S ev. 252. V LlnbllanI v petek. 3. novembra 1911. Leto XXXIX. == ,eija po pošti: =2 oolo leto naprej . K 26'— pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— V Ljubljani na dom: Za celo le.o naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ S*— sa en meseo „ . „ 2•— T opravi prejeman nestiiii K 1*90 Emoctolpna petltvrata (72 mm): ia enkrat . . . . po U t za dvakrat . .... 13 a za trikrat .... a 10 „ ia »očkrat primeren popnst Poslano ln rekL notice: aaoztolpaa peti trnu (73 u) 30 vinarjev. f-—Izhaja: i vsak dan, lzvzemil aedalj« bi praznike, ob 5. ari popoldne. daš- Uredništvo Je v Kopitarjevi ollol štev. 6/11L Rokopisi se ue vračajo; nelranklraaa pisma ze ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona stav. 74. = Političen list za slovenski narod. Opravnlštvo Je v Kopita: Avstr. poštne hran. rai vt nliol Itev. a. t 24.797. Ogrske hran. račnn št 26.511. — Opravnlškega teleiona pattaa ŠL 188. J*' Današnja števiika obsega 6 strani Čemu se opravičujete? Dolfe Ribnikar jeva »zmaga« v Ljubljani ni izzvala v liberalnih volivcih nobenega pravega navdušenja in začudeni pogrešamo v »Slov. Narodu« običajnih triumfalnih člankov. Pač pa včerajšnji »Narod« v uvodnem članku nekako opravičuje c. kr. liberalne uradnike, ker so šli v ogenj za Dolfeta Ribnikarja. Mi prav radi verjamemo, da c. kr. liberalnim uradnikom m; more biti kaj posebno prijetno pri srcu, da so zdaj pred vso javnostjo spoznani za glavno oporo dvajsetseptemberskega Ribnikarja. »Narodov« članek izvaja predvsem to misel, da uradniki no morejo biti za S. L. S., ker j itn slednja ni baje nič iz-poslovala. C. kr. lih. uradnikom povemo, da S. L. S. nima navade dajati kakemu stanu napitnine za to, da bi bil naš! Če uradništvo uvidi, da mora danes vsakdo, ki želi slovenskemu ljudstvu resnični napredek, slediti načelom S. L. S., dobro; če ne, ne bo nihče za njim lazil. Bog nas varuj kupljenih duš, te bi bile naša smrt! Zato pa naj c. kr. liberalno uradništvo le mirno ostane tam, kjer je; bo le v njegovo, ne v našo škodo. Kar se tiče uradniških plač, jc S. L. S. nastopila za to, da se pomaga tistim, ki res delajo in so potrebni, tisti pa, ki šele ob 11. uri dopol-ne prihajajo v urad in vlečejo zato še najrazličnejše naklade, nc bodo našli v nas nikdar svojih zagovornikov. Kaj moremo mi zato, če taki gospodje žive tako, da ne more izhajati s svojo plačo? Ali naj ljudstvo s svojimi žulji plačuje ljudi, ki malo ali nič ne delajo, nosijo se pa tako kakor sami grofi in baroni? Ali mar ni res, da v gotovih uradih polovica gospodov ne ve, kaj naj v roko vzame? Na dr. Šusteršiča vpijejo, ker je o teh ljudeh povedal resnico, kaj pa pravite, gospodje, k govoru 1'beralnega poslanca dr. Redlieha, ki je povedal isto kakor načelnik naše stranke? Ali ni tudi dr. Redlich dejal, da je uradništva v gotovih uradih preveč in da država nima kje kaj vzeti, da bi plačala ljudi, ki niso za pravo rabo, vsako leto pa več zahtevajo? Povišanje plač bo slalo ljudstvo ICO.COO.fiOO i rom novih davkov! Ni čuda, da se ljud d i poslanci temu upirajo. Lihe alci venomer vpijejo, da. meče naša večina v deželnem zboru milijone skozi okna, zdaj i S T F "K Ljudski oder. »Mlinar in njegova hči « Na Vseh svetnikov dan jo Ljudski oder, kakor jc to tudi pri mnogih drugih gledališčih običajno, priredil znano Raupachovo žaloigro: »Mlinar in njegova hči«, in sicer z dvema predstavama, s popoldansko in večerno. Pri obeh je bilo gledališče skoro popolnoma razprodano. O igri sami razpravljati, Ivi bilo več kot odveč. Sojena je že davno in obsojena, a tudi slabših od nje smo videli že dovolj. Kar so predstav samih tiče se moramo najprvo pomeniti z režijo. Prigo-(!ilo se jo namreč, da se je Marica zakasnila v nastopu, tako da je vsled toga nas.ala. s.lno mučna tišina, katere i:isia mogla na odru se nahajajoča igralca s kako srečno improvizacijo prikriti. Koga pri tem zadene krivda, in iskava i ni naša stvar; občinstvu i.i ri'iki e /.a take vse graje vredne &eiočnos,L odgovorna reži a. Mi vpošte-vatno vso težkOče, ki so pojavljajo pri delu z začetniki; ali ravno tako zahtevamo da se pregreški od vsega začet-I a. v korenini za ro. ker jo samo na a': 4-ouana 0uruiu a, da tu jodno ia vedno zopet no ponove. pa zahtevajo od naših poslancev, naj 1 dovolijo 100 milijonov novih davkov! , Preje bo treba premisliti, kje denar vzeti, ker so državne kase prazne, potem se bo presodilo, kateri uradniki so potrebni in to so nižje kategorije, da bi pa iz ljudstva izmozgali v sedanjem času splošne draginje milijone, da bi se napolnilo žepe uradništvu. visokih kategorij, ki ima itak zadosti, dela pa malo, tega zastopniki ljudskih slojev ne mo ejo dovoliti, tujii če bi vsi c. kr. liberalni višji uradniki z banderami in godbo prestopili v naš tabor! Kar so pa drugih očitanj v »Narodu« bero, je vso prazno žlobudranje. Elsner je sad 20. septembra. Za vsa ta imenovanja, ki so se izvršila za časa, ko so naši poslanci vlado obstruirali, odklanja S. L. .S. vsako odgovornost. Kar se pa tiče »denunciranja ob času bosenske aneksije«, spada ta stvar med poglavja, o katerih bi bilo upravičeno pričakovati, da c. kr. liberalno uradništvo kolikormogoče menj vanje droga. Notorično je, da se jo »Narod« takrat postavil brez vsake rezerve na stran tuje države, znano je, kakšni klici so se takrat čuli po Ljubljani, znano, kako so so od izvestne strani izpodkopavala tla dinastičnim čutilom. To leži vse tako na dlani, da o kaki denuncijaciji ni niti go.ora. To so libe alni listi brez vseh okraskov in ovinkov javno pisali. Če c. kr. liberalno uradništvo te reči zdaj celo nekako v zaščito jemlje ali jih saj upraviči!jo, jo to zadosti žalostno znamenje. Da hi slovensko ljudstvo moglo kdaj simpatizirati s težnjami ljudi, ki so postavljeni v prvi vrsti za to. da zastopajo in izvršujejo cesarsko postavo, pa gredo v boj za mladinske elemente v Ljubljani, — tega ne boste nikoli doživeli! čc ie kdaj c. I r. liberalno urat?niš'vo fz"odko"ct~o samo svojo av!oritcto, jo je 31. oktobra t. I.J Za posledice bo tedaj ono odgovorno. \ jieli državi". Dogodki v Tripolisu obračajo pozornost javnosti od dogodkov na Kitajskem, ki pa ni o nič menj važni kako1 laškoturška vojska, ali pa celo še več, kor pomenijo velik preobrat na Daljnem Vzhodu. Morebiti jo bodočnost Evrope odvisna od tega, kako se razvijejo razmere v kitajskem cesarstvu. Kakor sc \idi, jo bila revolucija, ki Režija jo pa tudi dovolila, da je v vlogi duhovnika v zadnjem prizoru nastopil igralec, ki m bil kos svoi nalogi. S svojim skozi in skozi neprimernim nastopom jo upropastil celo zadnjo sliko. Če nima režija res začetnika na razpolago, kateremu bi so noverila ta uloga, tedaj naj si pomaga z igralcem, ki v priprostem tonu, in raj še brez vso napačno mimike in kretenj reši svojo nalogo, kot to zahteva situacija. Če no pomore k prizoru, naj ga saj no pokvari. Čc igralec ne ve. mora pa vedeti režija. da jo od vzvišenega do smešnega samo en korak! V Ostalem jo bila igra. izvrstno uprizorjena .n vestno naštudirana, igralci so znali razvem dveh izjem per-fektno svojo vloge, skupna igra jo bila — izvzemši že grajanih nastopov — brez hib in igralo se je tako dobro, kakor doslci šo nikoli. Glavna vloga Marico je bila poverjena gospodična N o v a k o v i, na katero sc šc živo spominjamo izza njenega nvoječasnega izborno uspelega nastopa kot mati v starogelski baladi »Eduard«. Kakor jo pokazala včerajš-n a igra, se nismo motili v njo.': Ljudski oder si je pridobil v njej svojo prihodnjo heroino. Postava njena, kakor njen sigurni nastop, njene umerjeno kretnje razločna, skoro čis#o izgrajena izvcVn Jn dobra voknlizarijn opravilu jojo ;'o najlepše pri ednjos i Tud! nje. , na maska je bila dobra, grajati bi mo- I jo je organiziral evropsko vzgojeni dr. Sunjatsen na južnem Kitajskem, jako dobro premišljena. Tajne revolucionarne organizacije so svojo agitatorič-no delo dobro izvršile, za finančno plat se je tudi preskrbelo in kar je tudi važno, so revolucionarji pridobili zase saj polovico armade. Imajo za seboj vso inteligenco in tudi ljudstvo, saj na južnem Kitajskem. Zadnje dni so so vladne čete polastile vstaškega mesta Hankau, toda to nima veliko pomena. Nasprotno so se polastili vstaši neprimerno bolj važnega trgovskega mesta Kanton, ki šteje milijon prebivalstva.. Vse oblasti, civilne in vojaško, so stopilo na stran revolucionarjev. Vstaši imajo v svojih rokah dol železnice iz Hankaua v Pekin in pa mesto Tientsin, skozi katero vodi edina pot iz Pekina k morju, tako da Mandžujci ne morejo nikamor in so vjeti kakor v pasti. V Pekinu samem vre tako, da so jo proglasilo obsedno stanje. Sicer pa danes beremo, da so si vstaši Hankau zopet priborili nazaj. Glavno pa je to, da so čete, ki j;h jo vlada zdaj mobilizirala, da premagajo vstajo, i o jo 3. in 20. divizija, ter 2. brigada, zahtevali, da, ima cesar izpolniti zahteve, katere je postavil narodni svet. Zahteve narodnega sveta, ki zdaj zboruje, so: 1. Sklicati se ima precej p ar lani e n t. ki naj izdela, oziroma revidira u s t a v o. 2. Od vlade (to je iz ministrstva) se imajo izključiti člani cesarske dinastijo in sploh vse m a n d ž u š k o plemstvo; cesarju je pridržana lo sankcija v gotovih slučajih. 3. Politična amnestija za revolucionarje. V imenu vojaštva zastopa te zahtevo povel.nik 20. divizije, general čančaosen, Kitajec iz severa, ki jc bil vzgojen na Japonskem. Vlada sc jc nato precej ud al a. česarski razglas, ki je to dni izšel, izjavlja: Cesar prisega, da bo ustavo reformiral in sc jo vestno držal. Imenoval bo ministrstvo, iz katerega bo man-džuško plemstvo izključeno. Načrt iz-premembe ustave so bo predložil narodnemu svetu. Cesar obljublja amnestijo vsem vstašem. Dosedanji predsednik narodnega sveta, mandžujcc Iiahishu bo odstavljen in na njegovo mesto imenovati Kitajec Ličiaču; prav-tako bo odstavljen policijski minister Ivusičun in ga bo nadomestil Kitajec čaopinču. rali samo njeno kmotskemu dekletu neprimerno obuvalo. Vloga Maričina ni nikakor Ichka in odštevši par nedo-statkov, so io gospodična Novakova vzdržala eol čas na višini, in jo v sceni, ko umira, dosegla vrhunec svojega igranja. Vendar jo. na več mestih govorila odločno veliko pretiho. Njenega očeta, Krištofa Črnota, jo igral g. K a 1 a r no samo dobro, ampak celo dokaj boljše, kot, srno sploh pričakovali od njega, dasi od vsega početka nismo stavili premalili zahtev nanj. Videli smo ga, doslej v štirih vlogah in bil jc vsak pot drugi in vos drugi jo bi) tudi kot. Črnot v figuri, v glasu in kretnjah, tako spremenjen, da ga je bilo komaj spoznati. Da. svoi glas spremeniti tako, kot jo to storil g. Kalar in vzdržati ga skozi celo igro, ni lehkota, so razume ob sebi, kakor tudi, da ni posebna prijetnost z upognjenim hrbtiščem prokrotati se skozi dolgi 2 predstavi. Nekoliko preveč so nam jo zdela izražena veselost v prizoru, ko prešteva prištedone tolarje, katerih mimogrede več tisoč, gotovo no gre v tako malo vrečico. A to so malenkosti, ki izginjajo ob sicer vseskozi dobro pogojenem nastopu toga nadarjenega igralen. Zvečer je igral veliko boljo kot popoldan a tudi on jo bil v sliki, ko zakopava denar, veliko pretili. Kar smo že omenili ponovno o g. i Po t r a fu, kn eremu je bila poverjena I vloga Konrada, povedati moramo tudi Zadnja poročila pa se glase še radikalnejše. Morebiti prvotno porodilo ni bilo točno ali pa je dinastija šla pozneje še dlje. Poroča sc namreč, da je cesar odpustil vso ministre in za ministrskega predsednika imenoval znanega Juanšikaja. Ostale ministre si bo izbral Juanšikaj sam. Juanšikaj je sklenil, da se pogaja z vojaškim poveljnikom revolucionarjev Lijuanhenom. Kakor se vidi, sc je dinastija popolnoma udala. Juanšikaj, ki je zdaj faktični diktator Kitajske, dela zdaj v prvi vrsti na to, da se na Kitajskem uresniči demokratični program vstašev. In če se Juanšikaj česa loti, gotovo izvode. Narodni svet je od svoje strani sklenil, da se reforme v najširšem obsegu izvrše. Seveda, je vprašanje, ka.i poreko revolucionarji. Danes pravijo poročila, da zahtevajo odstop dinastijo, Zalo jo danes no samo golo upanje, ampak več kot gotovo, da. bo Kitajska v kratkem času postala prava ustavna država. In tako Kitajske so ima Evropa lc — bali! Mnaiski kolegij. Rim, 31. oktobra 1911. V kratkem imenuje papež Pij X. v konzistoriju 17 novih kard-nalov. Tako bo karditialski kolegij štel 63 članov Le eden je izmed njih, ki ga je imenoval Pij IX., Oreglia di San Stefano. 30 jih jo, ki so bili imenovani od Leona XIII., 32 jih je imenoval sedanji Sveti Oče. Od novih 17 kardinalov je 12 ško-fov, ki pridejo mod kardinale-duhov-nike, 3 so prehiti, ki postanejo kardi-nali-diakoni, kakor tudi 2 patra. Kar-dinalski kolegij bo torej sestavljen i? 5 kardinalov-škofov, 49 kardinalov-du-liovnikov in 9 kardinalov-diakonov. Po državni pripadnosti je med 17 novimi kardinali 6 Italijanov, 2 Američana, iz Združenih držav, i Francozi, 2 Avstrijca, 1 Španec, 1 Anglež in 1 Ilo-landcc, Vsled imenovanja mousignora Vico postane, mesto apostolskega nuncija v Španiji vakant.no, ravnotako mesto asesorja svetega oficija in tajnika kongregacije koncilov. V Rimu bodo kot kardinali kurijo rezidirali mon-sign. Vico, Falconio, Orani to di Bel-monte, Bisleti, Lugari, Pompili ter patra Rossum in Billot. P. Rossum je re-demplorist, 1'. Billot pa jezuit. Vsega skupaj bo po konzistoriju v kardinal-skem kolegu 35 kardinalov Italijanov, to pot: ni sc poglobil v svojo vlogo, ampak igral je brez ognja. Nc da bi slabo igral, ali igra ni učinkovala prepričevalno in ni segala do srca, ker je svojo vlogo samo govoril, a je nc igral. Gospodična Č a t a r j e v a je Črno-tovo sestro županjo vseskozi prav dobro pogodila in jc dobrodušno varuhi' njo Maričino prav primerno karakteri-> /ovala. Tudi gospodična Koreninica ni za njo prav nič zaostajala, Vendar bi želeli, da bi obe gospici na nekaterih, mestih menj zadirljivo govorili, kar bi na poslušalca bolj simpatično vplivalo. Obema igralkama, pa, kakor tudi gospodični Mrcini bi svetovali, dase čim preje odvadijo ljubljanskega dialekta, ki silno moti. Obe moči sta vrlo porabili, posebno za vlogo, kot ste bili nedeljski. Za rezko, a obenem mehke značaje sto obe dobri pridobitvi. Ko se čez mesce pridruži k naravnemu talentu šo rutina, boste moči, ki boste za komične starke, za. rezko-komične in materin-, sko vloge trdna opora Ljudskega odra. G. S v e t i i č i č kot gostilničar jo popravil svoj »malico« iz »Učenjaka« in bil pogodil svojo vlogo prav dobro v igri. Vendar ni bil v besedi svoji vlogi docela kos. kar se je opazilo pri popoldanski predstavi precej mučno. (i. M r c, i n a kot njegova žena jc svojo kratko vlogo izvršila, vseskozi dobro in pravilno, tako do si boljše ne želimo. Oba razpolagata tudi z dobrim 7 Francozov, 6 Avstrijcev,ozir. Ogrov, 4 Španci, 2 iz Nemčije, 3 iz Združenih držav, 1 Anglež, 1 Holandec, 1 Portugalec, 1 Auslralec, 1 Brazilec in 1 Belgijec. Bazmerje Italijanov do Neitali-janov v kardinalskem kolegiju jc torej 35 :28. Novi kardinali bodo: 1. P. Viljem van B o s s u m , rojen 1854 v Z\volle na Holandskem. Obljubo kot redemptorist je napravil 1874, v mašnika je bil posvečen 1879. 15 let je že v Bimu, izpočetka kot general svojega reda, pozneje kot konzultor svetega oficija. Veliko je delal pri kodifi-kaciji cei-kvenega prava. 2. Pater Louis B i 11 o t, rojen leta 1846. v Mulhausnu v Eisacku. Jezuit je postal leta. 1869. Leta 1885. je prišel v Rim, kjer je dociral nžt" gre-gorianski univerzi 26 let dogmatiko. 3. Monsign. Giovanni Battista Lu-gari, asesor sv. oficija, je v zelo pozni dobi postal duhovnik. Odlikoval se je zlasti pri delili za kodifikacijo ka-noniškega prava. 4. Monsign. Gaetano markgrof B i s 1 e t i, rojen 1866 v Veroli pri Bimu. L. 1884. je postal papežev nadko-mornik. 1. 1905. pa majordomus. Uživa posebno zaupanje Svetega Očeta. 5. Dr. B o u r n e , rojen 1861 v Cla-phanu, londonskem predmestju. Njegov oče je bil konvertit, mati pa Irka. Deloval je v dušnem pastirstvu v Londonu. Zdaj je nadškof westminstrsio vsako leto ponovilo. Vsi predlogi so se soglasno sprejeli. Celjski župan dr.^T abornegg je razlagal, da se je ccljslca mestna občina doslej zastonj trudila, zboljšati prometne razmere na Južni železnici. Kar se Celja tiče, nasvetuje, naj bi se društvo za povzdigo tujskega prometa zavzelo za to, da bi se dajale koncesije za avtomoMlni promet zasebnikom tudi brez obveznosti, da bi vozili pošto in naj se vpliva na trgovinsko ministrstvo, da bi znižalo zahteve pri gradnji telefonskih zvez. Omenja akcijo mesta Celja za telefonično zvezo Šoštajn—Velenje—Dobrna—Celje. Vodja dobrn-skili toplic dr. H i r b a u m izreka še posebej željo glede te zveze. Inženir v Mariboru dr. R e i s n e r je stavil iste predloge za zboljšanje jutranje zveze Sp. Štaj. z Gradcem, kakor dr. Benkovič; izrekel je še željo, da bi imel popoldanski sekundarni vlak iz Celja (ob 4.) zvezo s Ptujem in obratno oni, ki pride zvečer ob 7. uri v Celje. Poudarjal je važnost dobrih zvez z Ljubljano, Zidanim mostom in Zagrebom; kajti te proge so najkrajša pot iz Nemčije v Bosno. Iz Monakovega je po tej sh-ani v Sarajevo 666 km, čez Dunaj, Budimpešto pa 957 km! Zastopnika celjske sekcije »D. u. 0. A.« dr. K a 11 a b in odvetniški konci-pijent dr. S k o b e r n e sta smatrala to zborovanje za primeren kraj, da sta pretakala bridke solze nacl tem, da je nemško planinsko društvo zgubilo v Sav. planinah ves pomen in ugled. Slovenci so njiju izvajanja kratkomalo ignorirali. Dr. Benkovič je ponavljal potrebo skupnega delovanja, pri tej važni gospodarski panogi, kakor je tujski promet. Jako dobro je zavrnil oba vročekrvna možaka, ki sta hotela motiti zborovanje. Baron W e t s c h 1 je še izjavil, da bo centralna vlada rada podpirala delovanje društva za tujski promet na Spodnjem Štajerskem. Predavanje viteza Smetkowske-g a o varstvu domačih starin je zaključilo lepo in zanimivo zborovanje. N. Iialiiansko-tnrSka vsjska. Berolinska »Morgenpost« poroča iz Tripolisa, da. so Turki in Arabci mesto Tripolis obkoluli. Lahi tabore v polkrogu okolu Tripolisa, nc da bi se ganili in se omejujejo zgolj na to, da odbijajo sovražnika. Laški poveljnik je ukazal, da se morajo izprazniti na oazi Tripolis vsa stanovanja. Lahi nameravajo tudi posekati tukaj vse palme in oljke, da se ne bo mogel sovražnik za njimi skrivati. Če Lahi res to store, uničijo blagostanje tripoliško oaze za desetletja. O položaju v Tripolisu poročajo Lahi: Zadnja clva dni sc je izkrcalo šest laških bataljonov in rezervne čete. Dne 1. t. m. ob peti uri popoldne je sovražnik zopet napadal, a le malo časa. Nadalje se poroča iz Rima, da je sovražnik 2. t. m. ob peti uri zjutraj streljal iz topov na Lahe. Iz Londona se pa poroča, da so pričeli Lahi 2. novembra bombardirati Tripolis. Lahi nočejo pojasniti, zakaj da je moralo laško vojno brodovje zopet bombardirati Tripolis; po laških poročilih je mesto vendar v rokah Lahov, in sami sebe menda vendar ne bodo pustili bombardirati iz laških topov. Londonsko poročilo o zopetnem obstreljevanju Tripolisa od strani Lahov kaže, da carigrajska poročila o laških porazih niso bila izmišljena. Laški listi zdaj zelo slave ženijskega poročnika Gavottija, ker je iz svojega aeroplana vrgel nekaj bomb na Turke. Turških poročil, vsaj uradnih, ni. Iz Carigrada se zgolj poroča, da se med vojaškimi krogi trdi, da so osvojili Turki vodnjak Bumeliana. Če je to poročilo istinito, so Lahi navezani na vodo, ki jo mora dobavljati laško brodovje. Po carigrajskem poročilu je za Lahe nevzdržljiv tudi položaj v Begazi-ju. Turški generalni štab je baje dobil brzojavko, da so Turki gospodarji vseh šestih tripoliških utrdb in da se bijejo v Tripolisu neprestano poulični boji. Čez Berolin se pa noroča iz Tripolisa. da se med Lahi strašno širi kolera in da je obolelo na njej več sto laških vojakov. Dne 1. t. m. je umrlo v tripoliški vojaški bolnišnici na koleri 25 vojakov. Kolera se širi tudi med Arabci in Turki. Iz Genove je odšlo 1. t. m. v Tripolis 1000 mož. Arabci nameravajo napasti Lahe v Eritreji. Jahla, voditelj vstaje v Jemenu, poroča v Carigrad, da je prišel zdej Čas, da se napadejo Lahi v Eritreji in da čaka na povelje odriniti z veliko vojno močjo v Eritrejo. Gospodarski polom v Italiji vsled vojske. Rimski list »Italda« objavlja seznam propadlih akcijskih družb, ki so napovedale konkurz radi vojne. Članek pričenja z besedami: Imamo hekatombo akcijskih družb, ki padajo skupai, kakor hišo napravljene iz kart. Propadlo je osem akcijskih družb in sicer ena tkalnica v Cataniji, ena petrolejska čistilnica v Bologni, dve akcijski družbi \ Milanu, ena tkalnica v Benetkah, ena tvornica sukna v Chio, ena cementna tvornica v Benetkah in en umetniški zavod v Florenci. »Italia« pripomni: Za en dan je to dovolj. Mohamedanci v Egiptu proti ptujcem. Iz Kaira se poroča: Poročila o turških zmagali v Tripolisu so povzročila v Egiptu nasilnosti proti Evropcem, osobito proti Lahom in Grkom. Lord Kit-schener se je posvetoval s kedivom o položaju. Sklenila sta, da zazdaj še ne nastopi armada v Aleksandriji. Na tisoče Egipčanov se vali po ulicah in slavi mohamedanske zmage čez Italijane. Evropske trgovine obmetavajo s kamni, trgovce psujejo in pretepajo. Italijani in Grki se morajo braniti, ker nastopajo Egipčani že z orožjem. Laške krvoločnosti v Afriki. Dne 25. oktobra je poročal dopisnik berolinskoga »Lokalanzeiger« o laških grozodejstvih takole: Navesti hočem le nekaj slučajev in pripomnim, da jamčim za vsak slučaj. Neki Arabec je zajemal na oazi z voličem vodo iz vodnjaka. Pridejo laški vojaki, ki ga zapode. Arabec hoče izpreči vola, a Lahi tega ne trpe in usmrte reveža z bajoneti. Trije slepci, ki se skupaj drže za roko, hodijo tipaje ob steni. Gruča bersagli-erov pride izza vogala in nima nujnej-šega posla, kakor cla slepce usmrti. Trije otroci beže iz oaze proti svetemu gro« bu, kjer stoji laška straža, ki prične hitro streljati na otroke, katerih najstarejši je star komaj osem let. Očeta teh treh otrok so Lahi zaprli. Nekega mesarja so laški junaki, ko je izvrševal svoj posel, z lastno sekiro ubili. Neki mož gre s trga. Lahi ga ustavijo, preiščejo, mu vzamejo denar in ga ustrele. V Lokri so Lahi ustrelili neko rodbino, ki je štela 20 oseb. Na cesti v Gergarič , sta jezdili dve ženski na veljblodih. Lahi zahtevajo, da naj se ustavita; ker sta jezdili naprej, so ju ustrelili. Neko drugo žensko so Lahi zaklali z bajoneti, ker ni dopustila, da bi ji bili Lahi raztrgali pajčolan raz obraza. Nekega popotnega derviša so Lahi ustrelili, ker je prosjačil. Neki 121etni deček je stal pri vodnjaku, kar prično Lahi iz zasede streljati nanj in ga ustrele. Na trgu kleči in plače neka vdova ob truplu svojega mrtvega moža. Lahom to ni všeč in jo ustrele. Pretresljivo je tudi poročilo sotrudnika. berolinske »Tagli-che Bundschau«, ki je bil navzoč ob usmrčenju Mouka, kavasa nemškega konzulata, ki je bil vsled napada na Lahe od laškega vojnega sodišča obsojen na smrt. Vsesti se je, moral na seno obrnen z obrazom proti steni. Za njim se je postavilo devet mož, ki so streljali vsak zase. Ko jc bilo oddanih vseh devet strelov, jc mož še mirno sedel na senu in molil. Deset korakov oddaljeni laški vojaki so streljali tako, da so švigale ' roglje nad meter proč ocl cilja. Šele ko so Lahi oddali 19 strelov je mož pa.del, a morali so šc dvakrat ustreliti iz revolverja, predno je bil mrtev. Tu-rinska »Stampa« objavlja strašne podrobnosti, kako so morili Lahi Arabce. Ker Lahi ne morejo ukrotiti mož, so dozdaj že ustrelili nad tisoč žena. Dopisnik milanskega »Secolo« piše: Arabci so sovražni Lahom, kar ni nič čudnega, ker so Lahi brez usmiljenja morili. Ti vstaši umirajo hladnokrvno. Bil sem navzoč pri nekaterih usmrtitvah. Nekega moža in njegovo ženo je obsodilo vojno sodišče na smrt, ker so dobili pri njih orožje. Nista, bila prestrašena. Držala sta se za roko. častnik ukaže ustreliti moža. Žena drži roko že mrtvega moža. in pogumno Čaka, kdaj pride vrsta na njo. Druga salva in njeni možgani poškrope zmešani z vodo zemljo. Na. to so ustrelili nekega starčka in nekega mladeniča, in končno pa neko starko. Mohorlanl - .Slovsnska Straža' Vas kllle! Pri sprejema Mohor-evlh kirlg dam] vsak ve£!l ali manjši znesek .Slovenske Straži'1 Aa^crora^m- iget NOVA VLADA Sinoči je predložil grof Sturgkh vladarju ministrsko listo. Ker dr. Braf ni hotel prevzeti poljedelskega ministrstva, ga bo vodil začasno Zaleski. »Wiener Zeitung« objavi imenovanje nove vlade v soboto. O načrtih nove vlade piše »Frern-denblatt«: Vlada bo pozvala vse delo-ljubue stranke, naj sodelujejo pri rešitvi vsakratnega omejenega delovnega programa. Nova vlada se tako sestavi, Ja se ue more nobena večjih strank postaviti na negativno stališče. Listi poročajo, da ostane dr. Hochenburger v j ministrstvu na cesarjevo željo. Klofač ' izjavlja, da nova vlada brez Čehov ne bo izvedla nobene večje akcije v zbornici. »Czas« pa pozdravlja novo vlado v imenu »Poljskega kola«. Odstopivše-mu baronu Gautschu je podelil cesar kakor se trdi v parlamentarnih krogih, bril j ante k Štefanovemu redu. Z Dunaja se še poroča, da postane koroški deželni predsednik brat novega ministrskega predsednika, dvorni svetnik gra-škega namestništva Ferdinand grof Stiirgkh, baron Widmann pa moravski namestnik. VOJAŠKE VESTI. »Zeit« poroča, da so se 2. t. m. izdale dispozicije za izpremembe garnizij spomladi. Nasproti dosedanji navadi se izpremembe garnizij ne objavijo in sicer na zahtevo zunanjega ministra Aehrenthala, ki se boji, da bi bila »užaljena« Italija. »Zeit« objavlja izjavo nekega, generala, češ da je z vojaškega stališča brezmiselno zakrivati iz-premembo posadk, ker mora tisoče oseb že zdaj izvedeti za izpremembe. General je zlobno pristavil, da hoče .skrbeti Aehrenthal najbrže za to, da zaslužijo lahko brez velikega truda zaupniki tujih držav veliko denarja, ker bo igrala vojna uprava skrivalnico. ČUDEŽ NA OGRSKEM. Koadjutor zagrebškega nadškofa dr. Bauer se je mudil meseca julija v Osjeku. Ko je odpotoval, je interveniral podpredsednik sabora, da. naj se odka-že koadjutorju poseben žel. voz. V postajni pisarni je govoril hrvaško, a uradnik je zahteval mažarščino. Podpredsednik sabora se je zato brzojavno pritožil pii trgovskem ministru. Po dognani preiskavi je bil uradnik kaznovan, trgovinski minister je pa izdal ukaz, da mora biti na hrvaško-sla-vonskih progah nastavljenih dovolj uradnikov, ki znajo hrvaško in ki morajo občevati z občinstvom hrvaško. Dnevne novice. + 0 bosenskih in dalmatinskih železnicah je napisal za »Narod« dolgo klobaso znani njegov dunajski poročevalec Kramar. S pritajenim veseljem oznanja svojim vernim bravcem, češ, da z liško železnico ne bo nič in da je pokopano s tem prizadevanje poslan-:ev S. L. S. Kaj je na stvari, povzamejo ahko naši čitatelji iz včerajšnjega te-cgrama. Značilno pa je za liberalnega šurnalista, da mu je ljubše — če se izrazimo v njihovem tonu — »naj raje vse hudič vzame«, kakor da bi se po caslugi poslancev S. L. S. izpeljala kaka stvar, ki bi imela koristiti ravno Ljubljani. Liška železnica bo vsaj deloma vrnila Ljubljani, kar je izgubila, vsled bohinjske železnice. Seveda dični ljubljanski zastopnik dr. Ravnihar, ki v dvomljivi družbi zabavlja po ljub- Ijanskih oštarijah čez S. L. S. in ki ima lavado po dr. Kramarju raztrobiti >urbi et orbi« tudi vprašanja in internacije, ki jih sploh stavil ni, ta dični ionvertit v parlamentu svojih ust niti >dprl ni, ko se je razpravljal nujni predlog Dulibič-Jarc, dasi je šlo za li-'ko železnico, ki je za Ljubljano življenjskega pomena. Ljubljana ima pač :>oslance-širokoustneže, ki vpijejo, kjer treba in jih nihče ne posluša, ki pa molče, kedar bi bilo treba govoriti resno besedo. Nam je to prav, bo vsaj prej f>bjelo njihove volilcc — bridko razočaranje. + Nemški kapital na Hrvaškem. Že loslej so nemški naseljenci na Hrvaškem — kakor na Ogrskem - dobivali narsikako pomoč iz Nemčije, od koder o jim prihajala obila sredstva za vz-tvžavanje šol, društev in drugih usta-lov. Sedaj pa so Nemci v Slavoniji in Prijemu pozvali Južnonemško banko, laj svoje delovanje poleg Ogrske raz-•iri tudi na Hrvaško; banka je takoj •Rodila tej želji in sklenila, da bo dala hi Ogrsko in Hrvaško do 80 milijonov lipotekarnih posojil po 5odstotnih 'brestih — pa samo Nemcem. Izračuna r lahko na prste, koliko hrvaške ženile bo s tem zopet prešlo v tuje roke. Da se j(< z istim namenom v Osjeku •snovala mažarska agrarna hranilnica, velikim osnovnim kapitalom, ki ga v Vitkem zvišajo, smo že poročali." Baron Gautsch. + Umrl je v Trstu č. g. A n t o n H r o v a t i n , vpokojeni župnik cerkve sv. Jakoba v Trstu. — Umrl je v Trstu 31 let stari Josip Marc. — Kat. slov. izobraževa no društvo pri D. M. v Polju naznanja, da se v nedeljo, dne 5. t. m., ponovi igra »Divji lovec«, in sicer pol 4. uri popoldne v »Ljudskem domu« pri D. M. v Polju. Sedeži prve in druge vrste po 1 Iv, tretje, četrte in pete vrste 60 h, ostali sedeži po 40 h. Stojišča 20 h. Med odmori svira domača orlovska godba. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Vlom v cerkvi pri D. M. v Po'Ju. Včeraj popoldne jc neki krog 20 let stari uzmovič vlomil v nabiralnik v tukajšnji cerkvi. Ker je pa bil pri tem poslu preveč glasan, ga je čula cerkovni-kova žena, ki jc poklicala ljudi, ki so uzmoviča prijeli in ga izročili v varstvo orožnikom, kateri so ga oddali tja, kamor spada. — Metliško pošto so okradli dne 1. novembra. Poštni voznik je vozil ta dan zjutrajno pošto iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko. V vozu se je peljalo tudi nekaj potnikov in za praznike tudi 10.000 (deset tisoč) kron denarja v vreči, v katero so bili spravljeni tudi vsi časniki. Ta vreča je bila spravljena v ozadju voza pod ključem. Čez Gorjance pa se je priplazil premeten tat in jc odnesel vrečo z denarjem in časniki Kako je do nje prišel, se še ne ve. Ali je bila skrinjica odprta ali le slabo zaprta, ali je morda celo imel ponarejene ključe, se še nc more vedeti. Poštnega voznika so zaprli, najbrže bo pa on pri stvari popolnoma nedolžen, saj drugače ne bi bil prišel z vozom v Metliko. Na, poštnem uradu v Rudolfovem, od koder se je poslalo omenjenih 10.000 kron, sta imela dotičen večer nočno službo en uradnik in en sluga. Slugo so kot sumljivega zaprli, ker se govori, da je on vrečico z denarjem iz urada na voz prenesel. Tatvino je pa moral izvršiti človek, ki so mu bile razmere na poštnem vozu dobro znane in ki je vedel, da se v Metliko toliko denarja pelje. —Slovenca ubil v Ameriki električni tok. V Courtney, Pa., je ubil električni tok slovenskega rojaka Frana Mrovlja, po domače Ivula, doma iz Pleasant Walley, Pa. — Prememba posesti. Kakor se poroča je prešel grad Mokronog na Dolenjskem v roke šolskih bratov. Poslopje sc bode primerno adaptiralo v šolske namene. — Nov most čez Krko. Na, okrajni cesti Straža—Toplice se bode podrl stari leseni most čez Krko. Sezidal sc bode moderen železni most. Stroški so pro-računjeni na 120.000 K. — Ponesrečeni deček. Tlctni posestnikov sin Janez Grašič iz Huj je šel v ponedeljek v spremstvu svoje iletne sestrice v Kranj. V bližini tovarne za milo je padci črez brv v Kokro in utonil. — Zavarovanje goveje živine na Goriškem. Deželnih zavarovalnic, za govejo živino jc sedaj ustanovljenih na Goriško - Gradiščanskem 100. — štirideset let župan. G. Anton Klančič, župan v Podgori na Goriškem, bo praznoval te dni 401etnico županovanja. Župan Klančič je bil dolgo vrsto let pristaš S. L. S. in deželni poslanec. Sirenski glasovi nasprotnikov in njih kričavost ga je odvrnila od S. L. S., da je pristopil k liberalni. - Pameten mestni sklep. Kolinski mestni obč. svet jc nedavno predlog, naj se ustanovi skupno kopališče za oba spola ob Rcni, odklonil in sklenil, da se imata napraviti ločeni kopališči. S tem je kolinski občinski svet. pokazal, da ima nekoliko več zmisla za dostojnost in javno moralo, kakor n. pr. dunajski občinski svet, kojega krščan-skosocialna večina je svojčas z velikim navdušenjem sklenila, da se napravi takozvani »Gftnsehftufel«, koder se, kakor znano, dogajajo prizori, ki jih vsak pošten Dunajčan obsoja. Seveda, šlo se je za Čim večje dohodke, in to je res, da. se pri »Gansethiuflu« dela velik dobiček. Samo če ie to v ljudski prid, lo je drugo vprašanje. Grof Karel Stttrghk, — Velika tovarna za vreče z osnovnim kapitalom nad 2 milijona kron se osnuje v Osjeku. — Prvo tovarno žigic na Hrvaškem sta otvorila letošnje leto b.nski odvetnik dr. Schratter in brnski veleindu-strijec Bloch v Vrbovskem. Ista nameravata v Vrbovskem v kratkem otvo-riti tucli tekstilno tovarno. — Prva veletrgovina v Zagrebu. Tvrdka Kastner in Oehler v Zagrebu razširi svoje poslovanje v veletrgovino (Modewarenhaus) ter se naseli v vseh prostorih dosedanjega hotela »K čaru avstrijskome«. — Vzpenjača na Učko. Železniško ministrstvo je dun. podjetju »Union« za eno leto podaljšalo pooblastilo za tehnična precldela za gradnjo vzpenja-če iz Lovrana na Učko. — Društvo bančnih ravnateljev v Zagreba se je nedavno osnovalo v svrho enotnega skupnega postopanja glede uradnih ur, sporov z uradništvom in tako dalje. — Novo tovarno kandit in čokolade sta ustanovila v Zag. ebu S. Deutscli in J. Konig. Tovarna je opremljena z modernimi stroji in električnim obratom. — Ponočna rabuka. V petek ob 2. uri in pol ponoči je prišlo na pomolu Sv. Carla v Trstu do prepira med dvema gospodoma, ki sta imela v družbi neko gospodično, in uradnikom mestnega stavbenega urada Franca Fonda, ki se je bil prisedel v odsotnosti enega gospodov k gospodični. Med prepirom je vrgel eclen spremljevalcev gospodične, Artur Langenhan iz Gothe na Nemškem, Fondo tako silno na tla, da si jc ta pretresel možgane. Tudi Langenhan je odnesel bodljaj z nožem v glavo. Obvezali so ga na rešilni postaji in obdržali v zaporu. — Nasilnež. V torek so aretirali v Trstu 2oletnega dninarja Hijacinta To-niatto iz Trsta, ki je v neki zloglasni hiši v ulici San Filippo razgrajal in ranil tam stanujočo Agnes Turk na roki. — Poizkns samoumora. V torek popoldne je spil 241etni gostilniški sluga Mihael Buliak v Trstu v samoumoril-nem namenu solno kislino. Vzrok je neznan. — Razkri je premogovih zalog. Z ozirom na govor znamenitega angleškega naravoslovca Raraseya, ki smo ga omenili v podlistku v torek, je zanimiva vest, ki jo razglaša državni tajnik poljedelskega ministrstva v \Vasliing-tonu: Departcment je odkril v okrožju zapadnih držav tako mogočne premo-gove zaloge, da je mogoče z njimi pokriti potrebo vseh Zjedinjenih držav. — Puška v rokah devetletnega otroka. Kakor smo že svoj čas poročali, je bil prijel slučajno devetletni sin Josipa Vinklerja v Lokovcu za puško ter jo nameril na deklo Veroniko Humar-jevo. Deček se je hotel seveda le poigrati, ali puška je bila nabasana in ko jo je sprožil, je zadel omenjeno deklo, ki je nato umrla. Radi tega nesrečnega slučaja se je moral zagovarjati pred goriško okrožno sodnijo dečkov oče Josip Vinklar, ki je bil obsojen na deset dni zapora. — Brzojavke v Turčijo turška vlada za časa sovražnega razmerja med njo in Italijo kontrolira. Vsled tega, se brzojavke s ključi in šiframi ne dostavljajo. Tudi za trgovske brzojavke velja ta določba. — Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem je danes najpri-ljubljenejši kavni pridatek na Slovenskem. ker je najboljši, ker jc edino domače blago te vrste in poleg tega še na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Z ozirom na to, da se zdaj sladkor vedno bolj draži, ne bo odveč, če povdari-mo, da rabi kava iz Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem veliko manj sladkorja. — Tkalci v prisilni delavnici. Večkrat se sliši, da nc vedo ljudje kam prejo poslali, da se jim izdela platno. Ker tkalcev na deželi ni, in da se ljudem u streže, sprejema deželna prisilna delavnica vsako vrsto preje in delo natančno tako izvršuje, kakor posestnik zahtevo. Preja, naj s« pošlje po železnici na naslov: Deželna prisilna de- lavnica v Ljubljani. Izdelano blago se pošlje ua dom. — Mesarji v Gorici bodo imeli od 1. novembra t. 1. mesnice do 6. ure zvečer odprte. Ob sobotah bodo mesnico odprte do 10. ure ponoči. Ob nedeljah in praznikih pa bodo mesnice cel dan zaprte. — Pri občinskih volitvah v Dobn i 30. oktobra sta nastopili, kakor je že I dandanes navada, dve stranki. Uspeh: j vsaka, si je priborila po šest odborni-' kov. Lahko bi bili dobili večji uspeh I nad nasprotniki, če bi nekateri volilci j poznali malo več edinosti, če bi ne hotel imeti vsak svojih kandidatov. Le v edinosti in složnosti v stranki je zmaga! — Iz št. Vida nad Ljubljano. »Mlinar in njegova hči«, žaloigra. To staro, a še vedno novo in lepo dramo uprizori Blaž Potočnikova čitalnica v dvorani pri Cebavu v nedeljo dne 5. novembra. Vabimo tudi občinstvo iz okoličanskih krajev, ker jc začetek že ob pol 4. uri popoldne, torej konec že okrog 6. ure zvečer. — Smrtna kosa. Iz Loža nam poročajo: Dne 31. oktobra smo spi*emili k večnemu počitku tukajšnjega cerkovnika, Jakoba Žnidaršič p. d. Špika rja. Bolan ni bil niti en teden. Poznal ga jc gotovo vsak, kdor je kdaj služboval v naši dolini. Kako priljubljen je bil, kaže veliko število prijateljev, ki so ga spremili na zadnji poti k sv. Roku. — Dopisniku »Slov. Naroda« in »Slov. Doma« iz Košane. Po nasvetu župnikovem smo sc ravnali pri sestavi volilne liste, tako: Vse Košance smatramo za dobre katoliške može, če niso, se bo pokazalo sedaj ob volitvah. Samo dva sta se vedno skazala očitno kot liberalca: Magajna z Buj in M. Ambrožih iz Nove Sušice. Prvi prodaja liberalizem na tak način po gostilnah, da je sedaj zapeljanim volilcem prav žal, da so ga volili. Drugi pa je edini pri starem odboru zabavljal čez deželni odbor, ko se je, šlo za prošnjo za podporo od istega in rekel: »Naj dajo, saj imajo milijone.« Škoda, cla tega niso dali na zapisnik, gotovo bi bili dobili v občinsko blagajno tisoče. Sploh pa zite, da boste čisto nedolžne može spravili v zapor! Jeza kajne!! - Iz Koroške Bele. Občinske volitve za občino Koroška Bela se vrše dne 13. novembra od 9. ure dopoldan do 3. ure popoldan. Pristaši S. L. S. na delo! — Društvo slovenskih profesorjev bo imelo setanek v soboto, dne 4. novembra ob pol 8. uri zvečer v pricestni sobi hotela »Tratnik« (Sv. Petra cesta). Poročal bo 1. gospod dr. Ž m a. v c o deputaciji Državne zveze v ministrstvih, 2. dr. 11 e š i č o današnjih težnjah srednje šole raznih slovanskih narodov po priučenju kakega, drugega slovanskega jezika. Na obilno udeležbo vabi odbor. — Slovenec umrl v Ameriki. V In« dianapolisu, Ind., je umrl slovenski rojak Fran Smerdel iz Kala, pri Št. Petru na. Notranjskem. — Napaden urednik. »Obrtnički viesnik«, glasilo Zveze hrvaških obrtnikov, je na podlagi listin dokazal neredno manipulacijo takozvanih zavarovalnih društev, zlasti »Balkana«. Na vse to sc to zavarovalnice niso v javnosti nič oglasile, pač pa so v soboto zvečer peteri člani ravnateljstva »Balkan« v neki zagrebški kavarni zavrat-no napadli z batinami odgovornega urednika omenjenega lista. Taki dokazi pa. javnosti nasproti seveda ne bodo držali. — Državna trgovska šola v Dubrovniku sc otvori prihodnje šolsko leto. — Roparski napad pri Sarajeva. Dne 22. m. m. so v Jarčidolu pri Sarajevu štirje mohamedanci napadli večjo mestno družbo, liotcč jo oropati. Razbojnike je pregnal nek lovec z nabito puško. — Osješka ljudska kuhinja za šol« sko mladino. Odbor osješke ljudske kuhinje je sklenil, da bo od 1. novembra letos vsak dan brezplačno dajal kosilo 36 revnim šolskim otrokom. Otroci bodo od 11- dopoldne do pol 2. popoldne v gorki dvorani pod skrbnim nadzorstvom. —Umrl je na Dunaju Franjo A r>» no 1 d , bivši javni beležnik in občinski svetnik zagrebški. — Umrl ie v Selnici na Dravi gosp. Maks Z i n n a u e r, bivši oskrbnik pivovarne Reininghaus. — Cestnega romarja so prijeli. Na glavni cesti proti Ljubljani je prijel orožnik blizu Škofljice 261etnega brusa-ča Dominika Močnika iz Modria v Italiji. Močnik je v Šmarju napadel več ljudi z roparskim namenom. Nasilni mož se je orožniku močno upiral in ga jc ukrotil šele s pomočjo drugih ljudi. Roparja so izročili deželnemu sodišču. Rinite le uiialin: J limi itoeiRii amuei — Dobra letina. Od 23 prezimljenih čebelnlh plemenjakov jo dobil letos župnik Lakmayer v Preddvoru 61 rojev in 432 kg krasnega medu. -- Loterllski dobitki. Glavni dobi-fek 300.000 K dunajske komunalne loterije je zadela srečka št. 5 serija 1135. Glavni dobitek saške loterije 600.000 K pa srečka št. 6 serija 7510. Glavni dobitek italijanskega rdečega križa jo dobila srečka št, 24 serija 4936. — Tečaj za knjigovodstvo na Bledu pripravlja zavod za pospeševanje obrti v zvezi z obrtno zadrugo za blejsko okolico in'Bohinj na Bledu. tečaju se bo podučevalo šest do osem tednov dvakrat na teden v triurnih predavanjih. Učilo se bo nekoliko trgovske korespondence ter enostavno knjigovodstvo, kakor ga rabijo samostojni obrtniki v svojem prometu. Sprejelo se bo v tečaj k večjem 25 zglašenccv in naj se zglasi za sprejem pri uačolstvu obrtne zadrugo za blejsko okolico in Bohinj na Bledu ali pa pismenq v pisarni zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. Pouk v tečaju se bo začel 9. novembra ob 2. uri popoldne. Ljubljanske novice. lj Predavanje v »Rokodelskem domu«. V nedeljo, 5. t. m., ob pol 11. uri dopoldne, bo predaval v dvorani »Rokodelskega doma« gospod ravnatelj ing. V 1 a d. R e m e o. o namenu in delovanju zavodov za pospeševanje obrti. Predavanje bo za vsakega obrtnika, bodisi mojstra ali pomočnika, zanimivo in poučno. Naj nihče ne zamudi ugodne priliko, ampak vsak zaveden obrtnik naj pride k predavanju, da sc pouči o obsežnem, za vsakega obrtnika koristnem delovanju zavodov za pospeševanje obrti. lj Glasbeni večer »Ljubljane« se v nedeljo ne more vršiti, ker je že obljubljeno »Slovensko Filharmonijo« vzel gospod Govekar za opero. lj Vaja moškega zbora »Ljubljane« i>e vrši danes v društvenih prostorih in ne v »Ljudskem domu«. lj Posvečenje altarja. Prihodnjo nedeljo bo prevzvišeni knezošokf v tukajšnji frančiškanski cerkvi posvetil nov oltar svetega Frančiška, kterega jo zamislil III. red v spomin 7001etnice ustanovitve reda svetega Frančiška. Ob tričetrt na 8. uro se prične posvečenje, ob 9. uri bo prevzvišeni pvidigoval, potem pa imel pontifikalno sveto mašo in Te Deum. Načrt za altar je naredil arhitekr~stav beni nadsvetnik pl. Van-eaš, altar je izdelal kamnoseški mojster Al. Vodnik, podobo sv. Frančiška je slikal Fritz Kuntz v Mona kovom, sobe sv. Ludovika, sv. Elizabete in dveh angelov vrhu oltarja z redovnim grbom, so delo akademičnega kiparja .T. Zajca, vratca tabernakeljnova je pa izdelal J. Kregar. Celo delo sc lepo harmonično zlaga in bo vzbudilo občno zanimanje in priznanje. lj Gospod magistratu! komisar. Danes šc zgodaj zjutraj se je po Kongresnem trgu opotekal nek rodoljub z dežele in nahvulil tam mestnega delavca. Ker se mu jo ta postavil v bran je tujec začel nad njemu rasti in končno izjavil, da je magistratni komisar. Stražnik pa je sit noža povabil na osrod-nijostražnico in skoro gotovo bode imel opraviti z magistralnim komisarjem, ker se jo izkazalo, da ie možakar doma nekje iz Notranjskega, kjer 1o šarže no eksistirajo. lj Komorni koncert ševčikovega kvarteta iz Prage v nedeljo, dne 12, novembra, bo podal ljubljanskemu občinstvu umetniški užitok najvišje vrste. Kvartet, čigar primarij jo Bohuslav Lhotsky, slovi po Evropi kot enakovreden slavnemu češkemu kvartetu, čigar primarij je Hofmann. V zadnjih štirih letih je koncertiral ta kvartet v največjih evropskih mestih in žpI brezpri-merno slavo. V Ljubljani bo izvajal: Dvofakov kvartet v g-duru, Glazunov kvartet v a-molu in Beethovnov kvartet v f-duru. op. 135, sama dela najvišje glasbene genijalnosti, popolnosti in najidealnejše lepote. lj Na južnem kolodvoru izvršujejo "baje tehniki nekatere načrte, ki se tičejo južnega kolodvora oziroma proge Prezidava in razširjava kolodvora so •pa baje izvrši čez kakih — sodem let. To je pa spet tista nesrečna Hribarjeva številka! l j Salezijanski zavod na Rakovniku. Cerkveno slavije povodom lOletni-te otvoritve salezijanskega zavoda se vrši v sledečem redu: V nedeljo, dne 5. novembra, ob 5. uri zjutraj daruje prvo sveto mašo vrhovni predstojnik salezijanske družbe veleč. g. Pavel Al-bera, ob 10. uri ima slovesno cerkveno opravilo mil. g. dr. Sebastijan Elberl, prošt novomeški. Popoldne ob pol štirih ima pa govor in blagoslov prevzvišeni knezoŠkof dr. Anton Bonaventura Jeglič. lj Za stalnega zapriseženega aod-nijskega izvedenca za stroje in strojne naprave imenovalo je o. kr. deželno sodišče inženirja Vladimir Remca, ravnatelja zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani. lj Umrla jo v tukajšnji hiralnici 20 let stara usmiljena sestra Pavla S p i n č i č. Navadna bolezen tOh redovnic •— jetika —- je naredila mlademu življenju v najlepšem cvetju let neizprosen konec. Pogreb je bil danes ob i. uri popoldne. N. v m. p.! 1 j Tujski promet v Ljubljani. Meseca oktobra je prišlo v Ljubljano 6305 tujcev 815 manj kakor meseca septembra In 30 več nego lani meseca oktobra. Nastanilo pa se iih je v hotelu Union 1406, Slon 1264, Lloyd 575, Cesar avstrijski 344, Ilirija 250, Južni kolodvor 197, Štrukelj 188, Malič 185, Tivoli 159, Tratnik 112 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1625. lj Pri novemberskem avancementu sta bila imenovana za nadzdravnika asistenta - zdravnika dr. Benjamin Ipavio in dr. Maurioii Rus. oba pri 27. dom. pešpolku. lj Skrajna predrznost. Ko je šla sinoči ob 6. uri soproga ravnatelja zemljiške knjige g. Amalija Ločnikova mimo pehotne vojašnice, je na vogalu goflbenoga paviljona stal okoli 18 let stari fant, Pvišedši mimo skoči k nji let- pograbi ročno torbico z namenom jo ukrasti. Kov so je pa pri torbici Jermen odtrgal in jo jo dama obdržala, hkrati pa zavpita, se je mladi lopov prestrašil in zbežal, kov so ga nesle noge po Škof-ji ulici proti šentpeterskemu mostu. Policijske poizvedbe so ostale do sedaj brezuspešne. lj Goljuf. Ko je včeraj nesel lOletni deček Ivan Klepec na pošto denar, ga je na glavni pošti na stopnjicali srečal nek okoli 15 let stari deček, mu vzel denarnico iz rok, vzel iz nje bankovec za 10 kron ter mu rekel, da ga gre menjati in izginil brez sledu. lj Goljufica. Minuli teden jc prišla vprašat v neko posredovalnico za službe neka brezposelna služkinja, ki je stanovala na Selu. S posredovalko se je zgovorila, da je zadovoljna iti v Pe-1 vin je ter dobila 10 K potnine. Dekle pa ni odpotovala, marveč je denar lahko-mišljeno po gostilnah zapravila. Te dni je pa posredovalka zasačila na Zaloški cesti goljufico, kjer ji je naglo smuknila v neko gostilno, hoteča se s tem izogniti usodi, a stražnik jo jc kmalu izvohal in aretoval. lj Nagrado 52 K 50 vin. je dobil od deželne vlade Ferdinand Vovko v Sp. šiški, kov je rešil pri kopanju gdč. Cecilijo Sad ar z lastno življenjsko nevarnostjo iz Save. lj Dolžna knjižica ukradena. V neki gostilni je bila ukradena knjižica v kateri jo imel gospodar vpisanega do 200 K dolga. lj Prošnja. V Pulju živi Slovenka, koje mož je storil nesrečno smrt in zapustil bolno ženo s štirimi otroci, ki so vsi nepreskrbljeni. Zona je zato v najhujši revščini in si ne ve drugače pomagati, kakor da potom mene prosi usmiljena srca. naj ji za silo pomagajo vsak po f»voji moči; plačnik bodi Bog. Jaz se tem potom obračam do dobrih ljudi, da revi pomagajo z majhnim darom, ki so bo pa njej veliko poznal. Kdor more in rad da, naj meni prinese ali pa pošlje in naj bo gotov iskrene zahvale od one reve in od mene. — Fr. Terseglov, urednik »Slovenca« v Ljubljani. li Kolo nkradeno je bilo včeraj zjutraj iz veže hiSe meščanske imovine v Lingaitjevi ulici bančnemu uradniku g. Jožefu Suschniku. Kolo ie »Styria« ivrdke Jas. črno pleska.no, ima bolj ravno krmilo, zvonec je svetel in ima ime Jax. Kolesi pa sta imeli zelene obroče. Tovarniško številko ima 153.922 ter je vvednO 300 K. — ZveČev je bilo pa na Marije Terezije cesti raznaša.Icu časnikov Aleksandru Lukežu ukradeno črno pleskano »Puchovo« kolo prostega teka, ki je imelo belo policijsko številko na zelenem polju 893, tovarniško pa 45.100, vredno 100 K. lj Našla se je ženska ura. Dobi sc jo v študentovski ulici št, 2, lil. nadstropje. Razne stvari. - Zrakoplovstvo. Včeraj popoldne je pod vzel Zoppelinov zrakoplov »ScliAvaben« pot. iz Potsrlama v Berolin. V ladji so se nahajali med drugimi saški prestolonaslednik in grški princ Jurij. T'oi io iztekla gladko. Krvava poioka ciganov. V Ko-szunszo na Ogrskem so je vršil« poroka cigana Tozlasa. Ko so svatje mnogo pili. so se sprli in stopil. A' pretepu sta bila nevesta in njen oče tako ranjena, da sta zvečer umrla. Smrtnonevarno ran ionih jo tudi šc not drucUi Evnfnv. Napad na brzovlak. Blizu postaje Lodi je bila vržena na brzovlak bomba, ki je poškodovala več železniških voz. K sreči ni bil nihče poškodovan. Sodijo, da so vrgli bombo anarhisti, ker se je vozilo v vlaku veliko častnikov in vojakov. določenih za Tripolis. Pivovarna se podrla. 50 delavcev ponesrečilo. V Lo Mcriotu so jo podrla pivovarna, ki so jo gradili. Nad 50 delavcev je poclsutih. Zvečer so izvlekli izpod razvalin 5 mrličev in 8 ranjencev. Baronica se zastrupila. Znana dunajska gledališka igralka Ani Dirkens, baronica Hammerstein, se je iz neznanih vzrokov poizkusila zastrupiti. Boje so, da umetnici ne vzdrži« življenja. Žrtve dela. Pri stavbi neko nove pivovarne v Le Meriotu se je stavba podrla. Poclsutih je nad 50 delavcev. V Pistijanu sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Ranjen je bil nevarno en železničar. Podraženje vrvarskih izdelkov. Av- stro-ogvske vrvarske tovarne so zopet podražile svoje izdelke. Roparski napad v vlaku. Iz Prage poročajo, da so v zadevi roparskega napada dveh mladih fantov v praškem brzovlaku na poročnika Wolfsberga iz Časlave vsa poizvedovanja ostala za stoi-llcema brezuspešna. Policija je mnenja, cla ima opraviti z dobro organizirano tolpo mladostnih zločincev, ki so vsled čitanja slabih knjig zašli na zločinsko pot. Zaklet denar in vrag. Kmetica Ana Lakatoš iz neke vasi blizu Vel. Varali in a jo hotela z nekim pohajačom pobegniti na Rumunsko. Ker pa je obema manjkalo denarja, sta ga hotela dobiti na zvit način od drugih, kar sc jima jc tudi posrečilo. Nekega dne jc Ana Lakatoš priletela s polja v vas in pravila ljudem, cla je videla na polju plamen, ki so jo dvigal iz zemlje, nek glas pa ji je rekel, da so tam nahaja »šac«. Ljudje so takoj šli kopat, a nič dobili. Ana. Lakatoš je nato pravila, da je to gotovo zaklet clonar, ki ga. varje sam vrag ter jo zato treba toga pridobiti. Vaščani so se zopet podali na polje, kjer je začela L. klicati vraga in ga je tudi priklicala. Ta je rekel, cla naj mu dado 999 kron v srebru in — krofov, potem bodo smeli izkopati »šac«. Obenem jim je tucli pokazal mesto in ko so začeli kopati, so našli več kron, toda vrag jim je zabranil dalje kopati, dokler mu ne dado zahtevane svotc. Lahkoverni ljudje so si denar izposodili in ga izročili vragu. Od tedaj je pa ta čisto izginil, z njim pa tudi pretkana Ana Lakatoš. Kmetje so prepozno spoznali svojo neverjetno babjever-nost. Zakaj prenehajo kanarčki peti? Cesto so dogaja, da prenehajo kav naenkrat drago plačani kanarčki peti. Kaj je temu vzrok? Največkrat je temu kriva preobilna hrana. Najboljša hrana za kanarčke jo vopino seme. K temu jc treba, čosto devati zelenja, zlasti solato. Drugi razlog je razna mrčes, ki ptičku jemlje najboljšo sokove in kri. Vsled je toga je žival žalostna. Zato naj so čosto snaži kletka z lugom in žival potresa s praškom proti mrčesom. Večkrat, leži vzrok v tem, da jo prostor, na, katerem stoji kletka, preveč svetel, kar pevca, zelo moti. Mogoče je tudi, da lahko iz kletko kljuje zid ali tapeto. Najtežje pa je ozdraviti one kanarčke, ki nehajo peti vsled prepiha. Trpe namreč na kronični bolezni, ki se le težko ozdravi. Hočeš li, cla ti bode kanarček prepeval, varuj ga prepiha, preskrbi mu svetlo in zavarovano mesto, hrani ga pravilno in drži mu snažno kletko. Zlasti naj sc pazi na to, cla ne bode kletka preblizu oken, kov tam je vedno več ali manj prepiha. Čc bo-deš tako ravnal, potem ti bode pevec ves tvoj trud s petjem bogato poplačal. Pri tatvini ga je zadela kap. Neka gospa na Dunaju je odšla od doma in pustila stanovanje prazno. Ko se je vrnila je s strahom opazila, da so vrata vlomljena. Ko stopi v sobo, vidi mladega moža, ki je razmetaval po omari. Ženska je pričela klicati na pomoč, kar je mladega tatu tako prestrašilo, da se je takoj zgrudil in ga je na mestu zadela kap. V blaznosti je hotel lastne otroke vreči skozi okno neki 40 letni zasebni uradnik v Trstu. Naenkrat je zapustil svoje službeno mesto in se podal v Cit-tanova, kjer se nahaja njegova, žena z otroci. Ko je došel domov, se je zaprl z otroci v spalnico. Hotel je pometati otroke skozi okno. K sreči so udrli sosedje v sobo ravno, ko je hotel vreči najmlajšega. Otroka so mu vzeli, njega pa oddali v opazovalnico. Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih }!Slovenske Straže". VOJNI MINISTER OB LASKI MEJI. Vojni minister vitez pl. Auffenberg je, kakor poroča »Zeit«, odpotoval dne 1. t. m. v Trident, da nadzo.uje razme-rc garnizij. Minister je došel v Trident 2. t. m. ob 1. uri in se podal v novo vež-balno taborišče pri Bondonu. Telefonska tn brzojavna poročila. BRVATSKO • SLOVENSKI KLUB. Dunaj, 3. novembra. Dr. Šusteršič je sklical sejo »Hrvatsko-sloven-skega kluba« na ponedeljek ob 11. uri dopoldan. V tej seji bode klub zavzel stališče napram novi situaciji. Zatrjuje se, da bode klub naročil svojemu načelniku, naj v tekoči proračunski debati označi stališče kluba. Mogoče je, da jugoslovanska politika v državnem zboru z a d o b i 11 o v o s m e r. Razmerje med Jugoslovani in Čehi se je v zadnjem času ohladilo. V jugoslovanskih krogih sc čedalje bolj opaža prepričanje, da v velikem delu češko delegacije ni najti razuma za jugoslovansko vprašanje. NOVA VLADA. STALIŠČE NEMCEV. Dunaj, 3. novembra. Jutrišnja »VVienev - Zeitung« priobči cesarska lastnoročna pisma na novo ministre, s katerimi so izvrši njihovo imenovanje. Profesor Braf, ki jo dospel iz Lovrana na Dunaj, se še sedaj pogaja z merodaj-nimi osebami, ali prevzame poljedelski portfelj ali no. Neški Nationalverband so je danes zbral k soji, v kateri jo sklenil, da. bo počakal, kako so nova vlada izkaže. Nationalverband pričakuje, da bo nova vlada vzdrževala neodvisno upravo, na katero no bo nihče imel vpliva. (Razun Nemcev seveda.) Od toga bo odvisno, kakšno stališče bodo zavzeli nasproti vladi Nemci. GESSMANN RE NE VRNE. Dunaj, 3. novembra. Korespondenca »Austvia« elementu ie vest »Narodnih listov«, da liočo dr. Gessmnnn zopet prevzeti vodstvo kvšč. soc. strank". DRAGINJSKI IZGREDI PRED SODIŠČEM. Kraljevi dvor, 3. novembra. Zaradi draginjskih izgredov v Kraljevem dvoru clne 18. in 20. septembra jo bila uvedena proti 125 osebam kazenska preiskava. Od teli je, bilo pretekli teden obsojenih 11 oseb zaradi zločina po § 81. in 87. v ječo ocl 1 do 10 mesecev. 54 oseb so bo moralo zaradi enakih deliktov šc zagovarjati. Okoli 60 oseb pa je šc obtoženih zaradi prekoračenja 283. in 284 KAJ JF, V TRIPOLISU. Carigrad, 3. novembra. Opaža so, da iz Tripolisa poročila izostajajo. Tudi turška vlacla vso vesti najstrožje cenzurira, Nekateri menijo, da so v Tripolisu odigravajo usodni dogodki. Carigrad, 3. novembra. Pri Beng-liasiju so io vnovič vršila bitka. Italijani ::0 doživeli poraz in so bili zapodeni. v beg. Pustili so na bojišču 200 mrtvili in veliko municijo. Berolin, 3. novembra, Tukaj no ve« rujejo vesti, ki so jo objavili laški listi, da, jo namreč vse italijansko brodovje odplulo v Egejsko morje. Rim, 3. novembra. Ko sta so kralj in kraljica peljala po mostu, je zakričal nek anarhist: »Doli s tripoliško roparsko akcijo!« Policija, je moža zaprla. Vesti o laških porazih so na ljudstvo zelo deprimuioče vplivalo. MAROŠKA POGODBA. Berolin, 3. novembra. Neniško-fran-coska pogodba, tičoča so Maroka, se jutri podpiše. REVOLUCIJA V PEKINGU. Peking, 3. novembra. En cesarski polk, poslan proti vstašem, so je uprl. Vojaki so umorili brigadnega poveljnika, poklali 1000 mandžujcev in pobili guvernerja ter njegovo rodbino. ZA NEMŠKO - ANGLEŠKI SPORAZUM. London, 3. novembra. Tukaj so jo pod predsedstvom lord-mavorja vršil velik shod, ki je izjavil, da si želi angleško ljudstvo sporazuma z Nemčijo. Angleško ljudstvo spremlja prizadevanje Nemčije, cla si pridobi čimveč kolonialnih posestev, s simpatijo, hujskanje zoper Nemčijo so lc delo nekaterih šovinistov. Shod je sklenil, da se lo,!X 1913 priredi v Londonu angloško-neiu-ška razstava. SAMOUMOR. Dunaj, 3. novembra. Tukaj se jo v nekem hotelu ustrelil višji finančni svetnik Rovis iz Trsta. STRAŠEN POŽAR. New Tork, 3. novembra. Na ManiljS je izbruhnil velik požar, ki je upepelil vse kitajsko predmestje. Škoda znaša 1 milijon dolarjev. ŠTRAJK ŠOFERJEV. London, 3. novembra. Tukaj ie 1000 šoferjev stopilo v štrajk. g/t, General ustašcv Lijuanhung, predsednik kitajske republike. prometni minister Šenkungpao. Odstavljeni Štajerske novice. š Volitve na Pesnici. Lansko leto so se v občini Pesnica nad Mariborom vršile občinske volitve. V tretjem in drugem razredu so zmagali slovenski kmetje; v prvem pa s pomočjo patra Weissa, oskrbnika šentpaulskih posestev, nemškutarji — Sudmarkovci — z enim glasom večine. Slovenci, na čelu jim neupogljivi Leopold Supanič, so se proti volitvi prvega razreda pritožili, ker so se vršile velike nepostavnosti. Dolgo se je pletla vsa zadeva. G. Supa-niča, njegovega sina in druge Slovence je državno pravdništvo vsled ovadbe nemškutarjev in žandarjev več mesecev preganjalo. Kočno je vendar g. Supanič zmagal in je bil s svojimi tovariši oproščen. Volitev iz drugega in tretjega razreda jc potrjena, prvi razred bo pa volil v kratkem. Tako imamo Slovenci zopet eno občino več na naši strani, in sicer eno najvažnejših občin mariborskega okraja. Pesnica leži med Št. lijem in Mariborom. š Iz seje okrajnega šolskega sveta celjskega dne 27. oktobra t. 1. Učiteljica ga. baronica Wittonbach v Vojniku je dobila dopust; nadomestuje jo učiteljica gospa Ekselnova. K Sv. Lovrencu pri Prožinu, kjer se jc šola razširila v tršrazVednico, pride kot učitelj gospod Franc Gradišnik. Na znanje se je vzelo, da je bil na vojniški nemški šoli nastavljen kot suplent gospod Karel Zwerger. — Za novo šestletno upravno dobo so bili imenovani kot krojni šolski ogledi nastopni gospodje: dr. J. Hrašovec za celjsko okolico, M. Jarnni-kar za Dobrno, M. Kranjc. za Galicijo, ravnatelj J. Bele za Št. Jur, J. Gorišek za Griže, A. Brezovnik za Vojnik, okol., F. Padar za Kalobje, nadučitelj L. Čer-nej za Liboje, F. Gajšek za Št. Lovrenc, F. Jezernik za Šmartno, J. Arlič za Novo cerkev, baron N. Fidler za Št. Pavel, J. Završnik za Št. Peter, M. Pristov-šek za Petrovče, F. Roblek za Žalec, M. Rozman za Svetine, M. Jarnovič za Dramlje, J. Šušterič za, Teharje in D. Bezenšek za Frankolovo. š Smrtna kosa. Umrl je v Bučkov-cih pri Malinedelji posestnik in bivši župan gospod J. Mežnarič. š Pri občinskih volitvah v Št. Jan-žu na Vinski gori so zmagali vrli pristaši »Slovenske kmečke zveze«. š Dramatično društvo v Celju vljudno vabi k najobilnejšemu obisku svoje prve gledališke predstave, katero priredi dne 5. novembra v veliki dvorani celjskega »Narodnega doma«. Uprizori se znana, ljudska igra dunajskega pisatelja Ha\vela »Bleda žena skrb«. Igra je svoj čas dosegla na Dunaju najlepši uspeh in jc prav dobro na-študirana. Dramatično društvo se je pod vodstvom gospoda Salmiča potrudilo, da nudi občinstvu nekaj resnično dobrega; pričakuje pa od celjskih in okoliških Slovencev vpoštevanje in podpore, ker je le v tem slučaju mogoče zagotoviti redne slovenske gledališke predstave v Celju. š Iz poštne službe. Za nadpoštarja jc imenovan Jak. šegula v Grobelnem. Doseda j edini slovenski nad poštar. š Na usmiljena srca I Na dobre, poštene zakonske, ki nimajo svojih otrok, bi se oddalo nekaj otročičkov (fantje in dekleta) v starosti do 13 let, katerih mati, vdova z 12 nepreskrbljenimi otroci, ne more sama vzdrževati. Zakonski oziroma prijatelji otrok, ki bi otroke res vzeli iz usmiljenja in ljubezni za popolnoma svoje, kar se bode pri sodniji sklenilo, naj se oglasijo v Zvezni tiskarni v Celju,"kjer dobijo natančnejša pojasnila. Otročiči so vsi popolnoma zdravi. š Odlikovani orožniki. Na predlog okr. orožniškega poveljstva v Ptuju je izreklo deželno orožniško poveljstvo v Gradcu stražmeštru Janezu Bojsu in orožniku Janezu Grobimi v Ormožu, dalje stražmeštrorna Jožefu Kocbeku v Sevnfici in Mihaelu Grobelšeku v št. Andražu v Lcskovcu za uspešno zasledovanje neke daleč razširjene tatinske družbe pohvalno priznanje in jim izročilo pohvalne dekrete. ( š Požar, Pri posestniku Tomažu Lerglezu v Glinsfecin pri Vojniku j,«1 ostal nek tuj človek čez noč. Kmet mu je odkazal ležišče v hlevu. Tujec jc ponoči najbrž neprevidno ravnal z vžigalicami. Hlev se je vnel. Vsa gospodarska poslopja so razun zidovja zgorela. Zavarovan jc bil Berglez za 1200 K, škode pa ima najmanj 3000 K. Zažigalec jo jc srečno popihal. š Spremembe na mariborskem plovnem trgu. Začenjajo se že priprave za prenovitev glavnega trga. Kanal, ki jo. vodil poprej po Dravski ulici nav.dol proti Dravi, prestavljajo te dni po ozki mesarsk. ulici mimo bogoslovja v Dravo. — 7 o zimo bodo podrli tudi hišo Dravska ulica št. 2. — Čevljarski mojster Karel Jarčič prenavlja svojo hišo na novem delu glavnega trga. Dozidalo se je še eno nadstropje. Postavljajo sedaj tudi stolpič na strešje, kakor pri hiši trgovca Ziglerja. — Delo pri novem dravskem mostu gre sedaj bolj naglo naprej. Novi delovodja je bolj energičen človek. Prvi oboki na desni strani Drave so že dogotovljeni. V spomladi začnejo slaviti železne oboke. Stavba bo res nekaj lepega za Maribor. š Požar. Iz Cvena pri Ljutomeru: Zadnji teden je zgorelo tukajšnjemu posestniku Puconji gospodarsko poslopje v. žitnico vred. Sumi se, da jc zažgala zlobna roka. Vrata na hlevu so bila zabita, cla bi ne bilo mogoče rešiti živine. Vendar pa se jim je posrečilo odpreti hlev in spraviti živino iz njega. Na mesto požara je prihitelo osem požarnih branih, katerim se jc končno posrečilo ogenj omejiti. Škoda znaša več tisoč kron in ni popolnoma krita z zavarovalnino. š Otrok utonil. Pri Sv. Jederti blizo Slov. gradca je utonil blizu nekega mlina v potoku štiriletni Alojz Verčkou-nik. Pomagal je sestri pasti živino, a zvečer, ko je dekle gnalo živino domov, je deček z brvi padel v globočino in utonil. š Okradena sodnija. Dne 31. oktobra sta dva drzna tatova vlomila v prostore okrajnega sodišča v Birkfeldu na Srednjem Štajerskem in sta odnesla iz blagajne, katero sta na »umetni« način oclprla, 2731 kron. Vlomilca sta srečno odnesla pete. Slovanski veslnik. sl Poneverjenje v Matici srbski. Včerajšnja glavna skupščina v Novem Sadu se je bavila obširno z znanim po-neverjenjem. Iz izvlečka iz glavnih knjig je razvidno, da manjka 430.000 K. Razvnela, se je. o stvari burna debata. Končno sc je dognalo, da poravna ravnateljstvo solidarno primanjkljaj. Blagajniško poročilo se ni vzelo na znanje, Nato se je prešlo k volitvi novega odbora, ki sc .je moral zavezati, da tekom 1 leta uravna stvar in prihoclni skupščini predloži poročilo. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Gedeon Dungjerski. — Novo češko podjetje na Dunaju, Koncem meseca oktobra se jo ustanovilo društvo »Viribus Unitis« z namenom organizirati vse češko in slovansko uradništvo v svrho vzajemne gospodarske pomoči. Društvo izdaja časopis »Splošni listi in osebna poročila avstrijskih uradnikov«, ki izhaja v češkem, poljskem, nemškem in italijanskem jeziku. Z naročilom lista je združeno zavarovanje proti nezgodam smrti in onemoglosti. — Dvajsetletnica Socialnega odseka društva »Vlast« se jo obhajala v nedeljo 29. m. m. v Pragi. Slavi,ja so sc udeležili po svojih zastopnikih vsi češki škofje in mnogo gostov iz čeških katoliško - konservativnih krogov. Slavnostni govor jc imel predsednik društva. »Viasli« T o m. J o s. .1 i r o u -š o k. Omenil jc, da so si po vzoru »Vla-sti« uredili svoje delovanje, tudi katoliški Slovenci in Hrvati. Sedanji državni poslance v ogrskem državnem zboru č. gospod Štjopan Zagorac, da je prišel celo nalašč v Prago, da bi so informiral o dolu Socialnega odseku »Vlasti<-. — »Pravo Lidu«, glasilo češke socialne demokracije, bo izhajalo od Novega i o i a naprej dvakrat na dan. SPRAVA SRBSKIH PRINCEV. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Belgrada, sta sc po dolgotrajnem na-sprotstvu spravila srbski princ Jurij in prestolonaslednik Aleksander nekaj dni prej, predno jo odpotoval princ Jurij na Francosko. MAROKO. Iz Berolina se poroča, da se še ta teden podpiše pogodba, ki so jo sklenili glede na Maroko Francozi in Nemci. Modni salon Ivane Schiller Sv. Petra cesta 31 Vsa popravila točno in ceno priporoča klobuke v vseh izvršitvah Žalni klobuki Čez opoldne odprto vedno v zalogi 5009 leteorologicno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračili l!a'.< 73(rO :nm Ca! fip»-zovanja ... Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo K « ^ » £ H t 9. zveč, 740't 8 S ; brezvetr. 1 oblačno 7. zjutr. 39 7 jedi, okrepča živce, ,:boljsa kri in je re-konvalescentom iti malo-krvnini zelo priporočeno oJ zdraviliških avtoritet. izboriii®iiiis. MMieiMm u iiimiiii m nwBtaMBnaa Večkrat odlikovanj. Nad 7000 zdravniških spričeval. Prvomestna inozemsko zavarovalnico (življensko in rentno zavarovanje) s sijajnimi premijskiml tarifami In zav. pogoj! išče v večjih provincialnili mestih Kranjske (ozir. Goriške, Gradi-ščatiske in v Trstu z okolico) s pravico inkasovanja proti primerni kavciji, kakor tudi lokalne zastopnike. Zgovorni gospodje z zastopniškimi zmožnostmi naj vpošljejo svoje detajlirane ponudbe z navedbo zahtev na upravništvo »Slovenca«, Ljubljana, pod šifro: »J a v n i za v od«. _3299 Iščem zanesljivega :)274 Fran šmajdek, Jesenice, Gorenjsko. n Častitim damam vljudno naznanjam, D [j da se .'3295 [] [j pouk v izdelovanju oblek D |j zopet prične iu da se lahko gospe in go- »j [] spodične istega udeleže in da lahko vsak [] D čas pristopijo. n „ Cene so naslednje: Pri skupnem pouku U nti teden po Iri uro, mesečno 20 kron. lJo- aiui len sunicz D ni pouk za eno uro dve kroni. D |j Izdelovanje krojnih vzorcev, p D <':os zn dogovor od (i. do 7. uro zvečer D [J ali pismeno nn naslov: M. Huhmajcr, [1 q Dalmatinova ulica 11, pritličje na desno, n OCJC3aC3«C5C3C3C3C3C3C3CaC3C3C3a c. in kr. dvorni dobavitelj THST-Barkovlje. e Tvvvviuivi najfinejše namizno sadje ima za oddati ,530« FRANC POGAČNIK, Vegova ulica 6. umetnega in trgovskega vrtnarja se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vdeležencem pogreba, ki so pokojnega spremili k večnemu počitku in mu skazali zadnjo čast. Posebno se zahvaljujemo zdravniku blag. gosp. dr. I. Starelu za pomoč in tolažbo v bolezni, prečast. duhovščini za častno spremstvo, slavit, pevskemu zboru rokod. pomočnikov za ginljivo petje, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so nam ob bolezni in smrti izrekali svoje sožalje. Ljubljana, 2. novembra 1911. Žalujoči ostali. Št. 691/pr. Sekundarska službe. V deželni bolnici v Ljubljani jc popolnili eno mesto sekundarija. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dvo leti, lahko pa sc podaljša za eno ali dve leti. če sekundarij za to prosi. Adjutum, ki dobiva sekundarij. odmerjen jo v prvem službenem letu z 2000 K, v drugem letu z 2t00 K in od tretjega leta dalje /, 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici. Sekundarij nc sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanjo zdravniške prakse. Prosilci za razpisano službo predlože naj svoje, s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jeziku podprte do 1. decembra 1911 vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Ocl deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 31, oktobru 1911. Koroški Slovenci. XXI. LETNI OBČNI ZBOR »KATOLIŠKO - POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENCE NA KOROŠKEM.« (Konec.) , Dr. Brejc — zahvalivSi se poslancem — prehaja k oficielnemu poročilu in poda poročilo predsedstva. Predvsem opozarja v glavnih potezah na dogodke od pomladi tega leta: ljudsko Štetje, razpust društva in volitve. Glede ljudskega štetja bi imel dovolj govoriti dva dni. Da je štetje slabo izpadlo, sledi že iz molka vlade, ki ima slabo vest. Boji se hrušča in — revizije, ker nosi ona na tem največjo krivdo. Govornik navaja drastične slučaje, kako so postopali števni komisarji — zaupniki Volksrata, Slovenci, predvsem vsi duhovniki, so bili kot taki izključeni. Ti števni komisarji so se ponekod že naprej dogovorili, kako bodo postopali, zlasti tam, kjer je nemška večina. Govorili so le nemški in s tem izvrševali pritisk. Komisarji so dajali napačne pouke, kaj je »Umgangsspra-che«. Ljudi so klicali v šole ali pa v gostilne. V šole se jc klicalo kar otroke, če starišev ni bilo doma, in potem so zapisali glede občevalnega jezika, kar je povedal otrok. Poskusili so nacionalci vse, da bi zmanjšali število Slovencev. Vendarle je napredek v Celovcu, v Vetrinju, kjer se je letos število povzdignilo na 230. — Dalje omenja dr. Brejc škandalozno postopanje celovškega okrajnega glavarja, ki je slovenskega zaupnika ozmerjal, češ, kaj se briga za ljudsko štetje (klici ogorčenja) in ki je zahteval za vsak slučaj legalizirano pooblastilo, če se je hotel kdo za drugega pritožiti. (Klici: škandal!) Če vem za koga, ki je katerega ubil. ga smem vendar brez pooblastila ovaditi. Pri takem duhu je pravičnost nemogoča; oblasti so držale štango nezakonitostim. Z ozirom na ljudsko štetje stavi resolucijo, ki smo jo že priobčili, in jo v daljših izvajanjih obširno utemeljuje. Dr. Brejc opozarja. na uradne poizvedbe deželnega šolskega sveta glede narodnosti šolskih otrok v celovški okolici, kjer hoče nem-štvo popolnoma prodreti. Pred desetimi leti je bilo ondi še 75 odstotkov šolskih otrok; v šolah: Borovlje 69 odstotkov, Zihpolje 85 odstotkov, Šmartno 83 odstotkov; Kokrče 987 odstotkov, Št. Tomaž 86 odstotkov, Vetrinj 43 odstotkov. Vrba 42 odstotkov itd. Teh številk vlada ne more zatajiti, ker jih je sama konstatirala. Govornik omenja dalje dogodke, ki so v zvezi z razpustom političnega društva. Prišla sta dva uradnika v uniformi k njemu (dr. Brejcu). On. je nakazal vse upnike društva na Ilcinejevega kuratorja. Razglas o razpustitvi se je kolportiral po ccli deželi — po žendarmeriji! (Pfuj- in škandal-klici!) To je največja in naj-grša usluga Heina Volksratu, Hein jc hotel zadeti v korenino. Govornik omenja dalje, kako se jc vlomil rekurz, kako je imel ugoden uspeh in kako je bil Hein pri tem osebno kompromitiran, dasi se ga je tudi pogladilo, ker dotični odlok je izšel po reku: »Wasch' mir den Pelz und mach' ihn nicht naB.« Za.to je bila Ileinova blamaža tem večja, ker smo ga s popravkom v uradnem listu postavili na laž. (O tem simo itak svoječasno že poročali. Op. ur.) —-On (Hein) takrat ni izvajal nemudoma konsekvenc; danes je za nais mrtev. Hein jo bil prvi sluga nemškega Volksrata, a bil je tudi cesarski namestnik, a to vendar ne gre skup! Zakaj smo se vlekli za staro društvo? I. Zato, ker je naš boj za pravico proti krivici in mi ne odnehamo proti krivici. II. Ker je največje važnosti za bodočnost, če smemo izvesti privatno ljudsko štetje. III. Da dokažemo, da imajo tudi na Koroškem poslanci moč. Ta dokaz so sijajno doprinesli. IV. Da sc ohrani historična zveza mod preteklostjo in sedanjostjo. Hoteli smo ohraniti, kar smo prejeli od prodnikov in prenesti na naslednike ter bodočnost, ker jo bila prva progmafčna organizacija naša, ki obstoji že 21. loto. Vse druge, tudi kranjske, so mlajše od naše. Na tem, da to ohranimo, nam je bilo ležeče. (Dob-o-klici.) Zato srno katero ima koroško ljudstvo tako zaupanje. Imena nismo odložili in ga tudi še ne mislimo. Govornik omenja v nadaljnjih izvajanjih zadnje državnozborske volitve. Žal, cla. radi te.sno odmerejenega prostora ne moremo obširneje navesti dr. Brojčcvih izvajanj. Ker so razven tega dejstva znana tudi nam, opustimo i z ozirom na lokalno razmere obS>rneje poročilo. Iz poročila omenjamo le, da so celovško okolico nemški nacltmaloi naravnost podkupili. Moralična krivda zadene seveda tudi našo ljudi, jo dejal govornik, ki so se dali podkupiti. In pa razdrapanost krščanskih socialcev. Iz toga ozira nauk: Svojo vrste je treba še bolj utrditi, šc večjo zvezo z ljudstvom in volilci iskati. Tako se je treba pripraviti na nove volitve, ki nas morila čakajo; kdo ve? Popraviti in pa i-rati jc treba mora ličen udarec vsled padca glasov. Upati jo, da bo storilo tudi ljudstvo svojo dolžnost. Besedo dobi urednik »Mira«, gosp. S m o d e j. Ta je. izvajal: Življenje ui delovanje političnega društva, jc bdlo po zaslugah Heina od 28. aprila 1911 bolj polovičarsko, zato more. govoriti le o delovanju koroških Slovencev sploh. Vršilo se je nad 60 volilnih shodov, ki so bili jako burni. Vsak govornik je ri-skiral svoje življenje! Posebna pohvala g:e dr. Rožičevi jekleni vztrajnosti. (Zivio-ltlici.) Del našega ljudstva je ne vsled svoje krivdo neizobražen, ampak zato, ker nima, potrebnih šol. Talenti našega so veliko večji, kot nemškega ljudstva. Ljudje vsled slabih šol nc znajo brati in »Mir« so ne more razširiti. Agitacija zanj so mora razviti in ne smelo bi biti hiše brez »Mira«. Dvakrat, je. bil »Mir« pred porotniki; enkrat radi šolskih razmer v Grabštajnu. kjer je le 14 nemških otrok; drugič vsled tožbe znanega Berceta, katerega je zastopal dr. Tavčar, ki je očital dr. Brejcu, da je razbil na Kranjskem — nomško-slovensko (liberalno) zvezo. — Govornik navaja dalje izid posameznih občinskih volitev, katerih uspeh jc za Slovence deloma izvrsten, deloma zadovoljiv, dasi siplje »Sudmarka« na stotisočo za. rije. Z ozirom na razne kompromise izjavi govornik: Ali čLto pademo ali zmagamo; kompromisi našim slovenskim pljučam no, store dobro. O posojilništvu pravi govornik, kakšne laži so trosili nasprotniki. A izgubilo jc tudi nacionalno ljudstvo zaupanje do svojih denarnih zavodov. Lagali so časopisi, zlasti »Štajerc«, čegar hudobija je velikanska, pa tudi državnega pravdnika, da ga ni zaplenil. Zato tukaj vložimo protest. Slovenskih zadrug je 38. Nekatere izmed njih ne podpirajo na-odnih podjetij. Kdo bo prevzel vodstvo, če se bodo morali duhovniki odtegniti? S. K. S. Z. ima od 39 društev včlanjenih 37. Nemško nacionalna nestrpnost na kolodvorih no pojenja; na sodiščih smo brezpravni, in ponekod so sodniki ravno kolovodje nemškega nacionalizma. Glede šol leži ukaz pri deželnem šolskem svetu, ki pa dela pasivno rozistenco. Državni poslanci naj vzemo iznova stvar v roke in izvojujejo zmago. Poročilo tajnika Smodeja se je soglasno odobrilo, i-avno tako tudi ono blagajnika g. monsign. Podgorca. P i volitvah v odbor so bili izvoljeni: Predsednikom (z vzklikom) dr. Janko Brejc; dalje po predlogu urednika, Smodeja in nato nastali debati odbornikom gg.: Fr. Grafenauer, Gregor Einspieler, Fr. Kogelnik, župan I. Rudolf, monsign. V. Podgorc, Jožef Dobrove, urednik Smo-dej, Miha Turk in dr. Rožič. Namestnika: Andr. Vidmar in Andr. Wutti. — Progledovalca: Crrath in Schoff. Predsednik prebere nato troje brzojavnih pozdravov iz Ljubljane. Pozdravili so shod: Uredništvo »Slovenca«, ljubljanski občinski svetniki Slovenske Ljudske Stranke in pevci »Ljubljane«. Vse, brzojavke so bile burno aklamira-ne. Pri slučajnostih na glasovanje dane resolucije so bile sprejete vso soglasno. (Vseh 5 resolucij smo priobčili že v petek.) Nato se je razvila debata, kako naj bodo delovanje političnega društva glede shodov po narodno ne probujenih in zanemarjenih krajih. V debati, v katero so posegli dr. Araejc, dr. Brejc, učitelj Svanjak, g. Stritof, žup. Scrajnik, Dolinar, Grafenauer, Errath i. dr., jc konstatiral dr. Brejc, da ni krivda društva, če se ljudi ne prime, a.mpak socialnih razmer, ker ljudstvo jo nagnjeno na nemško plat. — in cvete, tam zavedno r e n c g a t s t v o. Nad tri in pol uro trajajočemu zborovanju so z navdušenjem prisostvovali vsi do konca. Dal Bog, da zašije bratom Korošcem lepše solnce narodne sreče, kot je sijalo doslej, pa no samo na narodno-političnom — ampak tudi na cerkvenem polju. Kajti ravno tu, kjer bi sc najmanj smelo, so se jele teptati narodne pravico Slovencev, o čemer se je naš poročevalec osebno prepričal. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine so sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod »Merkur«, Erno, Neugasse20. : Haročaite ..Slovenca".: morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5. 2b21 Za slabokrvne In orebolele je zdravniško prporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) Sranko U 4*5» BR. NOVflKOVIC, Ljubljana. ako naročite sukneno in modno blago naravnost iz tovrrne za snkno od tvrdke 2ei5 Češko. teclfioiHiteoiosi sled! Razpisuje se služba 3251 organ ista io cerkovnika pri Sv. Heleni ob Savi pod Ljubljano. Prosto stanovanje, dohodki okrog 700 K. Nastop lahko takoj. Zini urad Sv. Heleno, p. Dolsko pri Ijiilasii. Enkratna naročba Vas prepriča o iz-borni kakovosti našega blaga in njega nizkih conah. Potrebščine za pisalne stroje: barvno trakove za vse sisteme, oglje-ni papir, strojepisni papir i. dr. Za razmnoževalne aparate: voščeni papir, razne barve, tinte, papir za razmnoževanje itd. IFse ps^rolške potrebščine ima vedno v zalogi in razpošilja cc-nike brezplačno 1 Šelenburgova ulica 7 nasproti glavne pošte. Telefon št. .T8. 28-16 Velotrgovina s špecerijo in deželnimi pridelki E sito n Kolenc, Celje Glavna irjovlna: firašiia cesta ll Podružnica v Narodnem dom, Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj ime. novana veletrgovina v vsakem oziru bogato ij zelo povečano zalogo z vedno svežim blago.!, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popol. noma ustreči zahtevam cenj. gg. trgovcev iu prosim za mnogobrojen obiss, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, četudi z najmanjšim poizkusom. — Velečastitim gosp. duhovnikom ponudim voščeno sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje la kadilo za cerkvc. — Kupujem tudi vsakovrstne deželne in drage pridelke, kakor oves, rš pšenico, divji kostanj, iieiod, suhe gobe, td.3d v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, ma< liano štu.po, smrekove storže, vsakovrstno sadje, šveže in suho, vinski kamen, itd., sploh vs« deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče ter petio. lejske in oljnate sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od K 9— do K 15-—, 100 kg pri odjemu celega vagona ter »Iiukulns« za pitanje svinj. 2973 / Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Biro \\i pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štelanu Magy, trgovina z železnino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 Lzdelovatelj O. &vdl Ljubljana, Stritarjeva olica 7 3273 HSssfsm SiirsiiiiSssSGa razpisuje začasno mesto z letno plačo 1800 K in stanarine 500 K. Prosilci morajo dokazati, da so z dobrim uspehom dovršili višjo gimnazijo aH višjo realko ali pa nižjo gimnazijo odnosno realko in trgovsko šolo. Prošnje z dokazili o šolanju, dosedanjem službovanju, o starosti, domo vinstvu, o zdravju in nravnosti ter o znanju jezikov je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati naikasitGie slo nssvembra fBtt. v V Ljubljani, dne 30. oktobra 1011. Rovnoleljslvo Mesioe Hranilnice Milanske, Izdaja konzorcij sSloveacaa. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.