children, Frances, Frank, and Anthony, and a sister, Mrs. Josephine Schlosser. On Jannuarv Sth, Mrs. Pauline Teacher, a new member during our recent campaign, passed away after a short illness of two weeks. Her survivors are her husband and two children. We have on our sick list quite a number of members who will appreciate visitors at any time, so members of No. 17, when you’re not busy, drop in and pay one of them a call. And now that I have poured forth my tale of pleasure and woe I will say, fare thee well until next month. The SLU—ite. * * * Dear Friend sand Members:— Words cannot express my sincere appreciation and thanks to all the members and friends who participated at the funeral services of my mother, Mrs. F. Zagar. The songs which were sung, and the prayers said, al! helped to make the ceremony more solemnly beautiful. I would also like to thank all the ladies who held watch over mother before and after her death. Once more I thank you all for your kindest sympathy. With best of luck to all, I am Miss Frances Zagar. IN THE MIRRORS OF 1933. Reading Ellen Glasgow's latest novel, "The Sheltered Life”, one realizes how difficult it was to be a beauty in the eighteen nineties. One had to have a faultless figure, glorious hair, classic features and a perfect complexion. Beauty with a snub nose was then undreamed of. Poor Etta with her thin face, her long nose, her pale lips and her limp hair, was hopelessly plain, and nothing could be done about it. Nowadays the Ettas have a chance. A woman doesn’t have to pretend that all her good looks are God-given. She can Beauty Hints brighten up her cheeks and lips with color from a box, she can have her hail permanently waved, she can do a dozen things to improve her skin and her figure. What’s more, she docs all these tilings and she doesn’t mind in the least who knows it. She is as candid as her lip-stick, when she tells you how she achieves results. I don’t mean that the beauty of the modern American girl is entirely superficial. I feel sure that women have never before been as interested in and paid as much attention to the fundamental principles of good looks as now. They watch their diet. They exercise and sun themselves and take beauty naps. They have a high ideal of health and a passion for cleanliness. The average woman does not have a great deal of time to spend fussing with her skin or her hair, so she tries to make everything she does count.. She follows a more or less definite routine, varied, of course, according to her age, her circumstances and her taste. If she is under thirty, the cosmetics she uses are simple: soap, cleansing cream, skin tonic, powder base, powder, rouge, lipstick, manicure preparations, toothpaste and a deodorant or perspiration check. If her complexion is poor, she will substitute a blackhead corrective for the cold cream. If she is over thirty, she adds tissue cream to keep her skin fresh and soft and to ward off wrinkles, and she may want some special onoe-a-week treatment of circulation ointment masque, or strong astringent. She has a profound belief in the benefits ot soap and water, besides, she likes the clean feeling that comes from a good scrubbing. So she makes quite a ritual of her daily bath. She is fussy about her teeth, and when the twice daily brushing does not make them pearly white, she hurries to the dentist for professional cleansing and polishing. She usually has a strong loyalty to one particular toothpaste or powder, but she likes to experiment with new toothbrushes of various types and is at present interested in one that doesn’t get soggy. She has a sensible idea of what she may expect from cosmetics. She knows that nothing will work miracles over night, but she has observed that the woman who would just as soon miss a meal as skip the nightly creaming anci patting, usually has an amazingly young skin, and she acts accordingly. She studies her face, unpowdered, in bright day light and in unshaded electric light at least once a week, so she knows exactly what is happening to her complexion. She washes her hair at least four times as often as her mother did wher she was a girl, and takes endless paint with her wave. During the past decade she has scarcely brushed her hair at all she was so afraid she might disturb its? precise undulations. But with natural rather casual-looking coiffures coming in again, I predict that she will soon be taking up brushing in a big way. She has already forgotten that she used to laugh at ladies who put their hair up in curlers. This year’s coiffures are higher in back and brushed up from the nape of the neck into curls. They may be in neat rows or combed into a fluffy mass just under the hat brim. But curls there must be if the hair is short. These who can’t face the eternal trimming and curling necessary for this fashion, must take the alternative long hair, not more than shoulder length, arranged in a small, smart chignon. The motto for make-up these days is: “Use very little, but choose very well.” American girls are color-wise. 1 have even heard of some who arc actually going to classes in water color and oils in order to learn to use color in their own make-up, clothes and surroudings The result is pleasant. There are far fewer dead-white, saffron-yellow or vio-let-pink faces this year. There arc fewer lipstick mistakes. On the whole, women today are good-looking. Nine out of ten can truthfully be called attractive or interesting, if not beautiful. And that means a strong competion for the tenth lady who is a bit lazy or stupid about using art to improve on nature, doesn't it? Sheboygan Mignonette. Kuhinjski kotiček. Urejuje Josephine Erjavec. GOLJAŠ. Zarumeni v eni žlici masti na drobne zrezano čebulo; prilij žlico kisa in pri-deni funt svežega govejega, mesta, potresi za noževo konico paprike, dodaj žlico nastrganega korenja in nekoliko soli, pokrij in pari počasi, da se omehča. Ko začne meso rumenati, potresi na^j žlico moke, in ko se moka malo zarumeni, prilij zajemalko juhe ali vode, pri-deni ščep kumne, strok zrezanega česna in peresce lavorjevega lista. Ko še nekaj minut vre, postavi goljaš na mizo Amalija Tahija, članica št. 36. OCVIRKOVI CMOKI. Zreži kruh na koščke, deni v kozo ocvirke (kaki dve žlici), prideni malo masti; ko se stopi, prideni zrezani kruh, premešaj malo, da se kruh navzame maščobe. Postavi na stran. Stepi dve do tri jajci, prideni primerno mleka za toliko kruha kolikor ga imaš pripravljenega. S tem polij, premešaj malo, potlači nekoliko, pokrij in pusti, da se vse skupaj napoji, predno zakuhaš. Prideni še pet žlic moke in zopet dobro premešaj. Napravi cmoke v roki, za jabolko velike. V slanem kropu zakuhaj 15 minut. Ko jih delaš, roke zmoči v vodi, da se te ne prime testo. Kuhane poberi ven. Zabeli s tem, da na masti zarumeniš drobtine. Te cmoke lahke daš na mizo k solati, ali jih pa zakuhaj na mesni juhi. ŠPEHOVI CMOKI. Ravno tako pripravi kot za ocvikove cmoke, samo čisto mast deni, prideni zrezano čebulo in zelenega petršilja. Precvri. Potem malo kruh potenstaj, ko si ga na male koščke zrezala. Špeh od šunke polij z mlekom in jajcem. Pusti, da se napoji. Potem deni še moko zraven in zopet vse dobro zmešaj. Ko se vse to nekoliko odpočiie, napravi z rokami okrogle cmoke. Zakuhaj na juhi 20 minut. MESENI ŠTRUKELJCI. Napravi vlečeno testo z moke in enega jajca, osoli, prideni za pol jajca velikosti masti, prideni primerno dovolj vode (boljše je ako je mlačna), da napraviš testo. Dobro ugladi, pusti % ure pokrito, da se počije testo. Potem zvaljaj in zvleci. Pomaži z razstepenim jajcem drobno zrezanimi “pluči”, katera si na masti precvrla ter jim pridjala nekoliko petršilja in zrezane čebule. Rahlo skup zavij, zreži na 4 prste dolge koščke. Ko juha vre, zakuhaj 15 minut. M. S., čl. podr. št. 20. JABOLČNI “KUCHEN”. Pripravi: 1 jajce Vi šalice sladkorja 3 žlice raztopljenega putra 1 Vi šalice moke l]/i žličke “baking powder” Vi šalice mleka primerno soli. Dobro zmešaj skupaj jajce in sladkor. Prideni puter ter gladko umešaj. Pre-sejaj skupaj moko, sol, baking powder, prilij mleko ter primešaj k prvim trem stvarem. Vse skupaj dobro zmešaj. Deni v posodo za "pie”. Olupi 3 debela jabolka, zreži jih na koščke, položi eno poleg drugega na testo. Nato polij dve žlici putra, malo sladkorja in nekoliko cimeta. Peci kakor kruh Yn ure. Ako nimaš pri roki ene same dovolj velike posode, pa deni v dve posodi. Dorothy Strniša, št. 25. GOSPODINJSKI NASVETI. Turpentin omehča kremo za čevlje, kadar se ta posuši. Madeže od kave nalahko odrgnjemo z glicerinom ter splaknemo v mlačni vodi. Nato blago na obratni strani posušimo z gorkim likalnikom. Ako se je kdo opekel, vzemi beljak enega jajca ter to zmešaj z olivnim oljem. Bolečine vsled opekline bodo skoraj v trenutku ponehale. Odgovor na vprašanje neke članice: “Kimel” se imenuje po angleško “Caraway seed”. * * * Drage sestre! Minilo je leto, odkar Zarja redno vsak mesec objavlja izviren “Kuhinjski Kotiček”. Štejem si v dolžnost zahvaliti se vsem članicam, ki ste se na kateri koli način izkazale, da se v resnici zanimate za tc kolono, posebno pa se zahvalim onim članicam, ki ste mi bile toliko naklonjene, da ste mi pošiljale recepte ali navodila za razna jedila in razne koristne nasvete pri gospodinjstvu. Ob tej priliki se še zanaprej priporočam, da se še nadalje zanimate za to kolono, posebno pa še one članice, ki se še niste oglasile. Ista jed se da mnogokrat pripraviti na več načinov, in včasih neznatna malenkost popolnoma spremeni okus. Kadar vidite v Zarji navodila za jed, ki vam je znana, le da jo ve drugače na pravite, prosim, da mi pošljete še svoje navodilo, ker vsaka gospodinja ima svoje izkušnje pri svoji kuhinjski umetnosti. 7. željo, da bo letošnje leto “Kuhinjski kotiček” rodil še več zanimanja kot do sedaj, kar je največ odvisno od vas samih, drage sestre, vas pozdravljam Josephine Erjavec. Podružnice S.Ž.Z. in njihovi odbori. ŠT. 1, SHEBOYGAN, WIS. Pred.: Theresa Zagožen. Tajn.: Mary Eržen, 1420 Geele Ave. Blag.: Mary Ribich. Seje : Prvi torek, Šolska soba. ŠT. 2, CHICAGO, ILL. Pred.: Clara Foys. Tajn.: Miss Ann Kenig, 2054 Coulter Street. Blag.: Mary Tomazin. Seje: Prvi četrtek, 7:30 P. M. Cer- kvena dvorana. ŠT. 3, PUEBLO, COLO. Pred.: Frances Glač. Tajn.: Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave Blag.: Margaret Mehle. Seje : Vsak 16. dan v mes., 1 P. M., Dvorana Mrs. Kozjan. ŠT. 4, OREGON CITY, ORE. Pred.: Helena Fortuna. Tajn.: Mary Polajnar, 1112 John Adams St. Blag.: Mary Hrovat. Seje: Prva nedelja, 2 P. M. pri Anast. Petrich, 1316 Washington St. ŠT. 5, INDIANAPOLIS, IND. Pred.: Anna Koren. Tajn.: Mary Dugar, 919 N. Warman. Blag.: Mary Vidmar. Seje: Prva nedelja 3:00. ŠT. 6, BARBERTON, OHIO. Pred.: Jennie Okolish. Tajn.: Frances Ošaben, P.O. Box 405. Blag.: Mary Mekina. Seje: Prva nedelja, Farni Club House. ŠT. 7, FOREST CITY, PA. Pred.: Anna Kamin. Tajn.: Pauline Osolin, P. O. Box 492. Blag.: Jennie Gačnik. Seje : Prva nedelja, 7:30 P. M., Dvorana Pevsk. dr. “Zvon”. ŠT. 8, STEELTON, PA. Pred.: Miss Mary Sukle. Tajn.: Dorothea Dermes, 222 Meyers Street. Blag.: Helen Černugelj. Seje : Drugi četrtek, zvečer, Šola. ŠT. 9, DETROIT, MICH. Pred.: Mary Mairele. Tajn.: Theresa Caiser, 370 Geneva Ave. Blag.: Anna Mišica. Seje: Prva needlja, 2 P. M., Cerkve- na dvorana. ŠT. 10, CLEVELAND (Collinwood), O. Pred.: Louise Milavec. Tajn.: Frances Susel, 726 E. 160th St. Blag.: Mary Sluga. Seje: Prvi četrtek, Slov. doni, Hol- mes Ave. ŠT. 11, EVELETH, MINN. Pred.: Josephine Janesich. Tajn.: Tillie Rebertz, 607 Jackson St. Blag.: Annie Skrinner. Seje: Prva nedelja, Cerkvena dvorana ŠT. 12, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Mary Kopač. Tajn.: Mary Schimenz, 732 W. Pierce Street. Blag.: Jennie Urankar. Seje: - Prvi pondeljek, Cerkv. dvorana. ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIF. Pred.: Mary Slancz. Tajn.: Katherine Plut, 2112 —T 18th St Blag.: Josephine Judnich. Seje: Prvi četrtek, 8 P. M., S. P. H 210 Mariposa St. ŠT. 14, CLEVELAND (Nottingham), OHIO. Pred.: Frances Rupert. Tajn.: Theresa Skur, 1025 Možina Dr Blag.: Mary Darovec. Seje: Prvi torek na Recher Ave. ŠT. 15, CLEVELAND (Newburgh), O. Pred.: Apolonia Kic. Tajn.: Frances Blatnik, 7713 Issler Ct. Blag.: Anna Grozdanič. Seje: Druga sreda, 7:30 P. M., Šola. ŠT. 16, SO. CHICAGO, ILL. Pred.: Josephine Samotorchen. Tajn.-Blag.: Anna Motz, 9630 Ave. L. Seje: Tretji četrtek, Cerkv. dvorana ŠT. 17, WEST ALLIS, WIS. Pred.: Louise Bitanz. Tajn.: Jennie Juzina, 1434 So. 66th St. Blag.: Mary Sorčič. Seje: Druga nedelja v Cerkv. dvorani. ŠT. 18, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Jennie Welikanje. Tajn. in blag.: Angela Jaklič, 15002 Upton Ave. Seje: Prva sreda, Turkova dvorana. Waterloo Rd. ŠT. 19, EVELETH, MINN. Pred.: Antonia Nemgar. Tajn.: Angela Debevec, 803 A. Ave. Blag.: Frances Novak. Seje: Druga nedelja, 7:30, Cerkvena dvorana. ŠT. 20, JOLIET. ILL. Pred.: Agnes Skedcl. Tajn.: Anna Pluth, 1412 Cora St. Blag.: Mary M. Terlep. Seje: Tretja nedelja. ŠT. 21, CLEVELAND (West Park), O. Pred.: Mary Hosta. Tajn.: Cecilia Brodnik, 4592 W. 130 St. Blag.: Josephine Zupan. Seje: Prva sreda, zvečer, Jugosl. d. n. dom. ŠT. 22, BRADLEY, ILL. Pred.: Rose Smole. Tajn.: Anna Yakofcich, P.O. Box 495. Blag.: Rose Lustig. Seje: Tretji četrtek. ŠT. 23. ELY. MINN. Pred.: Mary Yerich. Tajn.: Mary Kurre, 323 E.Sheridan St. Blag.: Mary Sheppel. Seje: Prva nedelja, Community Cen- ter. ŠT. 24, LA SALLE. ILL. Pred.: Rose Urbanc. Tajn.: Angela Štrukelj, 536 La Harpe Street. Blag.: Mary Šetina. Seje: Prva nedelja, 2 P. M. ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Frances Ponikvar. Tajn.: Mary Otoničar, 1110 E. 66 St. Blag.: Dorothy Strniša. Seje: Drugi pondeljek. ŠT. 26, PITTSBURGH, PA. Pred.: Magdalena Widina. Tajn.: Mary Besal, 5612 Duncan St. Blag.: Barbara Gasper. Seje: Drugi četrtek, Slov. Dom, 57th & Butler Sts. ŠT. 27, NORTH BRADDOCK, PA. Pred.: Frances Pranzel Tajn.: Ursula Pierce, 1629 Ridge >ve. Blag.: Mary Anžlovar. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., na do- mu tajnice. ŠT. 28, CALUMET, MICH. Pred.: Mary Kocjan. Tajn.: Anna Stanfel, 581 Cedar St. Blag.: Mary Chesarek. Seje: Prvi četrtek, St. Joseph’s Hall. ŠT. 29, BROUNDALE, PA. (P. O. Forest City, Pa.) Pred.: Caroline Kotar. Tajn.: Mary Loush, 144 Vine St. Blag.: Frances Žigon. Seje: Prvi pondeljek. ŠT. 30, AURORA, ILL. Pred.: Mary Faifer. Tajn.: Caroline Jeray, 776 High St. Blag.: Dora Saye. Seje: Prvi torek pri Mrs. Verbič. ŠT. 31, GILBERT, MINN. Pred.: Frances Knaus. Tajn.: Helen Yurchich, Box 234. Blag.: Mary A. Indihar. Seje: Drugi pondeljek, 8 P. M., pri tajnici Helen Yurchich. ŠT. 32, EUCLID, OHIO. Pred.: Margaret Jamnik. Tajn.: Jennie Grdina, 951 Babbitt Rd. Blag.: Mary Petek. Seje: Prvi torek. ŠT. 33. NEW DULUTH, MINN. Pred.: Mary Janchar. Tajn.: Mary Špehar, 403 — 97 Ave. W. Blag.: Mary Hennes. Seje: Drugi četrtek, 7 P. M..Cerkve- na dvorana. ŠT. 34. SOUDAN, MINN. Pred.: Helen Mesojedec. Tajn.: Mary Paliula. Blag.: Angela Pavlich. Seje: Prvi pondeljek pri sestri Fran- ces Loushin. ŠT. 35. AURORA, MINN. Pred.: Katie Kostclich. Tajn.: Mary Smolich, P. O. Box 252 Seje: Drugi pondeljek, 7:30 P. M., pri tajnici. ŠT. 36, McKINLEY. MINN. Pred.: Mary Mohar. Tajn.: Julia Lautigar, Box 41. Blag.: Anna Purkat. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Village Hall. ŠT. 37, GREANEY, MINN. Pred.: Katherine Kochevar. Tajn.: Rose Kasun, Greaney, Minn. Blag.: Katherine Malerich. Seje: Druga nedelja,po maši, v dvo- rani. ŠT. 38, CHISHOLM, MINN. Pred.: Mary Smoltz. Tajn.: Annie Trdan, 215 W. Poplar St. Blag.: Jennie Samsa. Seje: Prva sreda, zvečer, Community Bldg. ŠT. 39, BIWABIK, MINN. Pred.: Johanna Zallar. Tajn.: Miss Catherine Tometz, Box 81 Blag.: Miss Josephine Zallar. Seje: Prvi četrtek, 7 P. M., pri sestri predsednici. ŠT. 40, LORAIN, OHIO. Pred.: Agnes Jančar. Tajn.: Frances Brešak, 1769 E. 31st St. Blag.: Mary Cernilec. Seje: Drugi torek, 7 P. M., pri tajnici. ŠT. 41, CLEVELAND (Collinwood), OHIO. Pred.: Mary Lušin. Tajn.: Margaret Poznich, 16001 Trafalgar Ave. Blag.: Marv Rartel. Seje: Prvi četrtek, 7:30 P. M., Tur- kova dvorana na Waterloo. ŠT. 42, MAPLE HEIGHTS, O. (P. O. Bedford, O.) Pred.: Mary Gregorčič. Tajn.: Anna Boh, 5083 Miller Ave. Blag.: Antonia Kastelic. Seje: Drugi torek, 7:30 P. M. na 15716 Otis Place. ŠT. 43, MILWAUKEE, WIS. Pred.: Gertrude Delopst. Tajn.: Antonia Velkovrh, 3122 So. Brisbane Ave. Blag.: Josephine Tominšek. Seje: Drugo nedeljo v mesecu, v na- vadnih prostorih. ŠT. 44, VALLEY, WASH. Pred.: Marie Omejc. Tajn.: Mary Trampuš. Blag.: Miss Hilda Erbežnik. Seje: Druga nedelja, pri Mrs. Swan. ŠT. 45, PORTLAND, OREGON. Pred.: Anna Barta. Tajn.: Mary Golik, 640 Gantenbein Ave. Blag.: Frances Matulec. ŠT. 46, ST. LOUIS, MISSOURI. Pred.: Helen Skoff. Tajn.: Miss Mary Speck, 4309 California Ave. Blag.: Josephine Speck. Seje: Četrta nedelja, Slov. N. Home. ŠT. 47, CLEVELAND (Garfield Heights), OHIO. Pred.: Louise Zidanic. Pred.: Tajn.: Helen Tomažič, 8804 Vineyard Tajn.: Ave. Blag.: Antonia Dolinar. Blag.: Seje: Druga sobota, 7:30 P. M., pri Seje: Mrs. Zala, 8812 Vineyard Ave. ŠT. 48. BUHL, MINN. Pred.: Frances Ambrozich. Tajn.: Jennie Terlep.. Blag.: Mary Marold. Seje: Prvi torek, Public Library. ŠT. 49, NOBLE, OHIO. Pred.: Antonia Gnidovec. Tajn.: Miss Nettie Stusek, 1066 E. 222 St., Euclid, Ohio. Seje: Pri sestri Mary Gombač, 22294 Arms Ave. ŠT. 50, CLEVELAND, OHIO. Pred.: Mary Marsich. Tajn.: Josephine Seelye, 1097 E. 71 st Street. Blag.: Josephine Bencin. Seje: Every 2nd Wed., St. Clair Bath House. ŠT. 51, KENMORE, OHIO. (P. O. Akron, Ohio) Pred.: Josephine Nels. Tajn.: Albina Obreza, 2250 S. W. 4th Street. Blag.: Louise Sterle. Seje: Prva nedelja, 2 P. M., Slovenian Home, 2166 Manchester Rd. ŠT. 52, KITZVILLE, MINN. (P. O. Hibbing, Minn.) Pred.: Mary Rotar Tajn.: Mary Bartol, Box 603. Blag.: Angela Russ. Seje: Drugi četrtek v šolski dvorani. ŠT. 53, BROOKLYN, OHIO. (P. O. Cleveland, Ohio.) Pred.: Mary Oblak. Tajn.: Anna Jesenko, 3567 W. 61 St. Blag.: Alice J. Železnik. Seje: Prvi četrtek pri Mrs. K. Želez- nik, 4002 Jennings Rd. ŠT. 54, WARREN, OHIO. Rose Racher. Mary Ponikvar, 317 — 4th St. S. W. Anna Mlakar. Drugi četrtek v Jugoslovanskem Domu. x-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOKKHXK)-^ “AVE MARIA” Edini slovenski nabožni mesečnik v Ameriki. Morala bi ga imeti vsaka zavedna slovenska družina. Članice S. Z. Z., agitirajte zanj in pridobivajte mu novih naročnikov! Pokažite, kaj zmorete in pokažite tudi, da Vam je na srcu napredek katoliškega časopisja! Najlepše se Vam priporočajo SLOVENSKI FRANČIŠKANI P. O. Box 443, Lemont, 111.