SAS ZADAR: TUDI DO 48 MESECEV »POSKUSNE« DOBE
Kdor ne dela, mora oditi
Med delavci pri obrtnikih iz naše občine, ki so se udeležili oktobrske ekskurzije po Jugoslaviji, je bil tudi Janez Kupljen iz delavnice Vesne Petrina s Ceste Dolomitskega odreda 151. Janez je med tistimi delavci iz obrtnih delavnic, ki se redno udeležuje poučnih izletov, ki jih organizirata Me-dobčinski sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. Miklošičeva 26 (tel: 312-533) Ljubljana ali osnovna organizacija ZSS delavcev pri obrtni-kih naše občine. Zato smo ga prosili. če lahko naredi primerjavo med tovarnami. ki jih je videl na Ohridu. Cetinju, Čakovcu in v Zadru.
»Primerjal bom dve podjetji: OBODIN Cetinje in SAS Zadar. v katerem smo bili 14. oktobra. tTetinjski kolektiv. je kljub njihovi neprestani »re-volucionarnosti«. strašnozanemarjen. Nimajood-nosa do dela. Delavci pretežno počivajo. celo ležijo. se pogovarjajo in npr.. ko smo bili mi na obisku. so skoraj ustavili proizvodne linije. da so se lahko pogovarjali z nami. Mislim. da imajo samo dva cilja. preživeti kakorkoli delovni čas v tovarni in dobiti plačo. Če jih postavim ob zadrski SAS. je potrebno reči. da bi razmere lahko številčno izrazili kot razmerje 1:1000. SAS je izredno urejen. delo organizirano. delavci so motivirani za delo in disciplino z urejenimi oseb-nimi dohodki in drugimi dobrobitmi in zato je njihova osnovna in dogovorjena dolžnost le delo. Mislim. da imajo izjemno motivacijo za uspešno delo.
Imajo uvedene tudi kazni?
»Poznajo 20-odstotni stimulativni del na osebni dohodek. Ker je bil ta oktobra od 15 do 65 milijonov dinarjev. so seveda te stimulacije že precejšen kupček denarja. So pa pri tem neusmi-ljeni in zato se zavestno odločajo za red. delo. diseiplino. odgovornost in selekcijo. s katerimi izločijo slabe.«
To verjetno povzroča nenavadno vivenje v de-lovnih prostorih?
»Njihov osnovni moto je: izdelek mora biti kakovosten. natančen in izdelan v dogovorjenem roku. Zato ne hitijo. ker vedo. da bi laho tudi
naredili večji izmet. Ne poznajo norme. Vsi vedo, da morajo delati dobro. Za to so motivirani psiho-loško in materialno. Delajo umrijeno. Ni napeto-sti, nervoze, prepirov, saj je tudi povzročanje takega stanja med tistimi prekrški. ki delavcu lahko odvzamejo stimulacijo. Zaradi visoke stop-nje organiziranosti (od 300 zaposlenih je 100 inže-nirjev) delajo tudi na dveh, treh strojih in delajo tako in toliko kot so sposobni. To pa je tudi temeljna osnova za njihovo plačilo«
V  podjetjih. ki ste jih spoznali s skladom. ste prvič slišali za zelo zahtevno in selektivno uvaja-nje vseh delavcev v delo in kolektiv. Kako ste vi sprejeli to novost?
»Slišali smo. da so delavci sprejeti za delo naj-prej za določen čas 12 mesecev. V tem obdobju morajo pokazati vse svoje delovne, izobrazbene. disciplinske in druge zmožnosti. Če ocena ni po-vsem pozitivna. mu delo lahko podaljšujejo celo do 48 mesecev za določen čas, seveda. če delavec sam preje ne zapusti kolektiva. To velja tudi za ljudi z visoko izobrazbo. Tistega. ki je sprejet v kolektiv. pa takoj čaka stanovanje in niz ugod-nosti. ki jih zmore nuditi le ta tovarna za lzdelova-nje specialnih obdelovalnih strojev. Mednje vse-kakor sodi še stalno dopolnilno izobraževanje«
V  nekaj letih ste delavci pri obrtnikih spoznali najrazličnejše kolektive. kot ste dejali povsem neurejenega Obodina do izjemnega SASa v Za-dru. Imate na organizacijo ekskurzij oziroma pro-gram kakšno pripombo?
»Zadovoljen sem. ker spoznavam tovarne po Jugoslaviji in Sloveniji. a mislim. a bi morali obiskati vedno tudi eno ali več privatmh firm. da bi videli njihovo organiziranost. tehnologijo in spoznali razmišljanje o razvoju. Zakaj se drugi delavci ne udeležujejo ekskurzij? O neobveščeno-sti ne moremo več govoriti. lahko pa rečem. da vsak delavec ali strokovnjak. ki rad dela in spoštu-je svojo stroko. želi videti. kako delajo tudi drugje.
STANE JESENOVEC