Anton О со irk Y S P O M I N F R A N C E T A K I D R I Č A S l o v e n s k o s lovs tveno zgodov ino j e zade l t e ž a k in k r u t u d a r e c . Le tos i l . a p r i l a j e n e n a d o m a u m r l n j e n n a j v i d n e j š i p r e d s t a v n i k , p r e d s e d n i k S l o v e n s k e a k a d e m i j e znanos t i in ume tnos t i , p r o f e s o r F r a n c e Kid r i č . S p o k o j n i k o m j e legel v g r o b n e u t r u d n o s n u j o č d u h , mož, č iga r živ- l j e n j e j e b i l o p r a v d o z a d n j e g a posvečeno r a z i s k o v a n j u d o m a č e k n j i - ž e v n e p r e t e k l o s t i . K i d r i č j e b i l z n a n s t v e n i k , k i s e v v sem o b s e g u z a v e d a t eže in n a l o g s v o j e g a p o k l i c a : k a z a t i d o m o v i n i n e p o t v o r j e n o p o d o b o n j e n i h k u l t u r n i h t e ž e n j in n a p o r o v . N a d t r i de se t le t j e s ta l v o s p r e d j u n a š e g a l i t e r a r n o z g o d o v i n s k e g a i s k a n j a , t e sno zvezan z mise ln imi r az - gibi d a v n i n e in i d e j a m i s v o j e g a časa. O b s e ž n o in b o g a t o de lo , k i ga j e zapus t i l , j e v e r e n o d r a z n j e g o v e o r j a š k e t v o r n e sile, a h k r a t i p o t r d i l o v e l i k e l j u b e z n i do vsega , k a r j e n a š č l ovek v t e k u s t o l e t i j u s t v a r i l p o m e m b n e g a in d r a g o c e n e g a . P r a v t a l j u b e z e n ga j e že v n j e g o v i h d u n a j s k i h v i sokošo l sk ih l e t ih nagn i l a , d a j e k l j u b v a b l j i v i m o b e t o m sp lošne s l av i s t i ke u s m e r i l vse s v o j e sposobnos t i v š t u d i j s l o v e n s k e k n j i ž e v n o s t i , p r e d v s e m n j e n i h s ta- r e j š i h o b d o b i j . Spis i i z t e g a časa — od 1. 1906, k o j e p r o m o v i r a l , pa d o p r v e s v e t o v n e v o j n e — z g o v o r n o p r i p o v e d u j e j o , s k a k š n o v n e m o in do- s l e d n o s t j o se j e lot i l s v o j e g a p r e d m e t a in k a k o u s p e š n o j e u v e l j a v i l na t e m p o d r o č j u s v o j o a n a l i t i č n o h i s to r i čno n a d a r j e n o s t . V z g o j e n v s t v a r n i , t e m e l j i t i šoli z n a n s t v e n e g a poz i t i v i zma j e že t a k o j o b s v o j e m n a s t o p u v j a v n o s t i i zpr iča l smisel za p o d r o b n o r a z č l e n j e v a n j e s lovs tven ih p ro - cesov, a nič m a n j o s t e r . č u t za s k l e p a n j e in r a z s o j a n j e . 2 e t a k o j v za- č e t k u se j e z o d l o č n o s t j o , ki v z b u j a o b č u d o v a n j e , u p r l v s v o j i h ocenah s l e p o m i š e n j u z z g o d o v i n s k o resnico, m a l i č e n j u d e j s t e v in ožini v id ikov . S p r i č o n e z a n e s l j i v o s t i d o t e d a n j i h o b r a v n a v naše s t a r e j š e k n j i ž e v n o s t i in p o m a n j k l j i v e g a d o k u m e n t a r i č n e g a g r a d i v a , k o l i k o r ga j e p a č b i l o z b r a n e g a , j e k m a l u uv ide l , da m o r a začet i o d zače tka , če n a j se do- k o p l j e do t r d n i h , res z a n e s l j i v i h p o d a t k o v . T a k o j e v teh le t ih dozore l v n j e m ve l ik , mogočen n a č r t : p r e g l e d a t i pos topoma , k o r a k za k o r a k o m , vse, k a r se j e p r i nas n a p i s a l o o naš ih s t a r e j š i h d o b a h , p r e v e r i t i i z s ledke p r e d h o d n i k o v in t r d i t v e s o d o b n i k o v t e r izločit i iz zgodovine , k a r j e v a n j o nap l av i l čas s l u č a j n e g a , n e d o g n a n e g a al i n a p a č n e g a ; šele n a t o pa i zde la t i n a pod lag i t ega , k a r od p r e t r e s a še o h r a n i s v o j o ceno, t e r n o v i h d o k u m e n t o v in l a s tn ih d o g n a n j d o k o n č n o s l iko n a š e g a s l o v s t v e n e g a r a z v o j a od z a č e t k o v do l e t a 1848. i 1 S tem nač r tom v zavest i j e K id r i č nas topi l l e ta 1908 s v o j o znan - s tveno pot in z n j e ni k ren i l vse s v o j e ž i v l j e n j e . Že ob koncu p r v e g a dese t l e t j a , o d k a r se j e s is temat ično lotil de la , j e l a h k o z zadovo l j s tvom ugotovi l , d a j e bi l sebi vseskozi zvest. O b vrs t i ocen j e v t e m času o b j a v i l l epo kop ico r a z p r a v in obde l av g rad iva , a tud i več k r a j š i h pogledov n a v p r a š a n j a svo jega p r e d m e t a . Vzemite v r o k o k a r kol i iz t eh l e t : bodisi š t u d i j o o P r i m o ž u T r u b a r j u , p r iobčeno v »Domovini« 1908, n j e g o v p r v i obš i rne j š i or i s r e f o r m a t o r j e v e g a ž i v l j e n j a in de la , bodisi » P a b e r k e o Vrazu«, k i j i m j e dodal še »Bib l iogra f i jo Vrazovih spisov in korespondence« (ČZN 1910), ali ogorčene »Pomote in p o t v a r e za r a z n e po t rebe« (NZ 1909 in 1910) al i » P a b e r k e o K o r y t k u « (LZ 1910) al i p a ses tavek o »Francosko- i l i r sk i loži v L j u b l j a n i « (Slovan 1914) — povsod vse p o d p r t o z viri , v s a k a sodba domiš l j ena do k r a j a , n a moč t r d n o z g r a j e n a s tavba v zamisli in tezi. T u ni n ič s l u č a j n e g a n e v izbir i snovi ne v obde l av i o s r e d n j i h v p r a š a n j . In č e p r a v j e a v t o r j e v p ro - b lemski k r o g še d o k a j ozko začr tan , j e v e n d a r očito, da s i l i jo n j e g o v e zasnove b o l j in b o l j v širino, a h k r a t i v e d n o g l o b l j e v j e d r o s tvar i . Ne vem, ali l a h k o pos tav im delo »Die p ro te s t an t i sche K i r c h e n o r d n u n g de r Slovenen im XVI. J ah rhunde r t« , k i j e izšlo l e ta 1919, že v n o v o r a z d o b j e Kid r i čevega i s k a n j a , ali ne sodi m o r d a b o l j na z a k l j u č e k p r v e n j e g o v e r a z v o j n e s topn je . V p re tek los t j o u v r š č a p o d r o b n a f i lološka ana l i za besedi la , toda or is n a s t a n k a in r a z l ag a sestavin C e r k o v n e O r d - n inge d a j e t a k n j i g i peča t izrazi to m o d e r n e g a dela. In n a j se k o n č n o odločimo za k a r koli , v b i s tvu pomeni spis m e j n i k n a poti , k i j o j e n j e n av to r d o t l e j p rehodi l , odločno po t rd i lo n j e g o v e znans tvene zrelosti . T a k š e n j e bil Kidrič , k o j e pos ta l l e ta 1920 redni p ro fesor za s ta - r e j š o s lovensko k n j i ž e v n o s t na un iverz i v L j u b l j a n i . Upi in že l j e mlad ih dni niso bil i v a r l j i v a u k a n a domiš l j i j e . P o dolgih let ih, k i j ih j e p r e - živel v t u j i n i , mu j e b i lo venda r l e uso jeno , d a uresnič i s v o j o ve l iko zamisel v o s r č j u domovine. N j e g o v n o t r a n j i svet j e bil v b i s tvu izobli- kovan , smer p r e d n j i m j a s n o začr tana , toda ko l iko j e b i lo še t r e b a i z p o p o l n j e v a n j a , ko l iko poglob i tve v t v a r i n o in p r o b l e m e p redmeta , da se j e mogel dokopa t i do s v o j e n a j z r e l e j š e besede. V delu p r o f e s o r j a Kidr iča , k a k o r j e od le ta 1920 d a l j e r a s lo in se razv i j a lo , se pos l e j vedno o č i t n e j e p o j a v l j a t a d r u g a ob d r u g i d v e t ežn j i . P r v a se o p i r a na vodi lno misel načr ta , zbra t i d o d o b r a p re - t e h t a n o gradivo , da bo mogoče u t rd i t i t e m e l j e s t a r e j š i kn j i ževnos t i , d r u g a išče novih vidikov, po k a t e r i h bi se da lo ugotovi t i u s m e r j e n o s t in g iba lne sile dob po n j i hov ih bis tvenih po tezah in znači lnost ih . T a k o se z a č e n j a p r i n j e m o b ar ja l i t ično-deskr ip t ivni metodi , ki j o u p o r a b l j a p r i zgodovinsko-genet ični l i in b iog ra f sk ih r az i skovan j ih , po lagoma uve - l j a v l j a t i tudi s in te t ično o p i s o v a n j e s lovs tvenega d o g a j a n j a , in to z raz- bo rom ku l tu rno-po l i t i čn ih i d e j ter sve tovnonazorn ih pogledov n a svet , k a k o r se o d r a ž a j o v miselnost i g e n e r a c i j in vodi ln ih osebnost i . V ob- moč ju p r v e g a načina , t o j e metode, iz k a t e r e j e Kid r i č d e j a n s k o zrasel in o k a t e r i l a h k o t rd imo, da j e vseskozi pozi t ivis t ična, na le t imo na r azp rave , k i p o m e n i j o p r i nas višek dogan l j ivos t i in k r i t i čne os t r ine . T a k š n a j e š t u d i j a z nas lovom > O g r o d j e za b i o g r a f i j o P r i m o ž a T r u - b a r j a « , o b j a v l j e n a 1923 v »Razpravah«, t a k š n e so »Preše rnove odklo- n j e n e p r o š n j e za advoka tu ro« (RDHV 1926) ali »Prešerni od konca 15. do s rede 19. s to le t j a« (CJKZ 1927). T o d a s e m k a j m o r a m o uvrs t i t i še vse obde lave d o k u m e n t o v in a rh iva lnega g rad iva , i z d a j e ko re spondenc (Pr imčeve 1934, Zoisove 1939 in 1941), okol i sto pe tdese t ses tavkov v »Slovenskem b iogra f skem leksikonu«, med n j i m i so n e k a t e r i p r a v c a t e r a z p r a v e (Bohorič, Cop, D a j n k o , Da lma t in , H e r b e r stein itd.), i n končno še p i sano v r s to p r i spevkov iz p re še rnos lov ja , bodisi da o b r a v n a v a av to r v n j i h pesn ikove zveze s sodobniki ali p a posamezna v p r a š a n j a iz n j e - govega ž i v l j e n j a in n j e g o v i h umotvorov . K a k o r j e i z redno važno vse, k a r j e K id r i č dogna l n a tem obsežnem, do n j e g a k a j pov r šno p r e i s k a n e m p o d r o č j u , v e n d a r j e to samo del n j e g o v e tvornos t i . Sredi n a p o r n e g a r a z č l e n j e v a n j a d robn ih p rob lemov j e spoznal , da m o r a seči g l o b l j e v tok d o g a j a n j a , če hoče doumet i zakone našega r azvo ja , p r i s luhni t i r i tmu zgodovinskega g i b a n j a , k a k o r se izraža v v e č j i h časovnih razmahih . D o t l e j z b r a n e p o d a t k e j e b i lo t r e b a med s e b o j povezat i , ugotovi t i s amosvo jo podobo dob in v s t r n j e - nem z a p o r e d j u p r i k a z a t i vzpone in u p a d e naše l i t e r a r n e de javnos t i . T a k o se j e p o k r a t k e m s in te t ičnem obr i su »S ta r i j a s lovenačka k n j i - ževnost«, n a m e n j e n e m leta 1927 Srbom, n a j p r e j razg leda l po »Razvojn i l i n i j i s lovenskega p reporoda« (RDHV 1929), na to p a začel v le t ih 1929. do 1938 grad i t i svo je o s r e d n j e delo »Zgodovino s lovenskega s lovstva od zače tkov do m a r č n e revoluc i je« . Z n j o j e z a j e l vse, k a r more raz- jasni t i počasno, a svo j s tveno pot naše p i sane in t i s k a n e besede. V p rv ih , pesn i ško g luh ih o b d o b j i h j e odkr i l sile, k i so iz s to l e t j a v s to l e t j e bu- di le našo n a r o d n o zavest t e r u s t v a r j a l e p o g o j e za vedno v i š jo k u l t u r n o rast . Te sile so se p r e b u d i l e do ž ive de j avnos t i n a j p r e j v r e fo rmac i j i , up l ahn i l e v dobi ka to l i ške r eakc i j e , a se p o s topetdese t ih le t ih — pre - p o j e n e z novimi časovnimi gesli in o p l o j e n e z v redno tami p re tek los t i — razmahn i l e še do iz raz i t e j šega zaleta . K id r i č se j e p r i or i su p r e r o d a zavedal , k a k o važno je , d a r a z b e r e iz gmote podrobnos t i p r a v t i s te ž ive kal i , k i so pogna l e p o L i n h a r t u in Vodn iku v n a s l e d n j i h d e s e t l e t j i h v razcvet P r e š e r n o v o pesem. D o t j a v svoj i »Zgodovini« ni prišel , n i mu bi lo dano, da bi zak l juč i l svo j nač r t v celoti. D r u g a sve tovna v o j n a ga j e o d t r g a l a od p isa lne mize in ga o d g n a l a v j ečo in konf inac i jo . T o d a ne izde lana p o g l a v j a v »Zgodovini« d o p o l n j u j e v s a j v g lavnem p rv i del m o n o g r a f i j e o P r e š e r n u iz le ta 1938. M o n o g r a f i j a o pevcu »Sonetnega venca« j e p lod vne tega razmiš- l j a n j a in t eme l j i t i h p r i p r a v . Kid r i č se j e bl ižal P r e š e r n u polagoma, ni se hotel p r e j loti t i s in te t ičnega r a z p r a v l j a n j a o n j e m , dok l e r si ni bil do d n a na j a s n e m o n j e g o v i osebnost i in dobi. P r v i č se j e do takn i l t eh v p r a š a n j p r e d n e k a k o š t i r ideset imi leti, k o se j e u p r l ma tema t i čn i a rh i t ek ton ik i , popo lnoma pa se j e poglobi l v p r e š e r n o s l o v j e od le ta 1925 da l j e . V tem času j e o b j a v i l nad t r ideset š t u d i j in k r a j š i h pr i - spevkov t e r p r ip r av i l k r i t i čno i z d a j o P re še rnov ih pesni tev . Šele z a d n j a l e ta p r e d d r u g o v o j n o pa j e začel ob l ikova t i oris ce lotnega pesn ikovega i* 3 ž i v l j e n j a in dela, a j e dokonča l samo p rv i de l m o n o g r a f i j e , t o j e ob- d o b j e o d P r e š e r n o v e g a r o j s t v a do le ta 1838. Kid r i čev s inte t ični pogled na P r e š e r n a j e v bis tvu soroden metodi , p o k a t e r i j e z g r a j e n a n j e g o v a »Zgodovina«. K a k o r t am j e tok dogodkov tud i t u r a zč l en j en n a m a n j š e časovne enote, a te so o b r a v n a v a n e po posameznih vodi ln ih mot iv ih in p rob lemih ne g lede n a to, ali so vsi nepos redno zvezani s pesn ikom. T a k o j e z ras la pod Kidr ičev imi r o k a m i o b P r e š e r n u mogočna p o d o b a časa z n a j r a z l i č n e j š i m i od tenk i , k i j o s e s t av l j a j o , o b n j e j p a boga t a g a l e r i j a ob razov pesn ikovih sodobnikov t e r v r s t a i de jn ih , s lovstvenih, f i lozofskih in ekonomsk ih p rob lemov, na k a t e r e nale t i te , k o se s k u š a t e razg leda t i po dobi in j o doumet i . K a k o r v »Zgodovini« se j e pozi t i - v i s t ično-deskr ip t ivn i način o b r a v n a v a n j a l i t e r a r n e g a d o g a j a n j a tud i tu oplodi l s sociološkimi vidiki . S temi deli se j e Kid r i č povzpel v s v o j e m znans tvenem r a z v o j u do viška. V n j i h j e s v o j o l i t e r a rnozgodov insko me todo p o m e m b n o razši r i l in izpopolni l . P r i opisu po t eka naše k n j i ž e v n e p re tek los t i od zače tkov do Vodn ikove smrt i se ni ome j i l le n a s lovs tvene p o j a v e in d e j a n j a , m a r v e č si j e p r i zadeva l zaob je t i v sk lopu celote t ud i mise lne t e ž n j e ev ropskega duha , k u l t u r n o u s m e r j e n o s t časa te r pol i t ične in ma te r i a l - ne r a z m e r e v posameznih dobah, ko l iko r so n a naš l i t e r a rn i r a z v o j vp l iva le i z p o d b u j e v a l n o ali ga p a zavi ra le . P r a v t a k o j e t ud i p r i upo- .dobi tv i P r e š e r n o v e č loveške usode in ume tn i ške rast i upoš teva l ce lo tno v z d u š j e t is t ih dese t le t i j , v k a t e r i h j e pesn ik rasel , se ob l ikova l in u s t v a r j a l . K id r i č j e bi l na d n u svo jega b i s tva real is t in nič se mu ni zdelo b o l j v n a s p r o t j u z o b j e k t i v n o resn ičnos t jo k a k o r to, k a r n i v s k l a d u z d o k u m e n t i in zakoni vzročnost i . In r a v n o to rea l i s t ično p o j m o v a n j e zgo- dovine , p o g l o b l j e n o z mater ia l i s t ičn imi in sociološkimi pogledi na svet, mu jo omogočalo, da j e d u h o v n e p o j a v e raz laga l s tvarno , op r t n a d e j - stva, ne p a apr io r i s t i čno in s u b j e k t i v n o . Kot znans tven ik , k i ve, k a k o zaple teni so zgodovinski procesi in d a j i h j e mogoče do je t i le s s k r b n o ana l izo g r a d i v a te r s p r e v i d n i m s k l e p a n j e m , j e zavrača l n e p o d p r t e hipoteze, i d e j n o ne ja snos t in znans tveno nedognanos t . P o t e m e l j n i h po tezah s v o j e n a r a v e j e bil iz raz i to k r i t i čen d u h , racional is t , ki ve- r u j e v dokaz in se nikol i ne da zape l j a t i o d domiš l j i j e , p a č e p r a v mu s l ika s tvar i še t a k o p r ep r i č l j i vo . Kot l i t e r a rn i in k u l t u r n i zgodo- v i n a r se j e zavedal , da se ne u k v a r j a z mr tv imi okamen inami , k o od- k r i v a d o k u m e n t e in p o d a t k e t e r u g o t a v l j a n j i h o v o težo in ceno, m a r v e č z živimi ses tav inami živega n a r o d n e g a o rgan izma . S lovs tvene vede ni zap i ra l p r e d p rob lemi časa, pr ib l iža l j o j e neposredni sedan jos t i , k a j t i čutil je , d a m o r a t a obe o p l a j a t i d r u g a d rugo . In k a k o r j e bil kot č lovek o b č u t l j i v za vse, k a r p o g a n j a iz g lobokih ko ren in l j u b e z n i do domovine in resnice, t a k o jo v n j e m živelo p r e p r i č a n j e , d a j e n j e g o v a naloga, na loga l i t e r a rnega zgodov ina r j a , posvet i t i svo je delo t e m a dvema ve- l i k ima v redno tama .