Glasilo slovenskega delovnega ljudstva. Posamezna številka po 10 vin. J REDNI ŠT V O ZARJE je v Ljubljani, Šelenburgova ulica St. 6, I. nadstropje. -- Uradne vire za stranice so od 10. do 12. lopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo. ■ : : '• NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za ivstro-Ognrsko in Rosno K 10'40, pollelrfii K 5'20, četrtletna K 2-G0, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12'—; za • : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14’—. : *• : „ZARJA“ izhaja v Ljubljani vsako sredo ::: in soboto. UPRAVNliiTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici Slev. fi, II. nad« stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do-::: poldne in od 4. do 7. zvečer.. ■ si Inserati: enostopna pelit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 30 vin. — Inserate sprejema upravniStva. ::: Nefrankirana ali premalo Irankirana pisma se ne sprejemajo. ........... Reklamacije lista so poštnine proste. — Stev. 822. Dogovorjena igra. Dvoje nepotrebnih reči imamo v Avstriji: tJstavo in parlament. Vrzimo ju med staro šaro, morda ju kupi pri starinarju albanski knez, ccna najbrže ne bo previsoka. Mnogo nasilstev je že preneslo avstrijsko ljudstvo, mnogokrat jc že poteptala naša vlada zakone in pravice, ali kar uganja sedaj na podlagi S 14., to mora vendarle presedati tudi potrpežljivemu avstrijskemu ljudstvu,-ki je vajeno vladnega biča že tako kakor staro fija-kersko kljuse udarcev. Pol miljarde novega posojila, 31.000 rekrutov na leto več, to so sladka bremena naše vlade, bremena, ki jih nalaga ljudstvu, ne da bi imela zakonite pravice. Nova doba absolutizma pričenja. Ljudski zastop — če smemo tako imenovati naš parlament, v katerem odločuje skoz in skoz korum-pirana meščanska večina — se ne sme več brigati za želje in zahteve ljudstva, ne sme več čuvati pravic, ki jih jamči ljudstvu ustava. Ustava določa, da mora dovoliti parlament vsako leto število vojaških novincev, šele če ima vlada to dovoljenje od parlamenta, šele tedaj sme sinove ljudstva klicati v zatohle kasarne. Ali grof Stiirgkh je po rokomavhsko zadavil parlament, ustavi je dal brco in — re-krutni kontingent je rešen. S tem rokovnjaškim dejanjem je povzdignil grof Stiirgkh Avstrijo na izjemno stališče med vsemi evropskimi državami. Avstrija je edina država v Evropi, kjer Je odvzeto poslancem, torej ljudstvu, soodlo-čevanje o letnem rekrutnem kontingentu. Celo na Ruskem smatra vlada za svojo dolžnost, da varuje ustavne oblike, kadar nalaga ljudstvu krvni davek. Toliko ohole predrznosti ne zmore noben državni krmar kakor grof Stiirgkh, da bi odrinil z mirno vestjo parlament in odpravil ustavo kadar zvišuje armado. Hinavski je izgovor vlade, da jo je prisilila k temu nasilju češka obstrukcija: Kaj je vlada napravila le en resen poizkus, da stre obstrukcijo, ali ni nasprotno z vsemi silami delala proti temu, da se parlament sam otrese češke obstrukcije? Ves mesec marec je imela vlada na razpolago, da premaga obstrukcijo, ali če že sama ni imela toliko eneržijg, bi lehko čakala do konca meseca in še dlje, da parla-melit sam uniči obstrukcijo. Sedaj pa se človeku nehote vsiljuje misel, da je bilo uničenje parlamenta dogovorjena igra med vladno večino in med njenim gospodom in mojstrom grofom Stiirgkhom. Ta misel postane tem verjetnejša, če pomislimo v kakšnih okoliščinah je prišla vlada pred parlament z zakonom o vojni tlaki. 28. novembra 1912. je predložila vlada poslanski zbornici zakon o vojnih dajatvah in ministrski predsednik je takoj izjavil, da mora biti rakon do 9. decembra potrjen, zapečaten prav v takšni obliki, z neizpremenjeno vsebino, kakor je bil predložen. Tudi takrat je grof Stiirgkh namigaval s § 14, če ne parira poslanska zbornica, tudi takrat je bila že rešila ogrska poslanska zbornica zakon o dajatvah prav tako. kakor je že sedaj tudi rešila zakon o povišanem rekrutnem kontingentu, tudi takrat so rogovilili v parlamentu češki radikalci in poleg tega Je bila takrat ob mejah naše države vojna. Ali kljub temu, da je bila torej situacija takrat še bolj zamotana kakor sedaj, kljub temu je parlament lehko razpravljal o vladnem načrtu in kljub temu je dosegel nekatere, čeprav ne tehtne, izboljšave. Ko je bil sprejet ta zakon In ko je godrnjalo avstrijsko ljudstvo, so ga potolažili njegovi zastopniki s tem, da so morali »žrtvovati« ljudske koristi državnim potrebam, ker Je sovražnik že takorekoč pred vrati. Naivne duše med volilci so seveda verjele, da je zgolj oni kruti zakon zabranil sovražnikom pohod čez črno-žolte mejnike. Ali sedaj, pri povišanem rekrutnem kontingentu, ni mogla preskrbeti vlada svojim podkupljivim lakajem enakega izgovora o prepotrebnih žrtvah. In zato so stranke večine pomagale grofu Stiirgkhu, da je imela obstrukciia svobodno pot. Sele pred dvemi leti so sprejeli vladni mameluki brambni zakon, ki zvišuje rekrutni kontingent od 138.000 na 212.000 mož, med tem so dovolili pol miljarde za novo oborožitev, mirno so gledali, kako je razcefrala vlada dveletno vojaško službo, niso se zgenili, ko so morali stati družinski očetje skoro leto dni ob državnih mejah, ne da bi vedeli čemu in zakaj, niso odprli Ust, da bi spomnili vlado na njeno dolžnost, ko Je razsajala naihujša gospodarska kriza v državi — zato niso imeli poguma, da bi javno priznali državi novih 31.000 rekrutov, zato so se skrili za § 14, hoteč se s tem odtegniti odgovornosti in prevaliti vso odgovornost na vlado. S 14 in povišani rekrutni kontingent — oboje je dogovorjena ijjra med vlado in vladnimi strankami. Stiirgkliov absolutizem naj varuje njegove podajače pred pravično ljudsko sodbo, kadar bodo polagali obračun pred svojimi volilci. Mogoče je, da bodo verjeli volilci bajki o nepremagljivi češki obstrukciji, če pa bodo še enkrat tako zaslepljeni, da pošljejo v parlament ljudi^ brez poguma, brez lastne vo-Jie. figure iz »Kašperla«. to je drugo vprašanie. V Ljubljani, v Delavstvo prav gotovo ne bo med temi naivnimi dušami, delavstvo, ki je v socialno demokratični stranki bo na dan volitev napodilo igralce in aranžerje igre s § 14 in delavstvo je oni razred, ki bo nadomestil sedanji gnili sistem s pravično, demokratično upravo. Smilijo se nam oni kmetje volilci, ki slepo drve za katoliškimi možmi, če so pa nekoliko zbrihtaui, so vse ponosni na liberalce, ki bodo po letošnjih naborih ostali skoro brez delavnih moči. Kako bodo sodili ti o svojih poslancih, ko bo moralo letos v vojake skoraj še enkrat toliko mladeničev kakor prej, ko ne bo pri poljskem delu do-, velj rok! Zahvalijo naj se jim lepo in kadar bodo volitve, naj jih zopet volijo. Delavstvo pa bo moralo za ta zločin poklicati na odgovor vlado in vladne stranke. Narodnjaška krparija. V Trstu, 19. marca 1914. Včeraj se je vršil v tržaškem Narodnem domu takozvani protestni shod zoper italijanske nacionalce in slovenske socialiste, ali bolje rečeno, javno obrekovanje. Kaj se jc bilo zgodilo tako važnega, da jc prisililo narodno gospodo do sklicanja tega shoda? Pač se je zgodilo! Kaj? O vprašanju glede tega kar se je bilo zgodilo, imamo mi seveda drugačno mnenje od gospode, ki st je nadela ime narodnih prvakov. Navadili ljudje si mislijo: Na dnevnem redu včerajšnjega narodnjaškega shoda je prva točka italijansko vseučilišče, 2. točka pa inter-nacionalizem slovenskih socialnih demokratov. Slovencem preti bržkone nevarnost, da pridejo Italijani do svojega vseučilišča v Trstu; socialni demokratje slovenski so pa gotovo povzročili slovenskemu narodu kako novo škodo. Kako naj bi bilo drugače, ako jc na shodu tako važen dnevni red, kako naj napovedo bogovi boj na vse vetrove, ako nimajo zato tehtnih razlogovNo, razlogi so res tehtni in ti razlogi so taki, da je postal včerajšnji narodnjaški shod navadna krparija tržaške narodnjakarskfe stranke. Velik del tržaških narodnjakarjev se je temeljito sprl z mnogobrojnimi predsodki, ki se jih -je bil nalezel v. Narodnem domu, očedil se je trme, ki mu ni dovolila, da bi smel poslušati pametne besede nenarodnjakov in spoznal je, dani politično društvo »Edinost« nič drugega, nego reklamni urad slovenskih narodnih advokatov in slovenskih botegarjev. V organizaciji tržaških sol zarje v poka. Poka in se lomi na vseli koncili in krajih, da je veselje. Več ali manj jc pokalo že večkrat. Toda luknje in raz-pokline so bile vedno, če tudi provizorično, previdno zamašene. Sedaj se pa lomi vse drugače, vse bolj močno in celi deli se odtrgavajo od gnilega telesa s trdno voljo, da sc ne bodo dali več prišiti za priveske na frak narodnjakarske gospode. Da sc zakrpa to gnilo organizacijo narodne gospode, ne zadoščajo več navadna sredstva. Treba jc pristaše navdušiti z velikimi in plemenitimi idejami, z napovedjo boja za te velike in plemenite cilje. Zato je treba izbrati dva predmeta, s katerima je mogoče obuditi ves srd in sovraštvo plitvih možgan narodnih ovčic in jih prepričati, da sta ta dva predmeta kriva, če dr. Rybaf še ni posvečen v nezmotljivega narodnega papeža in če še ni imenovan za profesorja slovenskega jezika. Bilo je potrebno obuditi pri narodnjakih srd in sovraštvo zoper Italijane in zoper slovenske socialne demokrate. Zato so postavili na dnevni red včerajšnjega shoda kot prvo točko ščuvanje zoper Italijane, kot drugo, obrekovanje slovenskih socialnih demokratov. Za ščuvanje proti Italijanom so organizirali pred tedni pretepe med slovenskimi in italijanskimi dijaki na trgovinski šoli »Revoltella« v 'Prstu. Za obrekovanje slovenskih socialnih demokratov jim je pa pomagal previdni in za revne na duši, usmiljeni bog. Kako? »Železničar« glasilo naše železničarske organizacije, je objavil svoj čas članek, zaradi katerega sc je bil čutil narodni kandidat Johan Škerjanc luulo užaljenega. V svoji sveti narodni jezi je tožil »Železničarja« in njegovega odgovornega urednika sodruga Kopača. O stvari bi bilo moralo razpravljati porotno sodišče v pretečenem tednu. Sodrug Kopač si je izbral za svojega zagovornika sodruga Pue-cherja in je ukrenil vse potrebno, da ga ne bodo sodili slovenski, po večini nacionalistični porotniki. Ni hotel bili sojen od ljudi, o katerih ve ves svet, da goje simpatije do narodnega toži-telja in sovraštvo do vsega, kar diši po socializmu. Hotel je biti sojen od nepristranskih porotnikov, od takih, ki imajo vse predpogojev, da zainorejo nepristransko soditi spor med slovenskim socialistom in slovenskim narodnjakom. Ako bi bil ravna! sodrug Kopač drugače, bi bil vreden, da ga natepemo. Ta stvar pa ni ugajala narodnim frakom in ni ugajala niti narodnemu kandidatu .lohanu, ki je bržkone bil prepričan, da bodo slovenski porotniki eo ipso obsodili socialista in imel za tak izid morda že spisan članek za »Edinost«. Narodnjaška jeza, da se niso mogli maščevati nad socialistom, ki si je predrznil imenovati narodnega kandidata s pravim imenom in povedati javno vse njegove grehe, je bila tako velika, da so si na mah izmislili drugo maščevanje nad vso stranko. Proglasili so Kopača in vse socialiste še enkrat dne 25. marca 1914. za narodne izdajalce. To jim je bilo ravno prav doŠlo, ker so jim bili nekaj časa sem zmanjkali argumenti za obrekovanje socialistov in ker je bilo potrebno navdušiti zaspane narodne ovčice v imenu velikih idealov. Ubogi Kopač, ubogi slovenski socialisti! Z Mandičem ne bi bili ravnali tako. Glejte! Kopaču in socialistom vsem (slovenskim seveda) očitajo, da se sramujejo materinskega jezika in da je škodoval Kopač s tem svojim postopanjem tržaški slovenski poroti. Ko je bila slovenska porotna klop izvojevana, je zagrešil dr. Josip Mandič podoben greh. Takrat Je dr. Josip Mandič, ki je itnel braniti nekega slovenskega obtoženca, zavrnil slovenske porotnike in sl izbral italijanske, prepričan, da bodo pametneje sodili. In vsa razprava med Slovenci, z Mandičem vred, se je vršila v italijanskem jeziku. Takrat je blaženo glasilo tržaških solzarjev molčalo, politično društvo »Edinost« ni sklicalo proti Mandiču nobenega protestnega shoda in sveta narodna inkvizicija ga ni proglasila za narodnega heretika. Quod licet Jovi, non licet bovi. Dr. Mandič ni Kopač in Kopač ni, hvala bogu, dr. Mandič. Pa poznate druge narodne advokate? Veste, kako se obnašajo ti veliki vojvode tržaške narodne frakarije, kadar so na sodišču? Ponižno, ponižno se plazijo pred italijanskimi sodniki, da si naklonijo njih simpatije. Pred temi sodniki ta je svojo in svojih klijentov narodnost, da bi bili sodniki napram njim bolj usmiljeni. Le pojte, ljudje božji, na sodnijo, pa boste videli, koliko pristno slovenskih sporov se tam rešuje v italijanskem jeziku po zahtevi in na željo slovenskih narodnih advokatov. Prizor, ki ga tam nudijo ti dieni trgovci narodnega blaga, je poniževalen za uje in za Slovence sploh. S svojim počenjanjem na sodišču škodujejo mnogo več slovenski stvari kot škoduje vse početje italijanskih nacionalcev proti Slovencem. Kdor tega ne verjame, se na sodišču lahko sam prepriča. Ampak, kakor rečeno, vse ni dovoljeno vsem. In včeraj, t. j. v sredo 18. t. m. se jc vršil v ^Narodnem domu napovedani shod za ščuvanje '"Slovencev zoper Italijane in za obrekovanje socialnih demokratov. In izvršil se je, da sc bolje ni mogel. Tam so narodne dike izpraznile svoj žolč zoper vse, kar je italijansko, zoper vse, kar je socialistično in zoper vse one, ki - ne verjamejo v nezmotljivost narodnih papežev in ki se ne sramujejo simpatizirati s socialnimi demokrati. Dr. RybaF je pa napravil končni rigorozni izpit za demagoga. V norišnici ne bi bil mogel drugače govoriti in bolniški strežaji v norišnicah imajo več rešpekta do duševne sposobnosti svojih pacijentov nego ga je imel dr. Rybar pred svojimi ovčicami. In mož se ni niti od daleč zavedal, da se odtujujejo pametni od njega in da je nastala med njim in med maso vrzel, ki je ni mogoče več zamašiti. In prav takrat, ko se je jezil nad dr. Tumo in trdil, da ni res, da je med nacionalci in liberalci vse gnilo, da ni res, da je nacionalizem sama fraza, v tistem hipu je dr. Rybar s svojimi besedami dokazal in prepričal marsikoga, da je res okolo njega gniloba in da on sam ni nič več drugega nego puhla fraza, ki lahko napihne prazen meh ki pa ni več v stanu navdušiti nobenega, kogar bog ni udaril s popolno slepoto. Bodi! Odigrala sc je komedija, dobro uprizorjena, slabo uspela. Krparija se ni posrečila, vrzel se je povečala. Boj med pametjo in nespametjo se nadaljuje. Nadaljuje kakor doslej. Mi s svojim globokim prepričanjem, s svojo trdno voljo, obdani od trpinov, bogatih na duši; Vi z vašimi ovčicami, z vašimi demagogi, z grobokopi svojega dela. Vi, ki žalite, pa se jočete in stokate, mesto da bi se jokali in stokali oni, ki so užaljeni. Mi, ki udarjamo in se veselimo, če vidimo nasprotnika plazečega se pod našimi nogami. Vi, ki ste postali reklamni urad za botege svojih advokatov in ki se ne sramujete im) cigansko ponujati svojo gnilobo za ceno čistega zlata. Mi, ki smo organizacija brezpravnih razlaščevalcev, ki jemljemo iz vaših vrst, kar je dobrega in zdravega in ki podiramo, polagoma, a sigurno vašo stavbo, da napravimo iz njenih stebrov vesele spomenike o hiralnici vaših senilnih voditeljev. Železničarji! Kaj pa to? Slučajno smo dobili odlok ravnateljstva državne železnice v Trstu, ki se nam zdi važen zaradi tega, ker vemo, koliko zidajo železničarji na to, da imajo v svoji službi zasigu-rano vso bodočnost in ker je ravno ta navidezna sigurnost vzrok brezbrižnosti velikega dela teh modernih sužnjev napram svoji organizaciji In napram vsemu, kar jih le količkaj spravi iz dremavosti in pokoja Odlok se glasi: C. kr. državnoželezniško ravnateljstvo v Trstu. Štev. 614/1/1—14. Trst, dne 20. marca 1914. Ogibnenm čuvaju N. N. . . v N. Na podlagi § 130, 2 e, službenega reda za uslužbence c. kr. avstrijskih državnih železnic se Vas z 31. marcem 1914 prestavite v trajni pokoj. Leto IV. Inštrukcije, službene pripomočke. legitimacije za znižano vožnjo, ceno in končno službeno obleko, za katero še ni potekla predpisana polovična doba nošnje, morate izročiti svojemu neposredno predpostavljenemu službenemu načelniku. Nakazano Vain stanovanje morate izprazniti najkasneje do 31. marca 1914. Glede Vaših zahtev od provizijskega sklada za sluge in pomožne uslužbence c. kr. avstrijskih državnih železnic vložite koleko-vano prošnjo, kateri morate priložiti izpričevalo o članstvu omenjenega zavoda. Ce priložite kolek za 2 K, se Vam izroči službeno izpričevalo. C. kr. državnoželezniški ravnatelj: A. Galamboš m. p. Lasje se ježe človeku, če čita to skrpucalo, ki je seveda napisano v najbolj bar-barični nemščini. Tiče se železničarja, ki je vse svoje življenje žrtvoval državnoželezniški upravi in ga je le-ta izkoriščala na.najumaza-nejše načine za imenitno plačo tisoč kron na leto, ki jih jc pa dosegel šele zadnja leta. Kaj je zagrešil? Nesrečen je, da je pozabljiv, kar je seveda več ljudi. Upoštevati pa je pri njemu skrajno žalostne družinske razmere. Njegova žena leži že tri leta v postelji, skrbeti mora za tri otroke. Strada z družino vred ves mesec in naje in napije se le 26. vsakega meseca, kadar dobi živila iz Knittelfelda. Res jc. iti tozadevno nimamo prav nobenega povoda, da bi ga zagovarjali. da se v takih časih napije; Gospodje, ki sede v toplih gnezdih, pa popolnoma pozabljajo, da se napijejo tudi drugi, in sicer jako visoko stoječi gospodje. Razlika med njimi in nesrečnežem je le ta, da slednji le v svojem obupu posega po steklenici, med tem ko so med prvimi notorični pijanci. Mož je torej z družino vred na cesti in to v trenotku, v katerem niti v sanjah ni mislil na brezposelnost. Brez vinarja v žepu ga postavlja moderna zgledna uprava na cesto, potem ko je zanjo garal do onemoglosti in redno vplačeval tiste prispevke, o katerih so mu hinavsko pravili, da služijo kot podlaga za starostno zavarovanje. Sladke sanje — penzijon — so na mah Splavale po vodi v. trenotku,. ky je vsegamo-gočni Galamboš napisal hladnokrvno svoje ime žalostnega slovesa — i>od odlok, ki je pravi dokument kapitalističnega nasilja. Galamboš pa ni vedno tako brezobziren. To sodimo po tem. ker se še do danes ni mogel odločiti, da podpiše odpustnico znanemu kurjemu tatu, vzlic temu, da je že celo leto minulo od onega usodepol-nega dne, ko so novomeški kmetje brezsrčno onemogočili dobro praznovanje sv. Jožefa. Železničarji, mar se vam ne zdi, da je za- ' čel pihati čuden veter iz raznih lukenj? Izprašajte nekoliko svojo vest, morda vam vendar pove, kje tiče vzroki teh pojavov. Končno je morda vendar imel Kopač, ki vas Je poleg drugih, vedno svaril, prav. Kaj pravite, ali bi se morda ne dali preprečiti taki pojavi, če bi vi imeli močno in zavedno organizacijo in če bi bila »Zarja« kot dnevnik tako razširjena, da bi lahko brezobzirno ožigosavala dan za dnem krivice, ki se vam gode? Gotovo, sodrugr! In ravno ta dogodek, ki vam popolnoma jasno kaže novo smer, naj vas prebudi. Resni časi se bližajo, in gorje vam. če vas prehite nepripravljene. Iz brutalne sile Ga-* lamboševe, ki je seveda le eden med tisoči, izvajajte konsekvence. Vsi v organizacijo! Vsi naročite »Zarjo«! Pomembno zborovanje tržaških sodrugov. Strankino zborovanje jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki se je vršilo v Delavskem domu v Trstu v nedeljo 22. t. m. ob ’4. popoldne, je uspelo najsijajnejše. Prostorna zelena dvorana je bila natlačena strankinih pristašev. Zborovanje je otvoril točno ob 4. popoldne sodrug Kopač Josip, kot predsednik političnega odbora. O prvi točki dnevnega reda, tičočega se slovenskega socialističnega dnevnika. Je poročal sodrug Regent. V razpravo so posegli sodrugi Gaspari, Bahun, Feri, Haramina in drugi. Vsi so odobravali, da se nadaljuie delo glede izdajanja slovenskega socialističnega dnevnika v Trstu. Po govoru sodruga Kopača in zaključnem govoru sodruga Regenta je bila sprejeta sledeča resolucija: »Zborovanje strankinih pristašev v Trstu dne 22. marca 1914 pozivlje izvrševalni odbor v Ljubljani, da v najkrajšem času, po možnosti že v mesecu aprilu 1914 skliče redni strankin zbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu.« Pri točki raznoterosti je pa bila sprejeta sledeča resolucija: Zaupniki jugoslovanske socialne demokratične stranke v Trstu, zbrani na shodu v Delavskem domu dne 22. marca 1914 izjavljalo, da smatrajo slovensko poroto tudi v sedanjem nedemokratičnem sestavu, ki rie odgovarja delavskim zahtevam, kot napredek na poti humanitete in za dosego popolne enakopravnosti. Z ozirom na narodnjaško gonjo, uprizorjeno proti slovenskim socialistom, povodom pravde Kopač-Škerjanc konštatiraio. da je ta gonja navaden izbruh sovraštva in strahu narodnjaških voditeljev zoper naraščajočo moč slovenske socialne demokracije. izbruh, ki je s premišljeno hinavščino uprizorjen od voditeljev v svrlio, da odvrnejo pozornost ljudstva od njihove protidelavske politike in jo obrnejo zopet enkrat na socialne demokrate kot »narodne izdajalce« in zanikavajo, da bi ne imel posameznik vdanem slučaju pravice, izbrati si poroto, ki se mu zdi v njegovo obrambo najprimernejša, posebno še. kakor v slučaju sodruga Kopača, ki se v svoji politični pravdi ni hotel pustiti soditi po svojih nasprotnikih in političnih prijateljih svojega nasprotnika v pravdi. Za tem je sodrug Kopač zaključil to sijajno zborovanje ob navdušenju navzočih in y splošni nadi, da pridemo skoraj do slovenskega socialističnega dnevnika v Trstu. Politični pregled. = Cesarska naredba, ki na podlagi § 14 določuje rekrutni kontingent za leto 1914, je že izdana. Po tej naredbi bo letos vpoklicanih 94.694 mladeničev za skupno armado io 28.297 za deželno brambo. V drugem členu pa pripoveduje cesarska naredba, koliko rekrutov več bo potrebovala naša armada v prihodnjih letih. Dotični odstavek se glasi: Za ohranitev skupne brambne sile bo treba določiti za 1. 1915 za 11.300 rekrutov več, leta 1916 za 17.000, leta 1917 za 17.500,1. 1918 in naslednjih pet let vsako leto za 18.000 več in pravočasno dovoljiti (!!) Nabori se prično 22. aprila in bodo končani do junija. = Kontrolna komisija za državne dolgove je imela 20. marca sejo, na kateri Je priznala državi 375 milijonosko posojilo. Od tega posolila potrebuje država 227,638.000 K za izdatke, ki jih je bila napravila ob času balkanske vojne, ko so družinski očetje povsem po nepotrebnem stradali in prezebali ob mejah; 51,890.000 kron za izpolnitev oborožitve in 64,992.000 K za izredne vojaške kredite. (Dveh iniljonov za podporo brezposelnih pa ne zmore!) —■ Rekrutni kontingent v Bosni in Hercegovini se seveda tudi poviša. Kakor poroča dunajska »Zeit« je odredil cesar, da še poviša polagoma rekrutni kontingent v Bosni in Hercegovini od 7256 mož na 8800, tako da bo znašalo prezenčno stanje v prihodnjih letih 18.500 mož. — Krasen napredek dunajskih sodrugov. V sobotni številki »Zarje smo že poročali o izidu občinskih volitev iz 3. razreda na Dunaju. Socialni demokratje niso dobili sicer nobenega mandata, zato so pa pridobili ogromno število glasov. Leta 1908. so dobili pri volitvah iz tega razreda socialistični kandidati 5936 glasov, le-tos so dobili nad 12.000 glasov. Nad petino vseh oddanih glasov so dobili socialno demokratični kandidatje. -- Obsojeni ruski vohuni Obravnava, ki se je pričela pretečeni teden na Dunaju protŽ devetim ruskim vohunom, je končana. En vohun in ena vohunka sta oproščena, ostali so obsojeni na ječo od 18 mesecev do 4 let. = Nemški cesar na Dunaju. Cesar Viljem potuje na otok Krf. Spotoma je obiskal tudi cesarja Franca Jožefa I. na Dunaju. Na Dunaj je prišel v ponedeljek ob 11. dopoldne, zvečer ob šestih se je odpeljal. — Svlhova afera, »čas« poroča, da je prosil Sviha pri sodišču za podaljšanje roka za vložitev tožbe proti »Narodnim listom«. — »Narodni listi« poročajo, da je vložil Sviha prošnjo za izpremembo svojega imena. Odslej se bi rad pisal Karl Schvverdtner. Prošnji bodo najbrže ugodili. — Dr. Sylvester o zasedanju državnega zbora. Predsednik poslanske zbornice dr. Syl-vester je dejal, da je odvisno zasedanie državnega zbora od češko-nemških spravnih pogajanj. Če potečejo ugodno, tedaj se bo sešel parlament morda v Juniju. = Češki in nemški agrarci se sedal trudijo, da pripravijo nove predloge za spravna pogajanja na Češkem. Iz domačih krajev. — Kranjski deželni zbor bo baje sklican io Veliki noči, da reši predloge, ki jih ni bil rešil na zadnjem zasedanju in da razpravlja o večjih melioracijskih projektih. — Fantazije sodruga Tume. Sobotni „ Slovenski Narod“ imenuje stvarni odgovor sodruga Tume — fantazije. Verujemo, da bi bilo ljub-ljanski liberalni gospodi všeč, se na tako lahek način otresti očitanj drja. Tume. Stranka, ki ni gnila, se ne bi posluževala tako ostudnih sredstev, da spravi koga ob ugled in iz svojih vrst, kakor jih je bila rabila liberalna stranka proti Tumi. Zdaj je naenkrat potuhtal »Slovenski Narod“, da ima Tuma bujno fantazijo, pred tednom mu je pa očital, da je najbolj suhoparen človek na svetu. Kako pa gre to dvoje skupaj ? Človek, ki je tako dolgočasen in suhoparen kakor je dr. Tuma po »Narodovi* sodbi, nima niti toliko fantazije — po vseh pravilih logike — da bi zamogel videti črno le za naj*-rahlejšo nianso manj črno kakor je v resnici In zdaj naj si pa suhoparni Tuma naenkrat izmisli vse to, kar je napisal v sobotni »Zarji“. Kar čez noč je dobil dar, ki ga je pogrešal vse svoje žive dni in samo zato, da se ni treba »Narodu" zagovarjati. — Resnična vest iz Amerike o uvedbi osebne dohodnine. (Po .Slovencu* aklimatizirana za kranjske razmere.) Odkar je kranjska dežela uvedla zvišane doklade na nekatera živila, so postali Kranjci naravnost navdušeni za doklade na živila. Na Kranjskem, kjer so dotična živila podražili seda], so gostilne, mesnice in druge prizadete obrti naravnost oblegane, ne sicer morebiti zaraditega, da bi bili ljudje potrebni okrepčilne pijače in jedi, temveč od samih delavcev, Ki se noje, da W tcrafijska dežela’ prejela premalo dohodkov potom predpisanih do* klad. Kaj je temu vzrok? Odgovor je jako enostaven. Novi zakon nalaga v prvi vrsti delavstvu davek na živila, in sedaj stremi častihlepnost Kranjcev za tem, da dokažejo, da niso njih socialne razmere tako slabe, oziroma da zaslužijo s svojo sposobnostjo pač toliko, da jih prav nič ne zadene tako smešno majhno breme. S tem ravnanjem si pridobi delavstvo na ugledu, na kreditu in veljavi v družabnem življenju. Odkar se je zvedelo, da bodo vsi tisti, ki radi plačujejo doklade na živila, pohvaljeni, hočejo biti pohvaljeni vsi častihlepni ljudje. V Ljubljani imajo gostilničarji in mesarji tak naval, kakor ga niso nikdar pričakovali. Nad 20.000 Ljubljančanov se je že oglasilo, da bodo popili in pojedli vsak dan še enkrat toliko kakor doslej, čeprav se ve o njih, da ne zmorejo takih bremen, samo, da si povečajo ugled, češ, da lahko plačujejo naklade. Ustanavljajo društva, klube in vzpodbujajo svoje člane, da čim več uživajo z nakladami obdavčenih živil in krepčil, ustanavljajo za svoje člane posebne znake, ki jih nosijo v gumbnici, in ki vsakemu povedo: Pozor, to je papež in pupež, mož, ki so mu deželne doklade na živila v veselje in zadovoljnosti Največ davka potom doklad bodo plačali brezdvomno v Ljubljani in drugih delavskih krajih, ker je tod največ ljudi, ki morajo živila kupovati s svojim zaslužkom, ne da bi kaj pridelali doma. — Skoro prav tako piše »Slovenec* v sredo o Američanih in misli, da mu bodo »zabiti* Kranjci tako ameriško raco verjeli Žep ni odprt vedno radovoljno, čeprav ga odpira blagoslovljeni »Slovenec*, ki hoče s tako notico ubiti v glavo kranjskemu ljudstvu, da bodi enako zatelebano v plačevanje davkov na živila, kakor je v ofre in zalaganje cerkva z denarjem. Obdavčevati bi se moral denar, ne pa siromaštvo, kakor delajo dandanes klerikalci povsod, v državnem zboru, v deželnih zborih in v občinah. To naj si zapomni delavstvo 1 — Nov davek za obrtne vajence. Ob koncu prejšnjega leta si je sl. šolska oblast v Ljubljani omislila nov davek za obrtniške vajence. Naložila jim je 2 kroni šolnine, ki jo mora plačati vsak vajenec. Če je to potrebno ali ne, bo seveda šolska oblast bolje vedela. Grajati pa moramo izsiljevalni sistem, katerega hočejo uvesti gotovi »Slomškarji«. Dogodilo se je, da se je lotil g. Jeglič posla eksekutorja, ter je nekega učenca J. prav temeljito pretepel med pavzo na stopnjicah, to pa zaradi tega, ker fant ne more prinesti dveh kron. Če misli g. Jeglič, da so batine potrebne pri pouku ali pa ined pavzo, je to stvar njegovega okusa, mi smo seveda mnenja, da tak pouk lahko izostane. — Pa tudi P. Ernst je začel zopet agitirati za svoje mladinske organizacije. Od šolske oblasti je menda plačan zato, da razlaga cerkveni nauk, a ne morda zato, da agitira za svoja ajmohtar-ska društva. To smo že večkrat pribili. Pričakujemo, da zadostuje ponovni opomin, če ne, potem ga bomo potipali za bolj občutljivo žilico, — Uporaba plina v kuhinji. Kakor smo že poročali, priredi tukajšnja plinarna dve predavanji o uporabi plina v kuhinji. Ti predavanji bosta v petek 27. in v soboto 28. t. m. v poslopju »Mladike«, Šubičeva ulica št. 9. ter se prič-ueta vsakokrat ob 4. popoldne. Pri teh predavanjih bo dama z Dunaja najprej popularno razložila, kako se uporablja plin s stališča ekonomije, snažnosti in prihranitve časa v kuhinjske namene. Obenem bo na različnih aparatih kuhala, pekla in pražila, pri tem pa tudi pokazala, koliko plina se porabi za to ali ono jed. Pripravljene jedi se bodo dajale za poskušnjo, da se vsakdo prepriča o njih okusnosti. — Predajanji sta brezplačni in utegne vsako trajati do dve uri. — Koncerti „01asbene Matice“, na katerih se bo izvajalo najnovejše delo, kantata P. Hu-golina Sattnerja, »01jki“, se bodo vršili v sredo 22., v četrtek 23. zvečer in v nedeljo 26. aprila popoldan v veliki dvorani hotela »Union* v Ljubljani. Matica si je morala izbrati za izvajanje tega znamenitega dela teden po beli nedelji, ker sta prvi in tretji teden aprila oddana gostovanju hrvaške opere in drugi teden je Veliki teden. To naznanja »Matica* vsem Slovencem, da si rezervirajo omenjeni čas za obisk teh koncertov, v katerih se bo pokazalo veliko napredovanje slovenske izvirne koncertne glasbe, ki mora vsakega Slovenca razveseliti, navdušiti in s ponosom navdahniti. P. Hugolin Sattner stopa mogočno kvišku v veliki zrelosti in popolnosti. — Amater-fotografi! Društvo: »K. S. A. F.« priredi v kratkem velezaniniiv in brezplačen tečaj za bromni oljetisk (Bromoldruck), ki bo trajal par večerov. — Kakor je več ali manj znano, je ta tehnika v moderni umetniški fotografiji pridobitev zadnjega časa in je vsled svojih posebnih lastnosti zelo priporočljiva amaterjem, ki goje umetnost na polju moderne fotografije. Tehnika omogočuje posameznikom z lahkoto doseči vse mogoče in individualne efekte. Predavanje, združeno s praktičnimi demonstracijami te tehnike bo obsegalo tudi kratek pregled raznih drugih fotografičnih procesov. Vsi, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj blagovolijo nemudoma javiti svoj naslov društvu: »K. S. A. F.« v Ljubljani (katero daje tudi vsa druga potrebna pojasnila), da bo mogoče društvu pravočasno poiskati primeren lokal. — O kraju in času prireditve tečaja se prijavljeni pravočasno obveste. Društvo: »K, S. A. F.« bo skušalo v bodoče prirejati razne tečaje in predavanja za svoje člane. Ker so pa take prireditve često združene z mnogimi stroški, je v velikem interesu vseh amaterjev, da delajo na to, da se krog redno plačujočih članov društva vedno širi. — Prijave za pristop novih članov je isto-tako pošiljati na naslov društva: »Klub slovenskih amater-fotografov« v Ljubljani. — Zgodnje kače. Marec Ima letos čudne muhe. Dežuje, sneži, potem je pa zopet tako toplo kakor v maju. Toplota nekaterih marče-vih dni je zbudila tudi že kače. Sodrug Wenig Rihard in Zorc Franc sta ujela v kamnolomu Podutikom 22. marca popoldne prav lepega modrasa. — Sava na Gorenjskem. Nasprotniki na-Sega konsumnega društva sem pa tja prav radi blatijo izvrstno prospevajoče društvo. No, ogledali smo si cene v klerikalnem konsumu in jih primerjali z našimi, pa smo našli sledeče: Cene pri nas: moka 40 vin., milo 80 vin., petrolej 32 vin., olje 1 K 12 vin., cuker 86 vin; cene tam: moka 44 vin., milo 88 vin., petrolej 36 vin., olje 1 K 16 vin., cuker 88 vin. itd. itd. Jasen dokaz za vsakogar, ki zna misliti. Mi ne napadamo nobene zadružne organizacije, ker vsaka pač gospodari tako kot se ji zdi prav. Ali isto zahtevamo tudi od drugih! Ako ne bodo znani gospodje Bernard itd. mirovali, bomo še nadaljevali in še bolj jasno Dokazali na razliko med — njihovim in našim zavodom. — Za naše so-druge pa naj bo to apel, naj se še čvrsteje oklenejo naše zadružne organizacije. Le z intenzivnim delom se dosežejo uspehi. — Prodajalna na Savi se odslej zapira ob pol 8. zvečer, izvzemši dni pred nedeljami in prazniki, oziroma na plačilne dni. Tudi napredek! Delavci moramo pač povsod z dobrim zgledom naprej! — Borovlje. V nedeljo 22. marca le bil občni zbor konsumnega in hranilnega društva v Borovljah. To konsumno društvo je trdna postojanka delavcev in pa konsumentov sploh. Svoj čas so jo ovladali nemški nacionalci, sedaj gospodarijo v njem naši sodrugi z narodnimi Slovenci skupaj. Načelnik je sodrug Hribernig, poslovodja sodrug Stumer; načelnik nadzorstva znani Slovenec puškar Borovnik, blagajnik Slovenec Turk. Društvo ima že rezervnega zaklada 53.990 K. Hiša, ki je vredna 80.000 K, ima po bilanci vrednost 33.120 K. Blaga se je prodalo v edini prodajalni v Borovljah leta 1913 za 241.656 K 36 vin., kljub veliki krizi ter veliki konkurenci nemškega »Wirtschaftsver-eitia«. Nemški nacionalci so potem, ko jim je delavstvo vzelo konsumno društvo iz rok, ustanovili svoj »Wirtschaftsverein«. ki pa kljub veliki pomoči od Sudmarke komaj životari. Za leto 1913 je napravilo — 30 kron prebitka!! — Občni zbor konsumnega in hran. društva je bil zelo lepo obiskan. Velika Justova dvorana je bila polna. Zborovanje ima po boroveljskem značaju — nemško lice, dasi je 99 % Slovencev. Miljč je pa tak. da se sili vsakdo' h »nemški« govorici. Predsednik Hribernig otvori zbor ter pozdravi v prvi vrsti na zbor povabljenega sodruga Antona Kristana iz Ljubljane, sodruga Lukasa iz Celovca in vse zborovalce ter prečita dnevni red. Sodrug Anton Kristan se v daljšem slovenskem govoru zahvali na povabilu in razloži veliko važnost organizacije konsumentov. Burno so pritrjevali navzoči govorniku, ki se je potem še večkrat oglasil k dnevnemu redu, zlasti pri točki: »Ustanovitev filialke v Bistrici v Rožu«. Njegovo jasno in poljudno razlaganje so poslušali vsi zborovalci z največjim zanimanjem. Občni zbor je odobril predložene račune, podelil odvezo načelstvu, izvolil po nadzorstvu predložene kandidate, sklenil zvišati deleže ter ustanoviti filialo v Bistrici v Rožu. Trajal je dobrih pet ur. Mestoma je bil buren, ali vedno dostojen. Gotovo^ je. da bo ugodno vplival na nadaljni razvoj. Sodrug Anton Kristan je v poslovilnem govoru zabičal zbranim neumorno delo na zadružnem polju. Vsi v konsumno društvo — bodi parola! — Čistega prebitka je imelo društvo 7799 K 34 vin., dala se bo 3 % dividenda, 681 K 95 vin. pa se odkaže rezervnemu fondu, ki naraste s tem na S4.672 K 91 vinariev. — Iz Bistrice pri Rožu pa je pristopilo že 104 članov, in pristopi jih še gotovo 50. Tako gre zadružna misel dalje in dalje v prid delavskega ljudstva, v prospeh najširših mas konsumentstva. Na zadružnem polju bo združenost trdna; vez, ki nas veže, je tako-rekoč nepretrgliiva. Tudi s Kranjsko bo tesnejša, ker skušnje sodrugov na Kranjskem nam bodo v mnogem oziru prav dobrodošle. Na nakupnih dneh v Ljubljani in na Jesenicah je bilo to jasno dokumentirano. Naprej! — Sleparska baronica. Iz Oradca poročajo- V Gradcu so aretirali 20. t. m. baronico Maro pl. Zois. Zadeva je sledeča: Komponist Hans baron Zois je bil pred nekaterimi tedni z veselo novico presenečen, da je postal oče zdravega dečka, ki bi pozneje kot lastnik velikega fidejkotnisa podedoval ogromno premoženje. Deček je bil rojen začetkom januarja; krstili so ga na ime Egon. Veselje pa ni dolgo trajalo. Pričeli so šepetati, da ni vse v redu in da je bil Egon podvržen in da je sin neke kuharice, ki naj bi bila za sinčka 1000 K dobila, posredovalka pa da je dobila 500 K. Govorice so bile resnične. Sodišče je dognalo tole: Po neki stari oporoki dobita zakonska baron Hans Zois 100.000 kron, če dobita sina, ki bi postal majo-ratni gospod Zoisovega fidejkomisa. Obresti teli 100.000 K bi Zoisova dobivala, da postane sin polnoleten. Ker je pa ostal Zoisov zakon s 7. oktobra 1877 rojeno Marijo Schmidt brez otrok, je baronica sklenila, da poskrbi za vsako ceno majoratnega gospoda. Stopila je v stik z babico Emo Gaber, ki ji je obljubila po zadolžnici 500 kron, ki bi ga podvrgla kot majoratnega dediča Zoisovega fidejkomisa. Služkinji Mariji Hirt, ki je dečka povila, je Zoisova po zadolžnici obljubila 1000 kron, če ji sina prepusti in če bo molčala. Zoisova je nato svojega veselega moža varala, češ, da je mati. Januarja se je podala h Gabrovi, kjer se je 21. januarja zgodil veseli trenotek. Hirtinega sina so nato 4. februarja v graški stolnici na ime Egon baron Zois krstili. Zoisova je nato silila na izplačilo 100.000 kron; a je tako silila, da je vzbudila sum. Državni pravdnik Rassberger in preiskovalni sodnik dr. Knaffl sta preiskala Zoisovo stanovanje in sta dobila toliko obtežilnega gradiva, da sta takoj baronico Maro pl. Zois aretirala. Baron Zois je šele zdaj izvedel o goljufiji. Strašno ga je pretreslo, hotel je skočiti skozi okno, a so to zabranili. Pri babici Gaber so našli original zadolžnice, s katero se je Zoisova obvezala, da ji za njeno pomoč izplača 500 K. Gabrova ni tajila in so jo tudi zaprli in jo z baronico vred izročili deželnemu sodišču. Tudi Hirtova ic že. zaprta. Baronica je nekai časa tajila, končno je pa Ic priznala, na kakšen način-je porodila. — Liberalnim obrekovalcem. (Zidan most.) Tukajšnje socialne demokrate napadata »Slov. Narod* in »Narodni List* zaradi občinskih volitev na Loki, češ, da smo beračili okolo Nemcev za glasove. To je podla laž in ostane toliko časa grda, nesramna laž, dokler ne navedete imen onfti socialistov, ki so beračili okolo Nemcev. 'Mogoče sodijo napredni gospodje po sebi, ker oni so beračili za mandate okole klerikalcev pri občinskih volitvah na Loki. Ali klerikalni gospodje niso privoščili liberalcem nobenega mandata. Če smo propadli socialisti sedaj, to nas prav nič ne plaši. Sami smo šli v boj, brez vsakega kompromisa. Proti nam so se združili liberalci in klerikalci, kako da so delali, je vsakdo lahko videl, kdor je bil na volišču. Ako gospodje liberalci žele, povemo lehko kaj več v javnosti. Po časopisih blatiti stranko je lehko, samo dokazov je treba. — Pulj. Napovedani občni zbor »Delavskega izobraževalnega m podpornega društva za Pulj in okolico* se ni vršil, ker je bil nastal med člani pred zborovanjem nesporazum. Občni zbor se je preložil ca poznejši čas. Zadeva je vredna, da jo pojasnimo obširneje v listu, zlasti še. ker so nekateri člani mnenja, do ima društvo zahrbtne namene. Društvo obstoja od 1. 1907., a ni imelo nikdar toliko članov, da bi izpolnjevalo svoje naloge tako. kakor so nameravali njegovi ustanovitelji. V Pulju je mnogo nezavednega delavstva; to so izkoriščala društva, ki vabijo v svoj krog delavce s hinavskimi pretvezami. In ravno to je napotilo nekatere društvene člane, da so is'cali potov, po katerih bi spravili nezavedno delavstvo v svoj krog, da bi jih tukaj vzgojili v zav:dne, razredne bojevnike. Doslej je znašal društveni prispevek po 10 vinarjev na teden. Na občnem zboru so pa hoteli predlagati nekateri društveniki, naj se razdele člani v dve .skupini in sicer: V splošne člane, to so oni, ki so izven vseh društev, ali pa ki pri kakšnem strokovnem, pevskem ali kakršnem koli društvu; ti naj bi plačevali tudi še nadalje 10 vinarske tedenske prispevke in 50 vinarjev pristopnine. Druga skupina naj bi obsegala podporne člane in take, ki prejemajo podporo ob različnih prilikah. Ti bi plačevali po 40 vinarjev za zgolj izobraževalne namene, 30 vinarjev bi se odkazalo podpornemu fondu. V tej skupini naj bi bili vsi oni, ki niso v nobenem strokovnem društvu. Društvo bi pri teh članih zastavilo vse sile, da bi dobili socialistično iz* obrazbo. To so v bivstvu n*čela, po katerih smo hoteli preurediti društvo. Vse sodruge v Pulju pa prosimo, naj ne verujejo zlaganim vestem in naj se raji obračajo na društveni odbor za informacije, kakor pa da verujejo onim, ki bi radi uničili našo organizacijo. Odboru naj tudi s poro če sodrugi v Pulju in izven Pulja svoje pomisleke glede nameravanih izprem»mb, ali pa naj pridejo z novimi predlogi, tako bodo olajšane razprave na prihodnjem občnem zboru — Za »Vzajemnost*. (Z Nabrežine.) Sodrug Ivančan je nabral 1. marca v društveni gostilni v Nabrežini za »Vzajemnost* K 2 — in jih izročil blagajniku sodr. Colji. Hvala darovalcem! — Solkan. Delavsko fzobr. društvo priredi v soboto 28. marca v dvorani g. Al. Mozetiča javno predavanje. Predava sodrug dr. Tuma o predmetu »Na planine". Pfedmet je lep; tu-ristika si mora osvojiti važnejše mesto tudi med delavskim ljudstvom, saj nam ona najbolj krepi telo m duha. Ven iz, zatohlih prostorov v lepo svobodno naravo, se mora glasiti tudi klic delavstva. — Predavatelj je izboren turist in njegovo Bani mi vo prednašanje nam je vsem znano. Upamo, da privabi obilo poslušalcev. Začetek je ob 8. zvečer. — Vstopnina 10 v. — Nabrežina. Stavka pri Cahariji traja ne-izpremenjeno dalje. Kaj naj bi tudi izpremenili mi na razvoju tega gibanja, če smo, kakor smo že poudarjali, prepuščali ves razvoj Cahariji. Sedaj je seveda odvisno od tega, če ima on toliko moči, da mu bo vseeno, naj pride karkoli. Res je, dela danes razun v eni filialki izključno z ntar°,„' njaki, res Je pa tudi to, da so mu že pri izDruliu stavke obetau narodnjaki šestdeset narodnih delavcev, da ga tako rešijo iz klavrnega položaja Toda danes je situacija v teni pogledu nekoliko drugačna. Narodni delavci, na katere je zidal trdno, so se izkazali danes za njegovo delavnico popolnoma nesposobni. To smo prerokovali že pri izbruhu. Kaj je pa z oniini šestdesetimi delavci, ki jih je obetala N. D. O. v času izbi uh? stavke Cahariji? Nič! Dandanes so mogoče v takih slučajih le Se obljube, na uresničenje obljub se pa lahko čaka, ker slovenski delavec faktično ni več tako kratkoviden, da -ne bi spoznal boja svojega sodelavca. Prav nič se nam ne zdi čudno, če je šel Caharija pri tem N. D. O. na limance, zakaj on in N. D. O. sta zasledovala en in isti namen, toda slovenski delavci so jima pokazali figo. Res, slabe posledice neprevidnega načrta! Ali je bil potreben ta boj? Kaj bi ne bilo lehko poravnati spor, ki nam je bil nadvse nevaren, na kakšen drug način? Če bi se bil pričel Caharija pogajati s svojimi delavci, ki so bili nezadovoljni, namesto da jim je ponujal delavske bukvice, bi ga bili oni prav m * U/fJff Po celi Evropi Wyf/( razširjena in BU priljubljena | Erdal krema za čevlje. i ' • Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, umotvor v e s 25. t. m. do detrtk ',T;t Kino-ldea!. gotovo prej rešili nego onih šestdeset narodnjakov, ki jih še danes čaka. Še mar nam ni, da bi Cahariji diktirali, kaj naj stori, če hoče vzdržati mir in red v delavnici. Caharija je gospodar v svoji delavnici, mi pa smo gospodarji svojih proizvajalnih moči; on vzame lahko na delo kogar hoče, mi pa prodajamo našo moč komur hočemo. V enem se pa le razlikujemo od Caharije. On ima danes delavnico polno silno konkurenčnega dela in nezanesljive delavce. To je podjetju zelo nevarno in kaj se pri tem lahko zgodi? Delavoljati si . vadno zasluži kruh ne z delom, ampak z prilizovanjem, denunciranjem itd.; spreten v obrti ni, in če ni izurjenega človeka vedno za njim, pokvari vse delo. Če bi bilo to že Cahariji vseeno, pa ni vseeno inženirjem in arhitektom. Ako se enaki slučaji često pojavljajo in je javnost o tem dobro informirana, bi se iehko zgodilo, da bi Cahariji, vsled trajajočih sporov z delavstvom, večkrat spodleteto delo. Nemara je tudi on o tem dobro informiran. Iz dosedanjih izkušenj se je menda že toliko naučil, da ne gre naperjati boja proti delavstvu brez potrebe. Kolikor je nam znano, je sklenil konsorcii na-brežinskih gospodarjev (na predlog Caharije) bojkot proti onim delavcem, ki so z njim v boju. Nekam čudno nam se zdi, da sklenejo delodajalci tako budalost na ukaz Caharije. Gospodom povemo, da si od nabrežinskega konsorcija ne bomo dali predpisati, kje in kateremu izkoriščevalcu bomo prihodnjič prodajali svojo moč. Gospodje, nimamo proti temu prav nič, ako si predstavljate stvar tako lahko, povemo vam pa, da je tudi nam vseeno kako bo končala. Skleniti bojkot, to se pravi, da hočete izstradati družino poštenega delavca, ki ni zakrivil druzega nič, nego da je vedno pošteno zahteval svojo pravico, ki mu jo še do danes niste dali. Ako so sklenili gospodje bojkot na eni strani, ga bomo mi na drugi, pa bomo videli koga bo bolj zadel. G. Caharija, prečitajte te vrstice dvakrat, če prvikrat niste razumeli in iz-prevideli boste, da bo bojkot vam mnogo bolj v Škodo nego nam, zlasti ker ga bomo mi stvar-nejše in izdatnejše vodili. -- Gorje vam, heretiki! Na zadnjem zborovanju tržaškega slovenskega učiteljstva se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Mladi učitelji so povedali odkrito, da jim je varuštvo solzarjev nepotrebno in da nima opraviti frakarija pri njih prav ničesar. Da se ne bi bilo kaj takega nikdar zgodilo! V Narodnem domu so se začeli nosovi vihati, oči so postajale bolj in bij izbuljene, čela so se temnila in »Edinost« je objavila na naslov »teh mladih«, teh mlečnozobih fantalinov, svoj običajni kilometerski članek, ki je imel željo živeti nekaj mesecev in ki je bil pisan z gorjačo. Ker se pa mladina ni ustrašila in celo ne zmenila za nosove in varuške članke, je nastala jeza in je prišla »Edinost« na dan z imeni, to se pravi, da je postavila narodne heretike, one, ki ne verjamejo v nezmotljivost narodnjakarskili papežev, v kletko in jo obesila na javen prostor, da se lehko narodna dobrodušna srca zabavajo in pljuvajo na grešnike. Da jih je »Edinost« tako hudo kaznovala, je moral biti greh pač velik. In velik je bil. Eden izmed grešnikov si je predrzni! govoriti o neki kamori v Narodnem domu in pripisati vse dobro socialistom. To je pač greh, to je pravzaprav zločin, ki se ga povsod kaznuje s smrtjo na grmadi. Kaj ti mladi niso vsega tega vedeli? Kaj niso vedeli, da je nevaren posel, širiti luč in resnico po svetu in da je to še bolj nevaren posel v Trstu? Vseh teh mladih mi ne poznamo, pa vendar nam niso njihova imena tuja. Citali smo jih mnogokrat, čitali smo, da so sodelovali pri tem in tem narodnem podjetju, pri tej in tej narodni prireditvi, za ta ali oni narodni inštitut in povsod v dobro- bit naroda. Zdaj pa kletka na javnem prostoru in oni v njej. in okolo njih vriskajoče ljudstvo, ki ravna z njimi, kakor da so pljuvalniki. Gorje vam, heretiki! Narodno zgradbo, ki temelji na neumnosti ljudstva, hočejo pokončati, ker, kdor širi izobrazbo, podr »r je zgrajeno na neumnosti. Ne poznamo icu mladih moči, ki hočejo kljubovati napadom iz Narodnega doma in ostati zvesti prepričanju, da je bolje in lepše biti majhen v solnčnili žarkih kakor velik v luži. Vemo, da nimajo te mlade moči namena, delati v okvirju socialno demokratične stranke, zato pa pravimo; Vztrajajte in delajte na način, kakor ste si ga zamislili, kajti kdorkoli bo pomagal podirati gnilobo tržaško in pripeljati tržaško slovensko ljudstvo na dobro pot. njega bo narod blagoslovil, pa če bodo sedanji narodnjaki zlili nanj vse tržaške pljuvalnike. Ampak zato je treba poguma in učitelji bi lahko dokazali, da niso mevže in da ne rabijo varuštva in da se ne boje sramotne kletke. Vestnik organizacij. Poziv sodrugotn zaupnikom! Kakor vsako leto, bo tudi letos povodom praznovanja delavskega praznika 1. majnlka imel izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke v zalogi majski list in majske znake. Organizacije in zaupniki, ki jih žele, naj jih takoj in najkasneje do 15. aprila na-roče, ker bi se na poznejša naročila ne moglo več ozirati. Cene se bodo naznanile pismenim potom. Pri večjemu odjemu primeren popust. Naročila in druge tozadevne dopise je noslovljati izključno le na Izvrševalni odbor jugoslov. soc. dem. stranke, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11, Mesečni shod podružnice tesarjev se vrši na praznik dne 25. marca točno ob pol 10. dopoldne v gostilni pri ,Levu“ na Marije Terezije cesti. Tovariši, udeležite se polnoštevilno tega shoda! Mesečni shod zidarjev se vrši dne 25. marca ob 10. dopoldne v gostilni pri „Levu“ na Marije Terezije cesti. Popolna udeležba potrebna. Referent sodr. Petejan iz Trsta. Naznanilo socialno demokratičnim organizacijam In zaupnikom! Glasom določb strankinega štatuta se vrši letošnjo pomlad red v dame .... ... K 12-—, 15’—, 18*-, yy v dečke 36|39. . . i • O yH 12*—. otroke .... St. 82—25 M-2« 29—<1 82 85 v y> • • K B — 7*— (Varstvena znamka.) Garantirana kakovost po teh cenah. Cenejše vrste od kron 1*50 naprej. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Delniaka glavnic« 8,000.000 hron^ Stritarjeva Ulica Štev. 2. Itcr.ervul I Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnic© -v Spljetia, Celovcu, Trstui, Sarajevu, Grorici in. v Celjn. Kczervni fondi okroglo 1,000 000 kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter A ::: jih obrestuje od dne vloge po čistih ::: TC O Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje W vseh vrst po dnevnem kurzu. Naj večja zaloga ■ ■ ■ ■ za vsakovrstna moška oblačila izvrstne kvalitete po brezkon- k uren čilih cenah priporoča manufakturna trgovina J. GROBELNIK, Ljubljana Mestni trg št. 22, nasproti lekarne. = Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega izdelka. Za natočila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence! Solidna postrežba. ----------------- ]$afnižje cene. ------------------ Kupujte »Zarjo Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. Velika izbira! Solidna postrežba! sveže pivo .tajflnejše dvojno marčno belo in črno (Bock-blerk belo 'h litra vrček po 20 vin., .steklenice J,2 lit. čez ulico ravno tako 20 vin. Črno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka in mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico. ANTON MAVER. posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška št. 26. SANATORIUM -EMONA ZA-NOTRANJE -UM-KIRURGICNE BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA-4 SEF-ZDRAVNK PRI-lARiJ ■ DR FR. DERGANC Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje, Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne, Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta, Najboljši nakupni vir zgotovijonili postelj ti/. ork, Buenos Aires-Hio de Janeiro najnovejSImi brzoparntki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, breillčnlm brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi devolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.