PRIMORSKI DNEVNIK Post turi a plačana Abb postale gotov Lnl gruppo - Cena 40 lir KAJ ČUDNO IZGINOTJE IN PRAV TAKO ČUDNA NAJDBA V občinskem arhivu v Agrigentu so našli dokumente o gradbenem pravilniku Na posredovanja ministra za delo FIOM-CGIL in FIM-CISL preklicali stavko kovinarjev; danes se pričnejo pogajanja - Danes pogajanja z gradbinci Izjava avstrijskih in italijanskih liberalcev o pravicah narodnih manjšin Leto XXII. St. 203 (6490) TRST, torek, 6. septembra 1966 RIM, 5. — V občinskih arhivih v Agrigentu so po dolgotrajen iskanjih našli spise, ki se nanašajo na gradbeni pravil-za katere se je culo, da so jih izgubili, ko jih je deželno «aazormštvo zahtevalo od župana in občinskega sveta. Spisi vsebujejo tudi mnenja raznih uradov, ki so prošnje za graditev Proučih preden je o njih raz- — Pravljal občinski svet. Gre za veliko število dokumentov, žu-Pan je takoj odredil sestavo zapisnika o najdbi in seznama Vseh dokumentov. Danes se je na ministrstvu za javna dela sestala komisija, ki jo Je imenoval minister Mancini v zvezi z usadom v Agrigentu in gle-~e katere je nekaj časa že kazalo, ne bo mogla pričeti dela, ker *?. se «izgubiii,) dokumenti. Komisija bi morala razpravljati prav v ^eJ zvezi, ko je prispela vest, da So v zaprašenih arhivih občinske | kumentov goče niti pomisliti na večino levega centra v Agrigentu, ker PSI ni pripravljena na tovrstne kompromise. Podrobno je orisal gradbene špekulacije ter absurdni položaj, kar vse zahteva, da PSI vztraja pri naporih za normalizacijo in za moralizacijo javnega življenja. Zadnji govornik, demokristjanski načelnik skupine Bonfiglio je branil upravitelje, češ da gre za poskuse ((moralnega linčanja«. Poslanec Santi (PSI) je v razgovoru z novinarji na Montecito-riju dejal, dogodki v zvezi z usadom v Agri-1 cije v Agrigentu pa so drugo vpra-gentu. Prav to pa dokazuje pravil-1 Sanje. nost pobude ministra Mancinija in potrjuje, da je treba celotno preiskavo izvesti do dna. Pri tem se ne smemo bati škandalov in še toliko manj, da «delamo v korist komunistovi), ki so s svojim razkritjem izvršili delo, ki ga je treba pozitivno oceniti. PSI mora Di-ti z Mancinijem solidarna tako v vsedržavnem okviru kot tudi na Siciliji. Santi je obžaloval pobudo demokristjanskega poslanca Scalie, katerega je imenoval «mojega prijatelja in cenjenega sindikalista«, češ da zahteva o razpravi o regulacijskem načrtu v tem trenutku samo kali vode in prispeva k manevrom, da se stvari ne bi razčistile. Santi je zaključil, da je sedaj potrebna zveza vseh poštenih da spada izginotje do- ___________ ________ __________ v okvir demokristjan-______________________„ ________ ______ _____ ,________ uprave v Agrigentu te dokumente skih poskusov in manevrov, da ne I ljudi, saj je regulacijski načrt in 2oPet «odkrili». Komisija je danes bi v celoti prišli na dan strahotni' zakon o urbanistiki eno, špekula-JAspravljala o zaključkih prvega aeia preiskave kar bo nadaljevala jutri, nato bodo člani komisije Ponovno odpotovali v Agrigento, "Jer bodo v sredo, četrtek in petek, vrnili se bodo v Rim in se bodo lam ponovno sestali. V Palermu pa se je na osnovi resolucije KPI in PSIUP pričela razprava v deželnem parlamentu o °°Sodkih v Agrigentu. Razpravo je začel demokristjanski deželni po-“ianec Rubino, ki je že skoro na nesramen način zagovarjal pretek-® občinske uprave, češ da so teh-5“ar bili mnenja, da je ogrožene Področje bilo primerno za intenci™0 zazi.davo- Pravilnik o grad-briia siia. Rubini je sicer prizna!, da ‘jan pa da je brez pripomb odo-~r.ua pokrajinska nadzorna komi *.ia. Rubini je sicer prizna!, da 3™ za nekatere «resne dogodke«, če« Pa se ne sme rubče obtoževati, oes da gre predvsem za vprašanje ročnih pristojnosti. Socialist Taormina je v imenu nanjšine PSI zelo pohvalno govo-vu 0 delu ministra Mancinija in ■rrjtlzlral deželnega odbornika Ca-oiia ter predsednika dežele, ker 0 imenovali deželne nadzornike v 2a aprotju z ministrsko komisijo, socialistični poslanec je zahteval, ~a se o celotni zadevi izvajajo turu Politični zaključki. Renca (KPI) je ugotovil važno ”Ogo komunistov, ki so se vztrajno borili proti političnemu sistemu, •j1 je privedel tudi do tako težkih oogodkov. Zahteval je uvedbo vrste izrednih ukrepov in med drugim uidi razpust občinskega sveta v A\rigentu Načelnik skupine PSI posl. Len-uni je govoril o tem, da ni mo- DANES y Agrigentu so v arhivih občin-ae uprave našli izgubljene doku-"■ente, ki jih zahtevajo raziskoval-a® komisije, da ugotovijo različne dgovornosti za strahotno nesrečo, okumente so našli na nepojasnjen "arin, saj gre za uradne spise, ki I*. nikakor ne bi smeli izgubiti, istočasno pa se je v Palermu na ‘*htevo KPI in PSIUP pričela razprava o odgovornosti za te dogod-*“> med katero skušajo demokri-tjani zabrisati z najrazličnejšimi lovori svoje lastne krivde. ■ Na posredovanje ministra za de-p, R°sca sta sindikalni organizaciji. [.‘OM-CGIL in fim-CISL preklica-'stavko kovinarjev, ki je bila na-se'Izdana za 7. september, tako da ® bodo danes pričela pogajanja s Predstavniki Confindustrie o obno-delovne pogodbe. Sindikalisti to 80 Rjavili, da so hoteli ugo-no«* ®e 80 vsai minimalne možnosti za razgovore, kar jim je Bo-„ . Po razgovoru z delodajalci za-sotovii. v Adis Abebi so včeraj uradno .P°2?*ili, da bo etiopski cesar Hai-Selasie obiskal Italijo. Vabilo a obisk mu.je izročil včeraj itali-Janški poslanik Pascucci Righi. v zvezi z de Gaullovim govorom s “n°m Penhu je ameriški predalnik Johnson včeraj zavzel nega-;.* * * * vno stališče. Izjavil je sicer, da Pripravljen določiti koledar u-nika ameriških čet, «takoj ko mu o znan koledar, ki določa datum mir Ustavitev infiltracije in za u-sevemib sil, ki so nezakonito Var ■ v Južn' Vietnam«. Pričako-,.a" je, da bo spričo ameriškega »trajanja na nevzdržnem stališču, ®jna v Vietnamu še dolga. To je onetije tudi voditeljev južnoviet-amske osvobodilne fronte, o če-Ju, .Je včeraj poročal neki avstral-■J;1 časnikar. Izjavil je tudi, da so Sn .v.odi‘elji osvobodilne fronte l^?r°čili, da se je razsežnost osvo-njenega ozemlja povečala, in da ^"bodilna vojska vsiljuje Ameri-*nom svoj način vojskovanja, ki zm osv°bodilno vojsko pripeljal do jp ge. Sevemovietnamska vlada pa azi • zavrn'la predlog za sklicanje *iiVsSe konference, ki so ga sporo-Filipini, Malezija in Tailandija. p v Londonu se bo danes začela ce« ■enca Commomvealtha. Pre-IovSn,’a "esogliisja so že glede de-j.^tega sporeda, ker nekatere afri-delegacije vztrajajo naj pred-zak?1 Napravljajo o Rodeziji in t btcva.j0 odločnejše ukrepe proti ymkajšnjemu rasističnemu režimu. k~era,j pa se je v Londonu začel r "Sres Trade Unionov, na kate (lei.i' K°v°ril tudi predsednik vla-ilson in zagovarjal svojo po-ran 0 blokade mezd, ki jo je ne-i7~. sprejel tudi glavni svet Trade anionov. c I Parizu se je včeraj začel pro-, 8 .Proti ugrabiteljem maroškega ®ditelja Ben Barke. Glavni krivci žui “dsutni. Kakor je znano, obto-'jjejo maroškega notran,jega mi-istra Ufkira, da je osebno organi-z ral ugrabitev. Romunski zunanji minister na uradnem obisku v Italiji Ministra je sprejel predsednik vlade Moro SNIA-Viscosa bo gradila podjetje v Poljski RIM, 5. —• Danes je prispel v Rim romunski zunanji minister Corneliu Manescu na večdnevni u-radni obisk v Italijo, katerega bo podaljšal, ko si bo ogledal nekatera najpomembnejša italijanska industrijska podjetja. Minister se je s posebnim letalom pripeljal na letališče Fiumici-no, kjer ga je pozdravil minister Fanfani v spremstvu podtajnikov Lupisa, Zagarija in Olive. V dvorani letališča sta ministra izmenjala pozdrave. Romunski minister se je skliceval na tradicionalne vezi med Italijo in Romunijo in poudaril sedanje živahne kulturne in gospodarske stike. Izrazil je prepričanje, da bodo razgovori prispevali ne samo k okrepitvi stikov med obema državama, temveč tudi k utrditvi miru. Kasneje je romunskega zuna njega ministra sprejel predsednik vlade Moro. Razgovoru so prisostvovali tudi zunanji minister Fanfani ter romunski in italijanski veleposlanik. Prvi razgovori med onema zunanjima ministroma so se pričeli takoj po prihodu romunskega zunanjega ministra in se bodo nadalje-vali jutri, ko bodo obravnavali predvsem politična vprašanja. Romunski minister se je zvečer udeležil slovesne večerje, med katero je Fanfani v zdravici poudaril razlike med obema državama, zaradi katerih tudi toliko časa ni prišlo do izmenjave ministrov. Ugotovil pa je v okviru obstoječih zavezništev možnosti za razgovore, ki so še zlasti prišle do izraza med zadnjim zasedanjem OZN, ko je imel priliko imeti daljše razgovore z romunskimi predstavniki. Iz Varšave poročajo, da je predsednik SNIA-Viscosa Marinotti podpisal pogodbo o graditvi podjetja, ki bo proizvajalo v Varšavi sintetična vlakna po postopku italijanske družbe. Prvotno so menili, da bo naročilo doseglo višino 12 milijonov dolarjev, kasneje pa so dogovor razširili in bo znatno obsežnejši. zavore, jim ni uspelo preprečiti trčenja, ki pa ni bilo močno in ni bilo žrtev. Malik v Indiji NOVI DELHI, 5. — Indonezijski zunanji minister Malik, ki je prišel v soboto v Novi Delhi, se je danes pogovarjal s predsednico vlade Indiro Gandi. Govorila sta o Vietnamu. Predstavnik vlade je izjavil, da se stališče obeh s tem v zvezi ujema. Govorila pa sta tudi o sodelovanju med obema državama. Na tiskovni konferenci je Malik pozneje izjavil, da namerava Indonezija ohraniti dobre odnose s Kitajsko, tudi če so prepovedali komunistično stranko v Indoneziji v zvezi s poskusom državnega udara. «Na žalost, je dodal, ne kaže Peking enakih dobrih namenov.« Izjavil je nato, da imata Indija in Indonezija enake poglede na vietnamsko vprašanje, ki ga je treba sporazumno rešiti. Obsodil je zatem jedrske poskuse v atmosferi in je dodal, da je povratek Indonezije v Združene narode »samo vprašanje časa«. Kar se tiče odložitve njegovega obiska v Moskvi, je izjavil, da so obisk odložili na zahtevo sovjetskih oblasti. VIENTIANE, 5. — V zadnjih de. setih dneh je v Laosu zgubilo življenje 50 oseb zaradi povodnji, ki jili je povzročila narastla reka Mekong. Približno 20.000 ljudi je brez strehe na področju okoli prestolnice. Čeprav je deževje prenehalo, voda v reki Mekong še dalje narašča. Skoda znaša nad milijon dolarjev. Sindikalni organizaciji kovinarjev FIOM-CGIL in FIM-CISL sta prekinili stavko kovinarjev, ki je bila napovedana za sredo, 7. septembra. Stavko so odpovedali na poziv ministra za delo Bosca, ki je v ta namen sklical pogajanja na ministrstvu za delo, na katerih so bili prisotni tudi predstavniki delodajalcev in FIM-UIL, ki stavke ni napovedala. Kot smo v nedeljo že obsežno poročali, je namreč Confindustria iz tega razloga odpovedala pogajanja, ki bi morala biti že danes in ki so se začela samo okvirno po posredovanju ministra za delo. Pogajanja se bodo začela jutri, 6. septembra. Predstavnik FIOM-CGIL Trentin je po razgovoru na ministrstvu dejal, da je FIOM-CG IL skušala na tak način ugotoviti, če so vsaj minimalne možnosti za pogajanja in da je v tej zvezi dal ustrezna zagotovila minister za delo, ki je v razgovoru s predstavniki Confindustrie razpravljal tudi o nekaterih bistvenih spornih vprašanjih. Jutri se bodo v Rimu nadaljevala pogajanja za obnovitev delovne pogodbe gradbenih delavcev, ki so jih prekinili med poletnimi počitnicami. Med najvažnejšimi zahtevami sindikalnih organizacij je zagotovilo za minimalno letno plačo, ki naj ne bi bila odvisna od vremenskih nevšečnosti. V zvezi z Južno Tirolsko ni bilo pomembnejših novosti. Iz Bonna poročajo, da zani list «Handels-blatt« piše v uvodniku, da je kaj malo verjetno, da bi se pogajanja med Italijo, Avstrijo in predstavniki manjšine končala brezuspešno. Italijanski predlogi predstavljajo maksimum, kar se da sedaj doseči. Čeprav ne ustrezajo v celoti, so pa sprejemljiv kompromis. Po drugi plati pa — piše Lst — je avstrijska vlada še zlasti zainteresirana, da se pogajanja zaključijo, saj bo Avstrija brez italijanske podpore kaj težko postala članica Evropske gospodarske skupnosti. O Južni Tirolski so dali skupno izjavo predstavniki avstrijske in italijanske liberalne stranke, ki so v Kopenhagnu na letnem kongresu liberalne internacionale Italijansko delegacijo vodi Malagodi, avstrijsko pa častni predsednik dr. VValter Bauer. Izjavo bodo slovesno - prečitali na jutrišnjem plenarnem zasedanju. Izjava se sklicuje na evropsko in liberalno idejo ter nato ugotavlja, da morajo 'timpti vse etnične manjšine vso možnost za razvoj in morajo uživati ustrezno zaščito na osnovi načel in v okviru države«. Končno se v izjavi obsoja sila, ki samo škoduje u-streznim rešitvarri in resničnemu pomirjenju med obema etničnima skupinama. U uvozu mesa iz Jugoslavije BEOGRAD, 5. — Jugoslovanski gospodarstveniki nameravajo na bodočem zasedanju Jugoelovansko-jtalijanske trgovinske zbornice, ki bo med zagrebškim velesejmom (od 8. do 18. septembra), ponovno sprožiti vprašanje izvoza govejega mesa na italijanski trg. Kot je znano, je italijanska vlada z uvedbo dodatnih carin na podlagi določil evropskega skupnega trga skoraj popolnoma zavrla uvoz goveda in govejega mesa iz Jugoslavije. Zastoj v izvozu govejega mesa iz Jugoslavije v Italijo pa po mnenju jugoslovanskih gospodarstvenikov ne ogroža samo uspešnega razvoja jugoslovansko-italijanske trgovinske, izmenjave, temveč prizadeva tudi veliko škodo jugoslovanskim proizvajalcem, ki so v želji, da bi zadovoljili italijanski trg, spremenili strukturo proizvodnje in prilogodili svojo proizvodnjo potrebam italijanskega irga. Jugoslovanski gospodarstveniki pričakujejo, da bodo italijanski pristojni organi v interesu nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov, posebno trgovinske izmenjave, sprejeli ustrezne ukrepe in odstranili dosedanje ovire. MED OBISKOM V PREKMURJU Tito o reorganizaciji ZKJ in o izvajanju gospodarske reforme Norveški kralj Olaf je prišel včeraj na uraden obisk v Jugoslavijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik republike in generalni tajnik ZKJ Tito je med obiskom v Prekmurju v razgovoru z državno-družbeno-političnimi delavci in zastopniki delovnih organizacij na njihovo željo, da kaj pove o bodoči reorganizaciji zveze, dejal, da je to trenutno ena najvažnejših nalog zveze in da bo o tem vprašanju razpravljal plenum CK ki bo sklican konec septembra, oziroma v začetku oktobra. Tito je izjavil, da se mora reorganizacija izvršiti od zgoraj navzdol. Trenutno je najbolj važno, da se zveza pravilno organizira v podjetjih, da se namesto malih organizacij ustvarijo večje, širše organizacije, ki bodo sposobne razpravljati in reševati vsa vprašanja. V bodoče je prav tako potrebno posvečati pozornost ne toliko številu članstva, kolikor njihovi vzgoji in izobrazbi, da bodo člani zveze res sposobni idejno usmerjati družbeno delovanje in opravljati poverjene jim naloge. Reorganizacija, o-ziroma organizacija CK mora biti v bodoče taka, da člani izvršnih komitejev, ki naj bodo operativna telesa, ne bodo imeli nobenih drugih funkcij, temveč se bodo posvetili samo delu v izvršnem komiteju. Poleg tega se predvideva, da se v CK formira širše telo — predsedništvo —• ki bi postavljalo osnovne linije politike, ki bi jih zatem izvajal izvršni komite. V vodilne partijske organizacije v podjetjih naj se v bodoče ne bi volili člani na vodilnih položajih temveč prvenstveno iz vrst proizvajalcev, kajti praksa Je pokazala, da se vodilni partijski organi, ki jih sestavljajo ljudje na položajih, sčasoma odvajajo, oziroma oddaljujejo od delavcev. O vprašanju, ali naj bodo na vodilnih položajih samo člani partije je Tito mnenja, da za določena vodilna strokovna mesta ni nujno, da so na teh položajih samo komunisti. Na vodilnih položajih, s katerih se idejno usmerja, pa morajo biti člani partije, a ti morajo biti dorasli temu položaju. Zato Je trenutno ena najvažnejših nalog kvalitetni dvig članov zveze. V zvezi s članstvom je Tito priznal, da so med člani tudi taki, ki niso komu- iMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiii|l||||l|iiiM||||||||||||l||ll|||mi|l|||||||||||||||VI„,| Johnson je negativno odgovoril na de Gaullov poziv v Pnom Penhu Južnovielnamska osvobodilna fronta bo nadaljevala borbo, dokler ne bo Američanom poslalo jasno, da ne morejo zmagali - Nadaljuje se bombardiranje Severnega Vietnama Haile Selasie obišče Italijo ADIS ABEBA, 5. — Cesar Haile Selasie je sprejel danes popoldne italijanskega poslanika Pascuccia Righija, ki mu je izročil vabilo predsednika Saragata, naj obišče Italijo. Cesar je vabilo sprejel in si je pridržal, da pozneje sporoči datum obiska. Haile Selasie je prvikrat obiskal Italijo leta 1924, ko je bil regent. WASHINGTON, 5. — Predsednik Johnson je govoril danes v Lancastru v državi Ohio in je povsem negativno odgovoril na de Gaullov poziv v Pnom Phenu. Med drugim je izjavil: «Vojaki se bodo vrnili v domovino in oporišča bodo namenjena v konstruktivne namene, takoj ko bo napad končan. Ce mi kdo lahko pokaže koledar, ki določa datum za ustavitev infiltracije in za umik severnih sil, ki so nezakonito prišle v Južni Vietnam, tedaj bi jaz položil na mizo koledar za umik naših sil iz Vietnama.« Johnson je torej ponovil, da namerava nadaljevati svoj napad v Vietnamu in se ne ozira na razne pozive miroljubnih sil. Nadaljeval je: ((Naših 13 zaveznikov v NATO in mi imamo nedvomno različna stališča in različne interese, toda vsi razumejo, da so budnost, pogum in sodelovanje cena svobode in steber varnega svetovnega reda To je razlog, zaradi katerega 14 članic NATO skupno dela, da ohr in Jo to, kar smo zgradili z doigim in potrpežljivim delom. S časom je mogc če, da nam zmanjšanje sovjetskih sil v Vzhodni Nemčiji ali nova vojaška tehnika omogočita umik drla naših čet iz Evrope, toda gre za odločitev, ki jo moramo sprejeti skupno v okviru NATO. Hkrati je Johnson ponovil, da je ne glede na vojno v Vietnamu pripravljen povečati sodelovanje z vzhodno Evropo in s Sovjetsko zvezo. Dodal je, da to želi tudi, kar se tiče Azije, ter da čaka dan, «ko bo celinska Kitajska pokazala pripravljenost srečati se z nami na sredi poti ter posvetiti svoje ogromne sposobnosti in energije za izboljšanje življenjskih pogojev svojega ljudstva in sprejeti mirno svoje mesto med velikimi državami Azije in sveta. HANOJ, 5. — Sevemovietnamska vlada je zavrnila predloge za sklicanje azijske konference, da bi rešili vietnamski spor. To je izjavil severnovietnamski poslanik v Indoneziji. Izjavil je, da Filipini, Malezija in Tajska, ki so predlagale to konferenco, aktivno podpirajo Ž.DA v napadalni vojni proti Vietnamu. Tajska je postala oporišče za ame- iiiiiiiimiimmiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiii milim iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinimiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimii ŽIVAHNA DEJAVNOST V LONDONU Danes začetek konference držav članic Commonwealtha V Blackpoolu pa je začel zasedati kongres zveze sindikatov •v Železniška nesreča v Franciji PARIZ, 5. — Na železniški progi Pariz - Briangon se je dogodila nesreča, pri kateri je zgubilo življenje pet potnikov, 15 pa jih je bilo ranjenih. Potniški vlak Pariz - Brlangon je z največjo hitrostjo zavozil v tovornjak, ki je vozil čez tračnice na odprtem prehodu prav v trenutku, ko je prihajal vlak. Zaradi silnega udarca so se štirje prvi vagoni vlaka iztirili in so se prevrnili. Tovornjak se je popolnoma zdrobil na majhne kose, ki so se raztresni 300 metrov naokoli. Motor vlaka se je prevrnil v sedem metrov globok jarek. K sreči se je motor odklopil od ostalih vagonov in se je sam prevrnil v jarek. Nekaj minut pozneje so zadn|i trenutek preprečili novo nesrečo, ko je po isti progi privozil vlak, katerega niso bili opozorili na nesrečo. Ker je zaradi prve nesreče padla jakost električnega toka, je vlak vozil počasi. Kljub temu, da so strojniki, ko so opazili prevr- LONDON, 5. — Jutri se bo začela konferenca Commonvveal-tha. Danes so se predstavniki raznih delegacij posvetovali o delovnem sporedu, ki ga bodo morali odobriti na jutrišnji seji. Britanska vlada bi želela, da bi se konferenca začela s proučevanjem mednarodnega položaja na splošno; in ne bi začeli govoriti o Rodeziji. Zambija je zagrozila, da bo njeno mesto na konferenci prazno, dokler se ne bo začela razprava o Rodeziji. Davi se je v Londonu sestala delegacija gibanja za svobodo kolonij s predsednikom vlade Malte in ga pozvala, naj predloži na konferenci njihovo zahtevo za odločen nastop proti Smithovemu režimu. Zahtevati bi morali za Združene narode mandat za širše sankcije ter bi morali sklicat.) predstavniško konferenco rodezijskega ljudstva. Kanadski ministrski predsednik Lester pearson je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da je rodezijsko vprašanje težavno in nevarno, ker zajema samo načelo enakosti med plemeni in prepovedi diskriminacije, ki je podlaga Commonwealtha. Izrazil je željo, naj bi o Rodeziji razpravljali v okviru Commonwealtha in ne pred Združenimi narodi. Pearson je nat0 izjavil, da bi želel, da bi konferenca razpravljala tudi proti širjenju jedrskega orožja. Kar se tiče Vietnama, pa je izjavil, da ni mnenja, da bi konferenca lahko kaj prispevala za mir. Danes je prišel v L°nd°.n tudi njene vagone, močno pritisnili na | indijski zunanji minister Sing, ki je izjavil, da Indija ne nasprotuje uporabi sile v Rodeziji ter je mnenja, da je treba rasistični režim zrušiti kolikor mogoče hitro in z vsakim sredstvom. Dodal je, da je Indija zelo razočarana, ker sankcije niso dale pričakovanih rezultatov. Sedaj se bodo morali odločiti o drugih ukrepih, da uklonijo rasiste. Danes se je začel v Blackpoolu 98. kongres Trade Unionov. Predsednik Joseph Hagan je v svojem začetnem govoru izrekel dvom in negotovost sindikatov spričo gospodarske politike vlade, ki je v popolnem nasprotju s politiko Trade Unionov. Izjavil je, da glavni svet Trade Unionov nasprotuje vladnim predlogom za popolno blokado mezd. Vendar pa se ne more izogniti svojih odgovornosti im mora v trenutku krize izpolnjevati vlogo usmerjanja. Sklep sveta Trade Unionov, da sprejme vladno politiko, je bil sprejet po ssroni proučitvi namenov vlade in po dolgih posvetovanjih s predsednikom vlade in z drugimi člani vlade. Pripomnil je, da je alternativa tej politiki temna in nevarna in prinaša s seboj nevarnost brezposelnosti. Izrazil pa je bo blokada mezd dopu- Popoldne je govoril predsednik vlade Wilson, ki je izjavil, da namerava vlada še dalje izvajati stroge ukrepe proti inflaciji, do kler na ozdravijo državnih financ. Pripomnil je, da ne bo nobenega popuščanja v strogosti vladnih gospodarskih ukrepov, dokler ne bo plačilna bilanca uravnovešena. Omenil je nato, da so se mezde >d lanskega julija do letošnjega julija zvišala za 9 do 10 odstotkov. dočim je proizvodnost narastla samo za 3 odstotke. Zatem je izjavil, da vladni ukrepi za dvig gospodarstva niso odvisni samo od dobre volje državljanov, temveč morajo biti obvezni. Zaradi tega bo blokada mezd splošna in absolutna za vse polletje brez vsake izjeme Ne glede na to, ali so zahteve za zvišanje še tako upravične. Zvedelo se je, da bodo na kongresu govorili v četrtek o Vietnamu, Rodeziji in rasni diskriminaciji. O viseh teh vprašanjih bodo pripravili resolucije. Wilson je v svojem govoru poudaril, da nima nobenega namena uničiti mehanizem za kolektivno pogajanje o mezdah. Pozval je sindikaliste, naj »priznajo iskrenost vlade, ki ravna v interesu vse skupnosti«. Govoril je nato predsednik sindikata pomorščakov Hogarth, ki je branil ravnanje svojega sindikata med nedavno stavko. Zanikal je, da so sindikati stavkali proti vladi ali proti deželi, ali da so ho- dvom, da -- ------------------- „„ llu- sti-la domačemu gospodarstvu za- teli pomorščaki nastopiti proti po-dostno razdobje oddiha. [ litiki dohodkov riške bombnike, ki bombardirajo Severni Vietnam. Filipini so dali na razpolago 20U0 vojakov. Malezija pa je ponudila oporišča ameriški vladi. Avstralski časnikar Wilfrid Bur- chett, ki je bil tri tedne na osvobojenih področjih v Južnem Vietnamu, Je dal intervju predstavnikom francoske radio-televizije v Pnom Penhu. Izjavil je med drugim, da je predsednik južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte izjavil, da ima osvobodilna vojska po poldrugem letu bojev prednost, ker se ie ozemlje pod njenim nadzorstvom povečalo za milijon prebivalcev. Vendar pa osvobodilna vojska ni mnenja, da je prišla ura za pogajanja, in je mnenja, da bo vojna dolga. Burchett je dalje izjavil: ((Voditelji osvobodilne vojske so prepričani. da se bodo vojne operacije razvijale v njihovo korist, ker so mnenja, da lahko še dalje vsiljujejo Američanom svoj način vojskovanja. Američani skušajo ustvariti praznino med seboj ln svojim nasprotnikom, zato da potem lahko nastopita letalstvo ln topništvo. Toda taktika osvobodilne vojske je, biti vedno pomešani med Američani. Nihče se več ne ozira na ameriško letalsko bombardiranje, ki je malo učinkovito. časnikar je dalje izjavil, da bodo po mnenju osvobodilne fronte našli način za konec vojne, «ko bo jasno za ameriško vlado in za ameriško ljudstvo, da ZDA ne morejo zmagati. Tedaj se bo naSei trenutek za pogajanja. Sedaj ni potrebnih pogojev za konferenco, ker Američani niso pripravljeni razpravljati o umiku svojih čet. Zatem ugotavlja Burchett, da na področjih, ki jih je obiskal, ni opazil navzočnosti rednih severnoviet-namških čet. Na neko vprašanje Je časnikar odgovoril, da imajo komunisti v osvobodilni fronti važno vlogo, toda v tej fronti so številni drugi elementi, «sajgonski intelektualci, advokati, inženirji in tudi budistični boncl. Predsednik fronte hoče ustvariti zelo široko koalicijsko vlado z elementi, ki so sodelovali v vladi Diema in ki so v sedanji sajgonski vladi«. Na drugi strani, je zaključil časnikar, «je Severni Vietnam izbral izrazito socialistično pot. Osvobodilna fronta ne predvideva nobene nacionalizacije industrije, nobene kolektivizacije zemlje. Predvideva pa zaščito gospodarskih koristi tujih držav. Tu je vsa razlika med togim socialističnim programom, kakršen je v Severnem Vietnamu, in liberalnim programom.« Ameriška letala so včeraj zopet bombardirala nekatere kraje ob Rdeči reki v Severnem Vietnamu, številna letala so bombardirala središča goriva 25 kilometrov severno od Hanoja. Sestreljenih je bilo šest ameriških letal. Agencija Nova Kitajska poroča, da se dejavnost v severnovietnam-Skem pristanišču Hajfongu razvija povečini ponoči in da skupine delavcev popravljajo škodo, ki jo je povzročilo ameriško bombardiranje. Agencija dodaja, da dobiva sever-novietnamska vojska po tem pristanišču dobave življenjske važnosti. Dejavnost v pristanišču doseže vrhunec ponoči, medtem pa ženske in moški delajo v temi, da popravljajo ceste ln poškodovane naprave. Poleg tega so protiletalski oddelki dobra straža, ki Je pripravljena odbiti napade ameriških letal. Agencija dodaja, da so protiletalske baterije, ki branijo Hajfong, sestrelile od 17. do 20. avgusta 16 ameriških letal. V Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi v raznih krajih. Prete- klo noč je skupina partizanov napadla avtobus, pri čemer je bilo 20 oseb ubitih, 17 pa ranjenih. V avtobusu so bili povečini vojaki Danes se Je izkrcalo v Južnem Vietnamu odred 5500 južnokorej-skih vojakov. Sedaj je v Južnem Vietnamu 35.000 južnokorejskih vojakov. V Sajgonu je skušala Južnovlet-namska policija danes prvič zaslišati budističnega voditelja Tri Quanga, ki gladuje od 8. junija. Budistični voditelj ni hotel odgovarjati policajem in Je izjavil, da Je prešibak. Pekinški radio poroča, da so ameriška letala napadla 29. avgusta v Tonkinškem zalivu nekatere kitajske trgovske ladje. Ena ladja je bila potopljena, ena pa poškodovana. Devet mornarjev je bilo ubitih, sedem pa ranjenih. Kamboški predsednik Sihanuk Je v Pnom Penhu izjavil, da bi bil obisk ameriškega potujočega poslanika Harrimana v Kambodži mogoč, če bi ZDA formalno priznale .camboške meje. Proces Ben Barka PARIZ, 5. — Danes popoldne se je v Parizu začela razprava proti ugrabiteljem maroškega političnega voditelja Ben Barke, ki so ga verjetno tudi ubili. Prevladuje mnenje, da je glavni krivec za ugrabitev maroški notranji minister general Ufkir. Na zatožni klopi so vazoči Antoine Lopez, Philippe Bernier, Louis Souchon, Roger Voitot, in El Gali El Mahi. Sesti obtoženec Marcel Le Roy («Finville») je na začasni svobodi. Skupno z advokatom civilne stranke Je navzoč tudi brat maroškega voditelja Abdel Kader Ben Barka. Glavni obtoženci pa so odsotni. Gre za maroškega notranjega ministra generala Ufklrja, za dva njegova ožja sodelavca in za štiri francoske zločince. Takoj v začetku Je sodišče sklenilo ločiti njihov primer od primera ostalih obtožencev. Skupno število prič znaša 207. Med temi Je tudi bivši poveljnik francoske protivohunske službe general Jacquier, ki je zgubil svoje mesto prav zaradi škandala, ki je nastal z ugrabitvijo Ben Barke. nistl in ki od časa od časa, ko nastanejo težave, skušajo dvigniti gla. vo. Te elemente je potrebno čim-prej očistiti iz zveze. Tito se je dotaknil tudi nekaterih težav v zvezi z izvajanjem reforme in je v zvezi s tem omenil tudi določene odpore. Bili so celo ljudje v vodstvu zveze, ki so onemogočali izvajanje sklepov, sprejetih na plenumih in kongresih, za-radi česar so bili potrebni nekateri «kirurški posegi«. Reforma je tudi družbena, je poudaril Tito, zato je potrebno, da našo zvezo postavimo na mesto, ki ji pripada. Vloga zveze ne upada, kakor trdijo nekateri, temveč, nasprotno, raste in bo rasla, dokler zavest navadnih ljudi ne bo dosegla take stopnje, da ne bo več potrebno, da jih komunisti idejno usmerjajo. Odmiranje je dolgotrajen proces in ne pomeni odmiranja komunistične ideologije, temveč rast zavesti članov. Odmiranje vloge komunistov od organizacije mora spremljati rast zavesti celotne družbe, tako da bo vedno manj potrebno, da se zveza postavlja v položaj učitelja. «Mi moramo biti zdaj učitelji, a da bi učili, moramo nekaj znati; to je «tisto, kar zahtevam od članov zveze«, je poudaril Tito. Predsednik republike maršal Tito, predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in podpredsednik republike Koča Popovič in druge visoke jugoslovanske osebnosti so danes popoldne na letališču v Beogradu zaželeli dobrodošlico Olafu V. kralju prijateljskega norveškega naroda, ki je v spremstvu zunanjega ministra Jona Linga in drugih osebnosti prispel na petdnevni uraden obisk v Jugoslavijo. Kralja Norveške so na letališču pozdravili tudi zastopniki diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu. Po slovesnem sprejemu na letališču sta kralj Olaf in predsednik Tito potovala skozi gost špalir ljudstva na Dedinje. Beograjčani so toplo pozdravili kralja plemenitega norveškega ljudstva, ki je posebno med drugo svetovno vojno pokazalo svoje velike simpatije do junaške osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov in pomagalo jugoslovanskim internirancem na Norveškem. Na velikem transparentu ob vhodu v Beograd Je norveškega kralja pozdravil napis ((Združeni v borbi za svobodo — solidarni v miru za napredek in blaginjo«. Popoldne je norveški kralj položil venec na grob neznanega vojaka na Avali, zatem pa je v svoji rezidenci na Dedinju sprejel voditelje diplomatskih misij, ki so akreditirane v Beogradu. Nocoj je predsednik Tito s soprogo priredil v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu slovesen sprejem. Kralj Olaf bo med bivanjem v Jugoslaviji do 10. septembra obiskal tudi Skopje, Dubrovnik, Pulj in Brione. Norveški kralj bo v Skopju na lastno željo obiskal tudi novo železarno, ki se gradi in za katero je Norveška dala 3 in pol milijona dolarjev. Med bivanjem kralja Olafa v Jugoslaviji bo norveški zunanji minister, ki spremlja kralja, izmenjal z državnim tajnikom za zunanje zadeve Markom Nikežičem misli o sodobnih svetovnih vprašanjih in o vprašanjih s področja jugoslo-vansko-norveških odnosov. Zadevni razgovori se bodo začeli Jutri dopoldne v državnem tajništvu za zunanje zadeve. b. a V soboto eksplozija francoske atomske bombe PAPEETE, 5 — Francoski minister za znanstveno raziskovanje Peyrefite je izjavil, da bodo prihodnji francoski atomski poizkus napravili 1Q. septembra. Bombo bo dvignil poseben balon v višino od 500 do 1500 metrov in bo tam eksplodirala. Poizkusu bo prisostvoval tudi predsednik de Gaul-le z vojne ladje, ki bo oddaljena 40 kilometrov od kraja poizkusa. inHinillimtHillnlHHIIIHIHIHIIHlUlimiHIIHUlHHUHMMlHMmtmmunmsmmmmMgUMMHmMUfUMHH BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL Film «Dekle brez zgodbe» pomeni prijetno presenečenje Vittorio De Seta ni ponovil uspeha, kot ga je doživel pred petimi leti BENETKE, 5. — Režiser Vittorio De Seta, ki je dobil pred petimi leti mnogo pohvale za svoj prvi film «Banditi v Orgosolu», je dokaj razočaral s filmom, «Napol človeku, ki je bil v nedeljo na sporedu beneškega filmskega festivala. De Seta je v filmu naslikal mladega pisatelja, ki ga je obsedla kriza, da ne more spraviti več vrstice izpod peresa. Iz klinike, kjer so ga hoteli ozdraviti, pobegne v podeželsko hišo, kjer je preživel mladost, pa tudi tu se ne more dvigniti. Glavno vlogo igra Jacgues Perrin. Prijetno presenečenje pa je bil današnji nemški film Aleksandra Klugeja «Dekle brez zgodbe*. Klu-ge, ki je napisal dve knjigi, s katerima je precej zmedel literarno kritiko, je sedaj v filmu uporabil svojo pripovedno metodo. Filmska zgodba se oslanja na resničen dogodek, pozneje pa se invencija in dokumentarnost pomešata in film je narejen s sodelovanjem in sugestijami, ki jih je vsakdo od glavnih igralcev hotel dati. Gre za zgodbo Anite G., ki je pod nacizmom doživela diskriminacijo, ker je bila židovskih staršev, v Nemški demokratični republiki pa je spet žrtev diskriminacije, ker je hči kapitalistov; tako se odloči, da oddide v Zahodno Nemčijo. Dekle se upira dosedanjemu trpljenju. To-da po vrsti doživljajev je spet prizadeta in v trenutku obupanosti se predstavi policiji, pripravljena, da presedi nekaj let v zaporu za- i. ii majhne tatvine in zaradi nekih goljufi). Toda istočasno se spet zbudi njena volja do upora, do boja. do življenja. Film je napravljen z učinkovito tehniko in je sploh zanimiv. Pozno popoldne je bil na sporedu informacijske sekcije jugoslovanski film «Zaščitenec». o katerem bomo kaj več povedali jutri. x R. G, Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 25, najnižja 18,6, ob 19. uri 21,6 stopinje. Zračni tlak 1Q14,6 stanoviten, vlaga SO odst., morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 6. septembra Ljuba Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 19,35. Dolžina dneva 13,03. Luna vzide ob 22,18 in zatone ob 12,55. Jutri, SREDA, 7. septembra Marko SESTANEK POKRAJINSKEGA IZVRŠNEGA ODBORA FIOM Obsodba popustljivosti tržaške trgovinske zbornice Glede Sv. Marka podpira FIOM stališče odbora za deželno načrtovanje Pokrajinski izvršni odbor FIOM-CGIL, ki se je sestal včeraj, je na svoji seji razpravljal o vprašanju ladjedelništva spričo nevarnega stališča, ki ga je zavzela trgovinska zbornica na svoji seji 24. avgusta, in zaključkov komisije Caron. Nato pa je omenjeni odbor razpravljal o sindikalnem sporu glede obnovitve delovne pogodbe kovinarske stroke. Pokrajinski izvršni odbor FIOM-CGIL odločno zavrača stališče, ki ga je zavzel izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice glede ladjedelnice Sv. Marka. Tako stališče je zelo škodljivo in pomeni popolno popuščanje, saj bi s priključitvijo ladjedelniških obratov Sv. Marka k tržaškemu Arzenalu dejansko u-ničili in izločili ladjedelnico Sv. Marka. «Nadaljevanje specializirane ladjedelniške dejavnosti«, ki jo predlaga trgovinska zbornica, toda njen značaj še ni bil pojasnjen, ni po mnenju omenjenega sindikalnega vodstva nič drugo kot praktična izvedba načrta Fincantieri ter IRI za koncentracijo ladjedelništva v Tržiču, Genovi in Castelama-re. Ladjedelnica Sv. Marka bi tako postala le oddelek za popravila v okviru tržaškega Arzenala. Nevarnost takega stališča lahko potrjujejo tudi govorice, da se nameravajo izročiti naročila iz tujine, ki jih je prejela naša ladjedelnica, drugim ladjedelnicam. Ladjedelnica Sv. Marka se ne sme zapreti, niti vključiti k drugemu podjetju. Z modernizacijo in racionalno ureditvijo se mora ohraniti in lahko bi ji preskrbeli naročila za gradnjo posebnih ladij, po katerih Je vedno več povpraševanja na tržišču. Vse tržaško prebivalstvo je plebiscitarno zavrnilo načrte o ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Iz. delati je treba nove načrte, toda ne na podlagi stališča, ki ga je zavzela tržaška trgovinska zbornica. Izvršni odbor FIOM-CGIL pripominja, da bi bila koristna podlaga za razpravo o ladjedelništvu mnenje, ki ga je izrekel stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje o zaključkih komisije Caron. z Jugoslavijo narašča iz leta v leto in od meseca do meseca z neverjetno naglico tako, da se postavlja vprašanje, če je še katera meja kje drugje tako odprta in tako obremenjena s pravcatim vele. tokom ljudi kot prav naša. Samo v primerjavi z lanskim avgustom se je v letošnjem mednarodni promet s potnimi listi povečal za več kot 2 milijona ljudi, krajevni promet s prepustnicami pa za več kot 600.000 ljudi, saj je letos v avgustu prešlo mejo s potnimi listi rekordno število 3.657.122 ljudi, s prepustnicami pa 1.787.775 ljudi, skupno torej 5.354.897 ljudi. Ce .se hočemo nekoliko poigrati s številkami pomeni, da je bilo vsak' ‘dšh^jmj/prčfeVj' 178.500, vššRti uro 7347 ali vsako minuto 124 prehodov. Na mednarodni promet je seveda v veliki meri vplivala ukinitev vizumov za italijanske in jugoslovanske državljane in še druge olajšave v mednarodnem prometu in pa nesporno dejstvo, da je Jugoslavija vedno bolj privlačna za svetovne turiste, bodisi zaradi svojih izrednih krajevnih lepot, bodisi zaradi razmeroma poceni letovanja za državljane drž.av z močnimi valutami. Tako ogromen promet postavlja obmejne organe na obeh straneh meje seveda pred velike in naporne naloge in če se promet kljub temu odvija brez večjih zastojev tudi ob največjem navalu, je to v prvi vrsti zasluga prav obmejnih in carinskih organov, ki delajo ekspeditivno in požrtvovalno z velikim razumevanjem za zahteve mednarodnega turizma. V podrobnem je letos v avgustu prešlo italijansko - jugoslovansko mejo na tržaškem sektorju v mednarodnem prometu 3.657.122 ljudi v primerjavi z 2.877.485 v juliju letos in 1.612.217 v avgustu lani. Glede na smer potovanja je bil promet iz Italije oz. v Italijo približno enak. Od celotnega števila potnikov s potnimi listi sta bila 1.384.702 Italijana in 2.272.420 tujcev, med katerimi so bili, kot že vsa leta nazaj, na prvem mestu Jugoslovani. Teh je bilo letos v avgustu 498.200 v primerjavi s 456.300 v juliju. Močno se je v •llllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIIllllllMIIMIIIIIIlUIIIIIIIlIllIlMIIIIIIMlIlllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIlmillllillllll PO ŠTIRIH DNEH ZANIMIVIH PREDAVANJ Zaključeni zdravniški dnevi posvečeni rakastim obolenjem Prof. Tagliaferro je zlasti poudaril škodljiv vpliv kajenja za rakasta obolenja na pljučih Danes sestanek deželnega odbora Danes dopoldne sp bo sestal deželni odbor. Glede na to, da se bo predsednik Bermnti vrnil iz Združenih ameriških držav šele v nedeljo, bo dotlej vodil dela odbora podpredsednik dr. Giacometti. Prvo vprašanje, o katerem bo odbor razpravljal, je vprašanje ladjedelništva v deželi, in sicer na podlagi dokumenta, ki ga je pripravil stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje pod vodstvom odbornika Stopperja. Po odobritvi s strani odbora bodo dokument poslali vodstvu IRI, vsem prizadetim krogom v deželi ter osrednji vladi. Na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja sta tudi razprava o napovedanem povečanju števila lovišč v tržaški občini ter razprava o povračilu škode, ki jo trpe kmetovalci v deželi po naravnih nezgodah. Sinoči se je zaključil festival «rUnita» Sinoči se je v parku na Pončani zaključil festivaj «L'Umta», ki se ga je udeležilo veliko število Tržačanov. V nedeljo popoldne sta na festivalu govorila Arrigo Boldrini in Dolfi Wilhelm v slovenščini. Poleg tega Je bilo na sporedu mnogo razvedrilnih točk med katerimi tudi tradicionalna tombola. Popoldne je imela koncert godba na pihala »Enotnosti« iz Kopra. Na festivalu so priredili tudi dobrodelni srečolov s 5000 dobitki in razstavo ter prodajo knjig in časopisov. Proslava bazoviških žrtev DANES, 6. t. m. ob 17. uri se bomo poklonili štirim junakom na pokopališču pri Sv. Ani, kjer bomo položili vence in cvetje. V NEDELJO, 11. t. m. ob 16.30 uri bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom, proslava s sledečim sporedom: Otvoritev — nastop pevskega zbora — govori zastopnikov odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA in FIAP v slovenščini in v italijanščini — polaganje vencev in cvetja ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Obnovitev delovanja organov dež. odbora še ta teden bodo pričeli ponovno delovati nekateri organi deželnega odbora: predsednik deželnega sveta De Rinaldini bo v najkrajšem času sklical sestanek predsedstva, da bi se seznanil z vprašanji, ki bodo predmet razprave po poletnem premoru. V sredo, 21. septembra, se bo sestala deželna komisija za predsedstvo, finance in proračun, ki bo vzela v razpravo vprašanje osebja zaposlenega pri Zavodu za razvoj obrtništva; istega dne se bo sestala tudi komisija za prosveto in delo; deželni svet se bo po vsej verjetnosti sestal v soboto, 1. oktobra, in bo najprej vzel v pretres vrsto vprašanj, ki so jih odložili na jesen NEDELJO POPOLDNE NA PROSTEM NA PROSEKU | Koncert pevskih zborov in godbe v korist gradnje prosvetnega doma Nastopili so zbori iz Velikega Repna, «Vesna) iz Križa in domači zbor Prosek -Konlovel ler proseška godba - Prvi prispevek za dom Potrjen načrt za prvi del gradnje nove bolnišnice Pokrajinski nadzorni odbor nad krajevnimi ustanovami je na zadnjih dveh sejah potrdil vrsto sklepov občinskih in drugih javnih u-prav. Med drugimi je potrdil tudi izvrševalni načrt za začetek prve skupine del za gradnjo nove splošne bolnišnice na Katinari. Kot smo že svoj čas pisali, imajo graditelji za sedaj na razpolago sredstva za izvršitev vseh pripravljalnih del na velikem stavbišču, kjer bo v bližnji prihodnosti zrasla nova sodobna bolnišnica. POTOLČEN REKORD VSEH REKORDOV Nfl ODPRTI MEJI Skoraj pet in poI milijona ljudi v avgustu skozi tržaške prehode S potnimi listi jih je potovalo 3.657.122, ali nad 2 milijona več kot lani v avgustu - S prepustnicami je potovalo 1.787.775 oseb Mednarodni in krajevni promet I mednarodnem prometu povečalo I za potovalne stroške v korist dija-preko tržaških obmejnih prehodov ] predvsem število Nemcev 402.100,1 kov strokovnih šol In višlih sred- V nedeljo so se zaključili zdravniški dnevi, ki so trajali 4 dni ter so zajeli zelo zanimiva predavanja ter poročila priznanih specialnstov glede rakastih obolenj. Prof. Ca-ravetta, prof. Lapenna in prof. Tagliaferro so ob zaključku poudarili važnost zasedanja, ki je nekakšna priprava na mednarodni kongres o raku, ki bo od 23. do 29. oktobra v Tokiu. Pri tem so tudi podčrtali, da so bili letošnji zdravniški dnevi po vsebini predavanj in poročil znatno boljši od prejšnjih. Strokovnjaki so poročali o sedanjih uspehih v borbi proti raku, navajali so statistične podatke ter svoje izkušnje in ugotovitve. Poudarili so, da v borbi proti raku imajo važno vlogo tudi higiena prehrane, okolje in poklicno delo. Glede virusnih povzročiteljev rakastih obolenj pa zdravniki domnevajo, da ima posameznik v svojem organizmu prirojene ali pridobljene činitelje, ki omogočajo, oziroma pospešujejo škodljivo delovanje virusov in drugih povzročiteljev raka. V borbi proti raku je medicina dosegla že precejšnje uspehe, posebno če se obolenje ugotovi že v začetni fazi in se prične takoj z zdravljenjem, toda pot do končne zmage je še dolga. Ponovno so tudi ob tej priliki specialisti opozorili javnost, da mo. ra vsak posameznik sodelovati z zdravnikom, tako glede diagnoze in nadaljnjega zdravljenja. Kakor hitro namreč zapazi znake obolenja, oziroma da nekaj ni v redu, naj se podvrže zdravniškim in specialističnim pregledom. Tudi v nedeljo so si sledila predavanja in poročila, ki so jih med drugimi imeli prof. Giammusso, prof. Camerini, prof. Treversini, prof. Raimondi, dr. Bevilacqua, prof. Celli, prof. Turano, prof. Tagliaferro, prof. Macchioro, dr. Ma-rlnuzzi, dr. Iapichino, prof. Spa-nio, dr. Gropuzzo, prof. Lapenna, dr. Spagnoli, dr. Pini, prof. Grandi, prof. Fossi in dr. Fogher, ki je govoril o zdravstveni zakonodaji v drugih državah. Prof. Enrico Tagliaferro, primarij v tržaški bolnišnici, je v svojem predavanju govoril o vplivu tobaka na rakasta obolenja na plju-čih. Poudaril je, da statistični podatki, analize in diagnoze kažejo na povezavo med kajenjem in rakastimi obolenji na pljučih. Med raznimi statističnimi podatki je na. vedel tudi podatke iz Trsta. V 985 primerih raka na pljučih (879 moških in 106 žensk), so zabeležili 110 nekadilcev, 207 zmernih kadilcev, 267 srednjih kadilcev, 299 pa strastnih kadilcev in 3 kadilce pipe. Kajenje, je poudaril prof. Tagliaferro, igra pri pljučnih rakastih obolenjih dvojno vlogo, stalno namreč draži dihalne organe, obenem pa se tvorijo kancerogeni činitelji. Kajenje je torej eno izmed važnih činiteljev, ki pospešujejo rakasta obolenja na pljučih. Francozov 360.000 in Avstrijcev 1 njih šol 293.500. Med ostalimi državljani fekcije, za pošolsko vzgojo in za za prispevke za šolske re- je bilo 148.S00 Angležev, 112.200 Švicarjev, 100.600 Nizozemcev, 69.400 Švedov, 65.000 Belgijcev, 57.100 Dancev, 44.000 '! ? itd. Kot že rečeno je tudi krajevni promet s prepustnicami občutno poraste! tako v primerjavi z letošnjim julijem kot zlasti še v primerjavi z lanskim avgustom, ne glede na to, da je ukinitev vizumov vplivala tudi na ta promet. V celoti je v avgustu prešlo v obeh smereh mejo na tržaškem sektorju s prepustnicami 1.787.775 oseb, od katerih 1.265.167 italijanskih in 522.608 jugoslovanskih državljanov. Največ prehodov je bilo zopet pri Škofijah in sicer 910.000, pri čemer pa je zanimivo, da je bi’, promet v juliju skozi ta prehod še večji (937.696). Za okrog 30.000 enot se je povečal promet na Fernetičih, lejer je prešlo mejo s prepustnicami 461.800 oseb, skozi ostale prehode pa je šlo naslednje število lastnikov prepustnic: Sv Jer-rej 148.100, Pesek 109,200, Lipica 50.900, Repentabor 19.900, Oreh 16.100, Sv. Barbara 14.500, prečnik 13.700, Campore 10.500 in Opčine (po železnici) 7.800. Vladni komisar dr. Cappelini sprejel zastopstvo časnikarjev Vladni komisar za deželo Furlanijo Julijsko krajino in tržaški prefekt dr. Lino Cappellinl se je včeraj v svojem uradu predstavil zastopstvu tržaških In deželnih dnevnikov ter tiskovnih agencij. V svojem uvodnem nagovoru je dr. Cappellinl poudaril važno in odgovorno vlogo tiska in časnikarjev v javnem življenju. Izrazil Je svoje zadovoljstvo, da je prišel v Trst in s tem v zvezi omenil gospodarske težave, v katerih se nahaja naše mesto predvsem v zvezi z vprašanjem iadjedelstva. Pri tem je vladni komisar omenil, da obstajajo ugodne perspektive za izhod iz sedanjih gospodarskih problemov. O-menll je tudi vlogo, ki bi jo Trst lahko imel kot pristanišče Srednje Evrope, zlasti še spričo dejstva, da so danes meje v novi evropski stvarnosti in v duhu dobrega sosedstva, vedno bolj odprte in da se mednarodno gospodarsko sodelovanje vedno bolj razvija. Vladni komisar dr. Cappellini Je dejal, da se loteva svojega dela s popolno predanostjo interesom našega mesta in dežele. Na vprašanje našega urednika, je vladni komisar menil, da je slovenska manjšina pozitiven fa.rtor za dobro sožitje in da bo, kolikor gre za njegove pristojnosti, skrbel za izvajanje dogovorov, ki re nanašajo na našo narodno manjšino. Dr. Cappellini je še dodal, da Je v vsakem trenutku na i.\zpo'ago časnikarjem za potrebne informacije in pojasnila. Prisotni časnikarji so se vladnemu komisarju na koncu prijetnega razgovora zahvalili za njegovo razumevanje potreb časnikarske službe in za njegove izraze simpatij in zavzetosti za interese našega mesta in dežele. Razgovorom je prisostvoval tudi šef komisarjevega kabineta dr. Mel-laro. Pred časnikarji je komisar dr. Cappellini sprejel poslanca KD Bel-clja, v popoldanskih urah pa deželnega tajnika KD dr. Botterija. Jutri seja občinskega sveta v Miljah Jutri bo v Miljah seja občinskega sveta, s katero se bo začelo jesensko zasedanje. Na dnevnem redu so med drugim številni sklepi občinskega odbora, imenovanje komisije za dodelitev stanovanj itd. Z Za žolsko leto 1966-67 je deželna uprava nakazala skupno 710 milijonov lir, ki naj bi Jih takole uporabili: za prispevke občinam za šolsko pomoč dijakom nižjih srednjih šol, osnovnih šol in otroških vrtcev; za študijske podpore in prispevke dijaške domove, za izredne podpore pridnim dijakom, ki živijo v slabih gospodarskih razmerah. Za prispevke, ki so namenjeni občinam, bodo morale občinske u-prave predložiti prošnjo na deželno upravo do 30. septembra letos. Dijaki pa, ki pridejo v poštev za študijske podpore ki znašajo 25.000 lir za dijake strokovnih šol in 30 tisoč lir za dijake višjih srednjih šol, bodo morali predložiti prošnjo na župana občine, v kateri imajo stalno bivališče, do 30 septembra letos. Šolske vesti GLASBENA MATICA VPISOVANJE V ŠOLO GLASBENE MATICE bo od L do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene matice, Ul. Ruggero Manna št. 29. Vpisovanje v Nabrežini bo v to-rek 6. septembra od 15.30 dalje v glasbeni šoli. V Trebčah bo v sredo 7. septembra od 18. ure dalje v Ljudskem domu, za gojence s P?0-seka in Kontovela pa bo v pef:k 9. septembra od 18. ure dalje v glasbeni šoli (šoščevi hiši). Pričetek pouka v ponedeljek, 1 *• septembra za vse oddelke šole. RAVNATELJSTVO Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda. Strada dl Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja ** šolsko leto 1966/67 vsak dan 60 vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila. Na Državnem znanstvenem liceju slovenskim učnim Jezikom v Trstu, k) Ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. I3-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Uradne ure so od 9. do 12. Gledališča Lepo število domačinov, gostov iz sosednih vasi in iz mesta se je v nedeljo popoldne udeležilo koncerta na prosiem na Proseku, ki so ga priredili pevski zbor Prosek-Kontovel, proseška godba na pihala, pevski zbor Vesna iz Križa in pevski zbor iz Velikega Repna. Namen prireditve je bil zbiranje sredstev za gradnjo prosvetnega doma na Proseku. Na lepem prostoru v središču vasi ob križišču so se začeli zbirati ljudje že pred začetkom sporeda. Čakanje ni bilo dolgočasno, saj so točili dobro kapljico, s katero je bilo prijetno zalivati pršut in čevapčiče; za razvedrilo in kra-1 tek čas pa je tudi igrala proseška godba Nato se je začel kulturni spored. Prvi je bil na vrsti pevski zbor iz Velikega Repna, ki je pod vodstvom Mirka Guština ubrano zapel «Jes mam tri ljubice«, «Dečva pa v hartelcu«, «Mam dro flTetn navajen, in «Pobratimija». Občinstvo je s ploskanjem' nagradilo pevski zbor iz naše najmanjše občine. Nato je pevski zbor iz Križa, ki ga je vodfl Frančko Žerjal, lepo zapel «Lovska», .Jadranu., »Lucij Peter Ban. in .Slava delu. ; pod vodstvom Vojka Devetaka pa .Domovini.:’ Qb tej priliki .............umi,11,.............................. Vil. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH EGS Smernice razvoja prevozov v prihodnjih desetletjih Razvoj industrije v bodoče vedno bolj odvisen od prometnih zvez ob velikih prometnih tokovih Včeraj se je na univerzi nadaljevalo deld VII. mednarodnega tečaja o prevozih v okviru Evropske gospodarske skupnosti, ki se bo zaključil prihodnji petek. Sinoči je bil na sporedu ogled ža-veljske čistilnice Aquila, danes si bodo strokovnjaki ogledali naprave za novi naftovod, pozneje pa še motorno ladjo idlllria«, zasidrano ob pomorski postaji. V četrtek zvečer bodo tukajšnje turistične organizacije priredile na čast gostom družabni večer na gradu Sv. Justa, tečaj pa se bo zaključil naslednjega dne v dopoldanskih urah. in sicer po ogledu devinskega gradu Minister Scalfaro, ki hi bil moral imeti zaključno predavanje, je moral odpovedati svoj prihod zaradi neodložljivih obveznosti. Včerajšnja razprava na univerzi je bila posvečena vprašanju posledic, ki jih bo imela skupna politika o prevozih na industrijsko tržišče v EGS. Govornik, ing. M. Rous-selot, načelnik oddelka za gospodarske in zunanje zadeve v francoski vladi, se je dalj časa zadržal ob splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na skupno politiko o prevozih znotraj šesterice, in o katerih so govorili tudi predavatelji v prejšnjih dveh tednih. Nato je strokovnjak razčlenil sedanji položaj ter navedel nekatere smernice, ki bodo po njegovem mnenju botrovale razvoju prevozov in sploh trgovinskega poslovanja v prihodnjih desetletjih. Svoja teoretična izvajanja je govornik od časa do časa podprl tudi s konkretnimi podatki, ki so bili toliko bolj zanimivi, ker so se nanašali na posamezna področja, ki so tudi v Italiji močno zainteresirana na bodočem razvoju skupne politike prevozov v šesterici. Glede najbolj verjetnega razvoja velikih prometnih tokov je govornik dejal, da se bodo ti usmerjali čedalje bolj po širokih in obljudenih dolinah v Evropi ter sledili velikim rekam, ki imajo ob ustju velika mednarodna pristanišča tako na primer čez Rotterdam in vzdolž Rena, skozi Antwerpen, Dunkerque, Valencien-ne, Le Havre, Rouen in po Seni skozi Pariz, dalje skozi Marseille, Li-on, itd. Industrijska središča, ki že obstajajo v teh dolinah, se bodo v prihodnje še znatno razširila, poleg njih pa bodo sčasoma vstala nova. Evropski industrijci, je zaključil govornik, morajo računati s takim razvojem prometnih tokov, in morajo temu predvidenemu razvoju prilagoditi ubikacijo svojih novih obratov. Skratka, govornik je med svojim izvajanjem zagovarjal tezo, da bo bodoči razvoj industrializacije v Evropi močno potenciral industrializacijo tam, kjer imajo že danes industrijsko tradicijo, poleg tega pa bo človek skušal pridobiti za to gospodarsko dejavnost še nova področja, ki so zdaj v pretežni meri še kmetijska. Pri tem pa bo njegova Izbira predvsem odvisna od prometnih povezav posameznih krajev. Divji ples avta po miljski ulici Včeraj ob 11.15 se je pripetila v Miljah zelo slikovita prometna nesreča ki pa k sreči ni terjala človeških žrtev in niti ranjencev. Ob ome-njeni uri se je 18-lelni študent Virgilio Minca s Šentjakobskega trga 11 peljal z avtom fiat 600 TS 46051 v smeri proti Trgu Forti v Miljah. Hitrost vozila je bila baje neprimerna Zaradi trenutne nepazljivosti vozača je avto zadel ob strani v neki drugi avto fiat 600 (avto z registracijo TS 83645, ki ga je upravljal delavec Giovanni Stacu.1 iz Milj). Sicer lahni udarec je Minco odbil na desni pločnik. Samo sreči se je treba zahvaliti, da mladenič ni podrl v tistem trenutku neko žensko, kj je šla s hčerko po pločniku. Avto je potem vrglo spet na cesto, kjer pa se šoferju ni posrečilo, da bi ga dokončno obvladal. Vozilo je še kolobarilo sem ter tja po cesti ter nazadnje trčilo v obcestno drevo. Iz avta, ki je bil zelo poškodovan sta izstopila Minca in neki njegov sopotnik popolnoma nepoškodovana. je pevovodja Francko Žerjal v imenu svojega društva izročil pri-spevek Križanov za gradnjo prosvetnega društva pa Proseku. Sledil je nastop pevskega društva Frosek-Kontovel pod vodstvom Ignacija Ote, ki je tudi na tej prireditvi potrdil svoj sloves, zapel je »Zdravica«, »Slovenska zemlja«, »Oj Doberdob«, »Žabe« in »Gorenjci« Ob zaključku je na cdru nastopila proseška godba na pihala, ki je zaigrala nekaj komadov iz oper; predsednik godbe Josip Cuk pa je izročil prispevek proseške godbe za gradnjo prosvetnega doma na Proseku. Prireditev se s tem še ni zaključila. saj je godba »za mizo« še igrala in za goste ni zmanjkalo jijace, pršuta in čevapčičev. MAŠA ZADUŠNICA ZA BAZOVIŠKE ŽRTVE Slovenska skupnost sporoča, da bo kakor vsako leto tudi letos v farni cerkvi v Bazovici maša zaduš-nica za bazoviške žrtve. Maša bo danes ob 20. uri. Udeležilo se je bo tudi zastopstvo Slovenske skupnosti. Po maši se bodo predstavniki organizacij poklonili pred spomenikom in položili vence. 5 Danes ob 19.15 bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje PSIUP. Govoril bo Ezio Martone, tajnik tržaške federacije. Smrtne posledice padca na domu Predvčerajšnjim nekaj čez polnoč je na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice izdihnil 62-letni upokojenec Giovanni Pekar iz Ul. Moreri 132. Pekarja so sprejeli na omenjeni oddelek splošne bolnišni ce ob 19.45 pred 4 dnevi s pridržano prognozo zaradi krvavitve rt desnega ušesa ter zaradi možganskega pretresa. Ponesrečenca so pripeljali v bolnišnico z avtom Rdečega križa. Njegova žena, Ki ga je spremljala, je povedala, da se je mož malo prej ponesrečil, ko je popravljal vhodna vrata stanovanja. Po nesreči je padel na tla ter se je hudo pobil. Zadevo preiskujejo agenti policijskega : o-misariata v Barkovljah. Žensko je povozil na zebrastem prehodu Na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice so prepeljali včeraj popoldne 66-letno Ano Rupnik iz Ul. Bellosguardo 69, ki se je ponesrečila, ko je prečkala Ul. Ros-setti na vogalu z Ul. delPEremo. V tistem trenutku se je pripeljal mimo 27-letni M. Labina iz Ul. del-la Francesca 8, ki je žensko podrl na tla. Rupnikovo so sprejeli v bolnišnico z 10-dnevno prognozo zdravljenja. Jugoslovanki so ukradli listnico z denarjem Jugoslovanska državljanka Tončka Garmus, stara 46 let, iz Golni- .............................i............. POJASNJENI VZROKI 1IUDE NESREČE Ponesrečeni Pečar iz Doline je padel s tovornjaka v Trebčah Zdravstveno stanje ponesrečenca se je včeraj ne. koliko izboljšalo, vendar je še vedno zelo resno Zdravstveno stanje ponesrečene, ga 46-letnega šoferja Albina Pečarja iz Doline štev. 319, ki se je ponesrečil v soboto popoldne v Trebčah, je še vedno zelo resno, čeprav obstajajo znaki izboljšanja. Kar navaja na precej optimistično gledanje na daljni potek bolezni, je predvsem dejstvo, da je Albin Pečar včeraj začel uživati hrano. Ze v včerajšnjih dopoldanskih urah je s cevko posrebal nekaj juhe. Njegovi svojci se vrstijo uro za uro ob njegovi bolniški postelji v splošni bolnišnici. Prav oni so nam povedali,da ponesrečenec najraje spi. V predvčerajšnji številki smo poročali, da se je Albin Pečar ponesrečil v neznanih okoliščinah. Po dveh dneh so te okoliščine popolnoma pojasnjene. V soboto popoldne je Pečar odšel s svojim kamionom v Trst. Nato se je napotil v Trebče, kjer je moral naložiti na vozilo večjo količino tramov. To delo je opravljal za Borisa Foravsa iz Doline štev. 3, katerega žena je doma iz Trebč. Ženini starši so prepustili hčerki un zetu tramove za gradnjo hiše v Dolini. Pri nakladanju teh tramov se je Pečar ponesrečil. Nenadoma je izgubil ravnotežje ter padel vznak z vrha tovornjaka na tla pri padcu se je hudo pobil po zatilniku. Foravs in drugi sodelavci so hoteli poklicati rešilni avto RK, toda Pečar, ki je bil nekaj minut v nezavesti, tega ni hotel. Stopil je v tovornjak ter se s polnim tovorom odpeljal v Dolino. Foravs se je peljal za njim s svojim avtom ter je bil zelo zaskrbljen, kako se bo vožnja iztekla. K sreči pa je Pečar privozil tovornjak do Doline brez vsakršne nezgode. V tistem trenutku je bila njegova žena v neki trgovini z 2 in pol letnim sinčkom Frankom, otrok je slišal brnenje motorja ter je dejal materi, da je oče prišel domov. Mati ni verjela otroku ter je potem šla še v mesnico in pozneje k svoji mami Angeli Strain, Sele nato se je vrnila domov, kjer je našla moža v postelji v skoraj nezavestnem stanju. Albin Pečar je bil še toliko pri zavesti, da je rekel, da je padel. Svojci so nato poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. ka (bolnica) je predvčerajšnjim prijavila letečemu oddelku kvesture, da so ji neznanci na Trgu Pon-terosso ukradli listnico z dokumenti in 21.300 dinarji. Ženska je prišla na trg ter se ustavila pred neko stojnico, kjer, je hotela nakupiti nekaj blaga. Ko je izbirala blago, je položila listanico na kovček. Nekaj sekund nato, ko je hotela poravnati svoj dolg, je opazila, da je listnica izginila brez sledu. Prijeta tatova Karabinjerji so prijavili sodišču dva mladeniča, ki sta zagrešila več tatvin. Mario Giormani, star 21 let, je ukradel tri avtomobile ter zagrešil še dve drugi tatvini. Pri teh dveh mu je pomagal tudi 22-letni Giuseppe Gava. Prvo tatvino sta zlikovca zagrešila v železničarskem krožku, a drugo v neki vili na Opčinah. Skupni znesek, ki sta ga tatova odnesla s seboj, znaša 87.000 lir. Policijskim organom se je posrečilo, da so izsledili ukradene avtomobile. SPD priredi 11. septembra Izlet na Vrsno -pad Kobaridom ob priliki proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Vpisovanje v tržaški knjigarni. • • • Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 25, septembra 1966 izlet v Rovinj In Pazin. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah in nedeljah, od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, Skedenjska ulica 124/1. • • • Prosvetno društvo »Andrej Coks z Opčin priredi v nedeljo, 18. t. m. enodnevni Izlet na Otočec. Vpisovanje v pekarni Drašček. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 5. septembra 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 12 oseb. Umrli so: 69-letna Vittoria Tene: vd. Misdariis, 86-letni Modesto Cai-nelli. 35-letni Antonio Lubiana, 62-letna Antonia Sirca por. Mesgez, 62-letni Giovanni Pečar 45-letni Ottori-no Ceinri, 87-letna Ginevra Bernabe por. Mohamed, 58-letn| Bruno Zanon, 67-letni Pietro Crescia, 66-letni Giuseppe Crevatin, 86-letnl Antonio Je-lerolc, 72-letni Natale Tamplenizza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU’Angelo d'oro. Trg Goldoni 3, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastlca 44, Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.19 do t.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1, Bu-soltnl, Ul. P. Revoltella 41, (NAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2, LADJE V PRISTANIŠČU Mornar, Oruda, Plod, Rumja, Jadro, Labin (Jug.), Mesapia, Celio, Aida Lauro, Nereide, Salpa 11, Sar-d at lan tl c III, Esperide, M. A. Marti-noli, M. u. Martinah, Paiatlno, Val-tellina (It.), Albatros (Bolg), Marl- Miramarski park — Danes tedenski odmor. Jutri, sreda, nadaljevanje: «Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini: «Der Kaisertraum von Miramare« in ob 22.45 v italijanščini »Massimiliano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa »M« * barkovljanske postaje. Nazlonale 16.00 »Johnny Oro« East-mancolor. Ettore Manni, Giulia Robini, Valeria Fabrizl. Excelslor 16.00 ((America paese di Dio« Techmcolor. Dokumentarni film. Fenice 16.00 »Duello a E-l Diablo« Technicolor. James Garner, Sid-ney Poitler. Eden 16.00 «Rififi imternazionale«. Gabiti, G. Raft, Nadia Tiller. Grattacielo 16.00 «Posta grossa * Dodge City» Techmcolor. Henry Fonda, Joanne Woodward, Alabarda 16.30 »Agente Harm«. We-stern technicolor. VVendell Corey. Mark Richman Filodrammatico 16.30 »A 001 opera-zione Giamaica« Technicolor. Larry Pennell, Brad Harris. Aurora 17.00 «Per qualche dollaro in biti«. Cristallo l«.30 «Io, io, io e gli altri*. Marcello Mastroianni, Silvana Man-gano, Nino Manfredi. Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 »La calda pelle«. jean Sorel, Elsa M a rti n el h. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Spogliarello per una vedova« Technicolor. Leslie Caron. Prepovedano mladini pod 14. le' tom. lmpero 16.30 »Adulterio aH’italiana». Moderno 16.30 «11 pianeta proibito« Technicolor. VValter Pidgeon, Leslie Nielsen. Vlttorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17,00 «L’amante infedele« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 17.00 «Bandido». Ideale 16.00 ((Dimensione delila pa1-1' ra« Max Shell. Prepovedano mladini pod 18. letom. Abbazia 16.30 «Via Veneto«. Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe lz f°r' mlke. Lastna izdelava. Fonderia št.3 (blizu bolnice). DEKLE 30-35 let starosti, z znanjem slovenščine za prevajanje — možno tudi potovanje v tujino, sprejmemo v službo. Telefonirati 726-224. SOŽALJE Banca di Credito di Trieste — Tržaška kreditna banka izreka svojemu nadzorniku g. Liberu Poloja-zu iskreno sožalje ob smrti njegove drage matere. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvoval in spremili na zadnji poti našega dragega Mira Bratino se iskreno zahvaljujemo. Zena Kristina, hčerki Sonja in Vlasta, zet, vnuček, brat Franjo, Vr- lia (Braz.), Billi« (Grč.), Ingrid Wei-1 tovčevl in Rudolfovi. SL '!ayiantVM ki nimajo stalnega biva-usča v tržaški občini in ki ne pla-v ^tu družinskega davka. tmtreba, da vložijo prijavo davkoplačevalci, ki so že vpisani v občin-S davčne sezname in ki so že ožili prijavo, če niso nastale spremembe, ki bi vplivale na spremem-“d davka. Glede družinskega davka hnrti tfeba prijaviti spremembo do-sestavV spremem!l:)0 družinskega Davkoplačevalec, ki ne bo vložil povezne prijave do predpisanega roja, ali pa bo vložil netočno prijavo, kaznovan po zakonskih predpi- J* Od 10. do 14. novembra bo v d).'ermii 5. zasedanje o pravnih štu-iirt i -° deželah, katerega se bodo wei:lle dežele s posebnim statu-t"h- Poročila o naši deželi bodo na zasedanju imeli profesor za ustavno pravo na tržaški univerzi dr. Livio Paladin, prof. za ustavno Ch 0 na rimski univerzi dr. Vezlo ^nsafuih ter izvedenec za krajevna ‘nančna vprašanja prof. Giacomo >-orna Pellegrini. ALI JE TO ZAŠČITA NARAVNIH KRAŠKIH LEPOT? S prašne ceste proti Vejni se dviga prah po vsej okolici Podjetje, ki je zgradilo cesto in parkirni prostor pri svetišču, naj nemudoma poskrbi tudi za njuno asfaltiranje V začetku maja letos je podjetje inž. Alfredo Travanut iz Co-droipa začelo graditi novo turistično cesto, ki naj bi povezovala svetišče na Vejni pri Kontovelu s «trbiško» cesto. Nova cesta naj bi se odcepila od ictrbiške« pri Rouni in naj bi šla nekako v ravni črti v dolžini okrog 1 km po kontovel-skih ogradah, nato pa zavila po kontovelski gmajni pri Starselah do svetišča. Skupno bi morala biti cesta dolga okrog 2 km. Gradnja te ceste je zbudila med lastniki zasebnih zemljišč mnogo prahu, ker so uslužbenci podjetja začeli podirati ograjne zidove zasebnih parcel ter so posekali drevje in grmovje po zasebni lastnini, ne da bi zasebnike sploh kaj vprašali, še manj pa, da bi poprej poskrbeli za odkup ali razlastitev zemljišč, po katerih bi morala teči nova cesta. Tedaj je bilo tudi rečeno, da bi morala biti cesta dograjena do 25. maja, na dan svečane otvoritve svetišča. Preteklo je že več kot tri mesece in cesta še ni končana. Gradbeno podjetje je doslej le delno uredilo del ceste, ki teče po gmajni, s priključkom na Napoleonsko cesto. Poleg tega je zgradilo nekaj sto metrov pred svetiščem velik parkirni prostor za avtomobile in avtobuse. Dela do sedaj zglajene ceste in parkirni prostor pa podjetje še ni asfaltiralo. Med tednom in zlasti ob praznikih in nedeljah vozi po tej cesti k svetišču in nazaj na stotine avtomobi- ..................................luiiiiimiuiiimii.... DOLCE VRSTE TOVORNJAKOV PRI RDEČI HIŠI Dragi Renko! , Potem ko sem prečital dva član-aa’ ki sta bila objavljena na 1. “trani Primorskega dnevnika 14. avgusta sem prisiljen, da te prosim, ua objaviš v svojem listu nasledil vrstice. Eden izmed člankov J6 zavedal primer Mihajlova, dru-g1 Pa združitev PSI in PSIUP tako *°t ga tolmači rimski dopisnik «Te-■ “inskega glasu Zveze komunistov Jugoslavije Bulatovič. ,Ali obstaja kaka povezava med “oema problemoma? Po mojem mhenju je ta povezava zelo tesna. , *J?.zdi se mi, da je zelo dosledno rjuhi se v članku na zadnjih stolp-m prve strani zaradi gonje ita-ijanskega tiska — vključno glasila j?1 in RAI-TV, ki jo vodijo ljudje ifJlaga hentra, kjer so tudi socia-jjsb, proti Jugoslaviji zaradi Mi-“JJlovove obsodbe in likvidacije njegovega poskusa, da se ustanovi neko orodje buržuazne opozicije, jUditi se «... ker se je glas socia-nstov pridružil protikomunistični uesnici čudežna beseda — navajam vedno članek — v katere ime-. Američani, ubijajo vietnamsko JUdstvo, blateč Jugoslavijo« in po-tem priobčiti, kot uvodnik, članek, jH Sa je napisal g. Bulatovič in v 'jaterem se na široko hvali social-“Bthokratsko zedinjenje. jjaj. pa le pričakujete od tega rruinjenja? Okrepitev razrednega Jr banj a v Italiji? Most med «Vzho-?.°m in Zahodom« trdi omenjeni “tanek, ki pa mora takoj priznati' da nova stranka sprejema a-o antsko zavežništvo: ter «zavrača ^vtrauzem, ki je bil v preteklih tetin osnova Nennijeve politike«. G. Bulatovič res na čuden način Prikazuje stanje v italijanski le-j?01' Zanj predstavlja «levico» kar Pet strank, vključivši tu republi-JAhce poslanca La Malfe. Toda, za-"kj ne bi vključili med levičarske Trunke tudi Krščansko demokraci-■ Ali so morda samo demokrist-iahi, ki branijo koristi italijanskih junservativcev ter italijanskih in mednarodnih monopolističnih sku-Pjn? No, kaj pa delajo socialistična ministri? Ali niso hoteli doka-— kar se jim je žal posredi? v obilni meri —, da so tudi ?jh sodobni ljudje, ki so se zne-jhti marksistične ideologije, da bi polje prispevali k rentabilnejšim investicijam kapitalistov? Kdo je Podpisal «načrt za programiranje? a.11 ne morda ((socialistični« minister Pieraccini? In kaj se v tem Programu načrtuje, če ne svoboda ~u zasebne podjetnike, da se poslu-“hjejo javnih vzvodov v svojo za-shhno korist? Ali se vam ZC|i pozitiven težak napad, ki ga nova stranka priprav-iju na škodo razrednega sindikata? Dragi Renko, vi lahko vse to ocenjujete kot pozitivno; lahko ocenjujete kot negativno samo ustanovitev PSIUP, ki ni hotela biti soodgovorna za protidelavske vlade ter je skušala ponovno ustvariti razredno socialistično silo za razredno borbo. Toda pri tem se ne smete čuditi zaradi ocen, ki jih dajejo PSI in PSDI o Mihalovovem primeru ter o socializmu v Jugoslaviji. Ocene italijanske levice g. Bula-toviča ne odkrivajo samo bistvenih napak s stališča socialistično analize političnih nadstruktur naše družbe, temveč tudi skrajno površnost. To mojo sodbo potrjuje tudi osebna izkušnja, ki sem si jo pridobil pri večkratnih srečanjih z voditelji Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze. Ko sem se razgovarjal z njimi sem imel vtis, da oni poznajo mnogo globlje italijansko delavsko gibanje ter bolje razumejo vlogo PSIUP, kot rimski dopisnik, ki, se zdi, da se zateka po dokumentacijo bblj k vladnim agencijam kot pa . k svoji neposredni. izkušnji. Op. ur. Objavljamo gornje pismo, ker nimamo nič proti, če hoče kdo povedati svoje mnenje o mnenju drugih. Glede nekaterih trditev v pismu bi pripomnili le to, da ni vse tako enostransko kot tolmači njih avtor, posebno če se na nekatere stvart, ne gleda le iz ozkega strankarskega stališča. lov in mnogo avtobusov, ki dvigajo velik prah. Zato je sedaj vsa1 okolica močno zaprašena, da ni več podobna nekdanjemu lepemu, zelenemu okolju, kamor je zahajalo na stotine izletnikov zlasti ob nedeljah. V zadnjih časih se v mestu mnogo razpravlja in piše o zaščiti naše lepe kraške okolice. Vsa odgovorna in pristojna oblastva soglašajo z ljubitelji narave, da je treba kraške naravne lepote zaščiti, da se ne sme dovoliti gradnje industrijskih ali drugih podjetij, ki bi lahko kvarile ali pa celo onesnažile kraško okolje. To je vse prav in lepo. Toda vprašujemo se, ali še ni nihče videl, kako je prah, ki ga dvigajo avtomobili ko vozijo po novem delu makadamske ceste do svetišča, onesnažil velik del okolice med Kontovelom in svetiščem? Ta nova turistična cesta, ki bi morala turistično ovrednotiti tamkajšnje področje, služi sedaj samo avtomobilom, pešči pa se ceste in njene širše okolice izogibajo, ker so travniki, drevje in grmovje tako zaprašeni, da se človek ne more niti za trenutek ustaviti in spočiti. Zato opozarjamo občinsko upravo, naj takoj poseže v zadevo in zahteva od graditeljev nove turistične ceste, naj jo čimprej asfaltirajo, da bo lahko ta del kontovelske gmajne in borovega gozdiča ponovno zadobil svojo prejšno naravno lepoto. Zastoj pri carinjenju blaga na meji je v škodo goriškemu gospodarstvu Včeraj je čakalo okrog 50 tovornjakov s prikolicami - Operaterji imajo od tega veliko škodo in se utegnejo usmeriti drugam, kjer je manj čakanja Trčenje na nabrežju Včeraj ob 12.40 so pripeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 24-letno uradnico Lino Bal-dini iz Ul. Madonizza štev. 2, ki se je malo prej ponesrečila na Obrežju 3. novembra. Zdravniki sodijo, da bo ženska ozdravela v 12 dneh. Poškodbe, ki jih je dobila pri nezgodi, zadevajo mišečev-je in živčevje med lobanjo in vratom. Nezgoda se je pripetila, kot smo dejali, na Obrežju 3. novembra v bližini Ulice S. Carlo V tistem trenutku se je Baldinijeva peljala z avtom v smeri proti Korzu Cavour. Iz neznanih razlogov je trčil vanjo od zadaj avto, ki ga je upravljal 66-letni Emilio Brusoni iz Ul. Udine 79. Sunek ji je odbil glavo nazaj, pri čemer je dobila omenjene poškodbe. Z zidarskega odra je padel Ob 13.50 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice s prognozo 12 dni zdravljenja zaradi globoke rane na spodnji ustnici in raznih drugih poškodb 35-letnega zidarja Severina Villacha iz Ozkega Rtiča štev. 1. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK, katerega u-službenci so povedali, da so nudili Villachu prvo pomtič \i bližini Sv. Roka pri Miljah. Villach je v trenutku nesreče delal na zidarskem odru v višini 5 metrov. Zdi se, da je delavec v tistem trenutku pregledoval električno napeljavo (baje so opazili, da se je tok izgubljal neznano kam) ter da se je po nesreči dotaknil električnega voda. Električni tok ga je nekoliko omamil in zaradi tega je padel z odra. Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši so vse bližnje ceste zatrpane s tovornjaki, POSTOPNO ODPRAVLJANJE VRZELI Berilo «Moja gredica» za 2. razred osnovnih šol Pripravil ga je Bogomir Lojk, ilustriral Ivo Kovač - Lani je izšlo berilo za 5. razred Vrzel, hi obstaja med učili za slovenske šole v Italiji, je delno odpravljena z izidom berila za drugi razred osnovnih šol, ki se imenuje *Moja gredica*. Pripravil' ga je Bogomir Lojk iz Gorice, avtor podobne knjige za peti razred osnovne Sole, ki je izšla lansko leto. Izdala in založila jo je vsedržavna ustanova za ljudske m šolske knjige v Rimu; knjigo je ilustriral Ivo Kovač. Obsega vsega skupaj 140 strani; slike so eno. barvne in jasne, tiskala je Tipo-grafia sociale v Gorici. Na začetku knjige je zaporedno kazalo, sledi mu kazalo po snovi. Soli je posvečenih več tekstov v poeziji in prozi. Z enim izmed njih se pričenja tudi berilo. Njegova vsebina je aktualna tudi v časovnem pogledu, saj smo pred pričetkom novega šolskega leta. Glasi se: Mama mi je danes rekla: «Kaj bi tožil, sine! nič ni iz njega, ki mu mladost brez učenja mine.* (Ivica Cermak-Ivan Minatti) Sledi poglavje o domu, svetu, ki nas obdaja, letnih časih in vremenu, morju in počitnicah, ki jih Na mejnem prehodu pri Rdeči hiši v Gorici je zopet začelo zastajati delo pri carinjenju tovornjakov. Preteklo soboto zvečer je ostalo nepregledanih okrog 40 tovornjakov s prikolicami, ki so mo. rali počakati preko nedelje. Včeraj pa so se tem pridružili še novi prihodi, zlasti iz Jugoslavije, odikodeir prihaja vedno več tovornjakov naloženih z drvmi, saj je sedaj prišel čas, ko je treba misliti na zimsko ogrevanje. Posledica tega je, da je bil v nedeljo, še bolj pa včeraj, zapolnjen ne samo ves že itak omejen parkirni prostor mtd Ul. Alviano in Cravos, ampak so stali tovornjaki na obeh straneh Ul. Alviano vse tja do njenega vrha, daleč po po Ul. Giustiinani ter v Ul. Cravos. Kolikor smo se informirali, so včeraj dopoldne do 11. ure pregledali in ocarinili samo sedem to-vomjakov, kar bi dalo sklepati, da so jih ves dan okrog 15. To je seveda odločno premalo, saj so jih prejšnje dneve odpravili po 50 do 60 in to je bilo komaj za sproti, spričo vedno večjega prometa. Prizadeti krogi pravijo, da so v zadnjih dnfeh pbštall pregledi bolj strogi in zamudni, ker da si) odkrili v nekem hladilnem vozu, ki nosi evidenčno tablico RE (Reggio Emilia) večjo količino mesa kot pa je bila prijavljena. Govori še o skoro 10 stotih viška. To je prvič, da so na tem prehodu ugotovili tako nepravilnost večjega obsega. NEKAJ ZA ŽIVINOREJCE Oktobra splošno cepljenje živine proti slinavki Brezplačen pregled za tbc in brucelozo . Odškod-nina za okužene živali . Priporočilo ovčarjem Obmejni carinski organi imajo nedvomno pravico in tudi dolžnost, da kontrolirajo blago, ki pri. haja ali odhaja čez mejo. Pri tem pa bi morali urediti zadevo tako, da tovori ne bi preveč zastajali na meji, ker imajo prevozniki in operaterji s prekomernim postajanjem in čakanjem na carinjenje precej večje stroške, okrog 20 tisoč lir dnevno, za vsak tovornjak. Ce ni dovolj osebja, bi ga morali pomnožiti, ali kako drugače pospešiti preglede. Dejstvo je namreč, da če bodo morali prevozniki v Gorici preveč čakati, se bodo usmerili na druge prehode, kjer je zadeva bolje ure* jena. Od tega pa bo imelo goriško gospodarstvo samo škodo in niti ne tako majhno. To pa prav v času, ko na jugoslovanski strani v Rožni dolini pripravljajo nov parkirni prostor za tovorna vozila in si prizadevajo omiliti ozko prometno grlo tnk na meji. Tudi občinski svet v Gorici je pred časom poudaril važnost blagovnega prometa pri Rdeči hiši ter sprejel resolucijo, v kateri priporoča bolj speditivno poslovanje, kar bi bilo prometu na tem področju' ša‘mb v korist. Sedanji zastoj prav gotovo ni v duhu te resolucije in prav bi bilo, če bi se pristojne krajevne oblasti ponovno zanimale za to zadevo, ki je v tako tespi povezavi z goričkim gospodarstvom, katero si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi okrepilo svoj še vedno zelo šibak položaj VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Le industrije ob vhodih v Nadiške doline lahko zaustavijo propadanje gorskih vasi Pravilne ugotovitve deželnega koordinatorja raziskovanj za ozemeljsko ureditev dežele prof. Lacave Prvi rahli osnutki načrtov o industrializaciji v Beneški Sloveniji so zelo nejasni. Občine Beneške Slovenije se sicer Izjavljajo druga za drugo, da je treba ustanoviti čiru-prej konzorcij za industrializacije v Beneški Sloveniji, toda nikjer ni povedano, kje naj bi bilo to -ndu-strijsko središče. Ljudje v Beneški Sloveniji sicer dobro vedo, da mo- lil MO «1K1S» PKOSEH Predvaja danes, dne 6. t.m. z začetkom ob 19.30 barvni, pustolovski film v cinemascope: VEROE Dl BABILONIA (JUNAK IZ BABILONIJE) Igrata: GORDON SCOTT, MOIRA ORFEI ODSLEJ TUDI V NOVI GORICI NOV TURISTIČNI a MARKET nova gorica Leninova ulica (za modnim domom) blago široke potrošnje živila bife menjalnica 10 odst. popusta pri uakupu neprehrambenega blaga s tujo valuto parkirni prostor odprto neprekinjeno od 7.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 7.00 do 11.00 R E HRANA E X P O H T - 1 M P O H T LJUBLJANA ra biti industrija postavljena prav v Beneški Sloveniji in ne morda v bližnjem Čedadu ali pa v Tavor-jani, Ahtenu ali katerikoli podhri-bovski narodnostno-mešani občini. Vedo namreč, da v Čedad ne bi mogli hoditi vsak dan na delo v industrijske objekte in da bi tam do bili slabša dela, manj plačane službe. To velja za katerikoli kraj, ki bi bil izven ožje Beneške Slovenije. Kdor resno želi zadušiti emigracijo iz Beneške Slovenije, ta mo .a zgraditi industrijske objekte prav v Beneški Sloveniji predvsem za delovno silo iz slovenskih va-ii Beneške Slovenije. Prav o tem pa se pobudniki konzorcija za industrializacijo Nadiških dolin nočejo jasno izraziti. Pač pa se je o tem problemu popolnoma jasno izjavil profesor La-cava, deželni koordinator raziskovanj za ozemeljsko ureditev dežele. Prof. Lacava je jasno in bistro povedal, kje je treba postaviti industrije, da se zaustavi emigracija. «če hočemo zmanjšati do najmanjše mere razseljevanje v deželi, pravi prof. Lacava, je treba zadeti emigracijo tam, kjer se poraja.« Zato predlaga prof. Lacava, da je treba postaviti produktivne obrate na izhode dolin v ravnino. Hkrati pa Je treba izboljšati prometne zveze po dolinah. Na tak način bi dosegli, da bi ostalo prebivalstvo v svojih vaseh, ki bi se modernizirale in dobile tiste usluge, ki jih nudi mesto. ((Obstoje, ugotavlja čisto pravilno prof. Lacava, človeška naselja, kjer uživajo prebivalci tako nizke socialne potrebe, da Je nevarnost, da pobegne celotno prebivalstvo. Tako bi dokončno in nepopravljivo Izgubili gospodarske in kulturne dobrine, ki so se v stoletjih ustvarile.« Vasi Beneške Slovenije in tudi Karnije ter drugih gorskih dolin so na tem, da definitivno propadejo, če ne bodo postavili industrijskih virov produkcije na ustja, izhode gorskih dolin pred ravnino. V Tolmezzu, Gemoni in drugod se razvnemajo v zvezi z Lacavalo-vim referatom žive razprave. Na žalost v Beneški Sloveniji nismo še niti s formalnimi pripravami za ustanovitev industrijskega konzorcija tako daleč, da hi konkretno razpravljali, kje bomo zadeli emigracijo tako, da bodo ljudje raje ostali doma in tu delali v induskij-skih obratih. Iniciativa je namreč za ustanovitev konzorcija za ((Slavijo« drugje, izven Beneške Slove- nije in ne tako kot za Beneške republike v samih dolinah Beneške Slovenije. Za Čedad pomeni, da mora biti izhod iz Nadiških dolin nekje v Čedadu, torej daleč proč od pravih izhodov dolin, kjer je mogoče zadeti emigracijo, kot trdi deželni koordinator Lacava. Ljudje vidijo izhod, «sbocco» Nadiških dolin v ravnini ob Nadiži pri špetru in sv. Lenartu. Tam naj stojijo mali ali pa srednji objekti industrije, le tam se bo vsa odvečna de-ovna sila Beneške Slovenije zaposlila In bo tako izginila emigracija. Le z industrijo pri špetru in sv. Lenartu bo začel proces sanaoije i in modernizacije slovenskih vasi v Nadiških dolinah, da bodo ljudje hoteli ostati doma in razviti v njih terciarne dejavnosti. V Čedadu beneški Slovenci niso nikdar dobili enakovrednih mest s čedadskimi in okolniml prebivalci. V Čedad je predaleč. Predaleč bi živeli od svojih vasi in bi zato ostale to vasi kup nesreče, umazanosti in zapuščenosti, kot so sedaj, že pred sedanjimi pobudniki konzorcija za industrializacijo Nadiških dolin, ki sede seveda v Čedadu, so že večkrat po vojni predlagali občinski zastopniki, da se mora zgraditi industrija tik ob špetru v ravnini ob Nadiži. Te predloge so zdaj v Čedadu potisnili vstran in hočejo zmagati s svojo tezo čedadske industrijske cone za vse Nadiške doline in vse vasi čedadskega okraja. Kdor hoče rešiti Beneško Slovenijo pred dokončnim propadom vseh gospodarskih in kulturnih dobrin, si so jih v stoletjih nakopičili pod patriarhi in Beneško republiko v svoji ((Slavijl», ta mora biti pripravljen na boj s tistimi, ki bi radi industrializacijo Izvedli daleč od izhodišč v dolino. Oktobra diskusija o mestni prevozni službi »Kakor so se doslej razvijali po govori okoli mestnih avtobusov, je občinska uprava prepričana, da bo sprejela načelni sklep o organizaciji mestne avtobusne službe v prvi polovici meseca septembra, tako da bi občinski svet sklepal o predlogu občinskega odbora prvi polovici oktobra »S temi besedami se zaključuje obsežen pismeni odgovor župana Martine na vprašanje občinskega svetovalca PSDJ v Gorici Gianluigija Deve-taga, ki je želel izvedeti za razloge, zavoljo katerih še niso vključili v dnevni red občinskega sveta v Gorici poobčinjenje mestne avtobusne službe. Zupan v svojem odgovoru navaja številne sestanke, ki so jih imeli okoli tega vprašanja in tudi težave, ki so se na njih pojavljale. Pokrajinski živinozdravnik dr. Germmetti nam je sporočil, da so v teku priprave za cepljenje živine proti slinavki in parkljevki. Novost pri tej operaciji je letos v tem, da ne bodo cepili samo živine v obmejnem pasu, ampak na področju celotne pokrajine. Cepivo bo nudilo zdravstveno ministrstvo brezplačno, živinorejci pa bodo plačali le običajen prispevek 250 lir za živinozdravnika in pomočnika. Zato pa je cepljenje obvezno. Podrobnejša navodila za posamezna področja bodo objavili pozneje. Obenem bodo izvedi!'tudi pohov-tio kontrolo živine glede jetike in bruceloze. Ta kontrola bo brezplačna. Posebna komisija bo v določenih dnevih pregledov po klav-nicah okuženo in za zakol določeno živino in na podlagi njene ocene bodo lastniku iz.plačali primerno odškodnino kot razliko med vrednostjo živine in izključkom za meso. Za razliko od drugih let torej ta odškodnina ne bo več enaka za vse ampak se bo spreminjala od primera do primera. Na splošno je zdravstveno stanje goveje živine na Goriškem kar dobro, ker niso v zadnjem času zabeležili nobenega primera kužnega obolenja. Le med prašiči je bilo nekaj primerov rdečice, ki pa ne povzroča zaskrbljenosti. Poglavje zase tvorijo črede ovac na Krasu, med Doberdobom, Selcami in Vermeljanom, vsega nekaj sto glav, ki jih je težko kontrolirati kar se obolenj tiče. Zato pokrajinski živinozdravnik priporoča gospodarjem v njihovem lastnem interesu, da držijo ovce ločeno od druge živine ter tako preprečijo okužbo govedi, če bi bila kakšna ovca bolna. To je važno predvsem pri brucelozi, ki je nevarna tudi za ljudi, pri katerih je znana pod imenom maltska mrzli-ca ter je včasih tudi smrtna. Zato v tem oziru predvidnost ne bo nikoli odveč. iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiuutiiiiiiiiiiiii TRČENJI NA SPODNJEM GORIŠKEM Motociklist padel ker je počila guma Včeraj ponoči ob 4.15 so sprejeli za 10 dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 35-letnega Luigia Berto-io iz Gonarsa, ki je padel v Ver-si ob 3.30 z motociklom, ko je šel na delo. Pri prvem kolesu mu je počila guma in Bertoia je izgubil kontrolo nad vozilom. Pri padcu se je udaril na lobanjo in ranii na zgornji ustnici. Priletni osebi hudo ranjeni zaradi trčenja dveh avtov Njuno «giardinetto» je zaneslo v nasproti vozeči tržaški fiat 850 • Padec motociklista Avtomobilist pri Devetakih povozil 9-letno deklico Včeraj nekaj pred 17. uro se je peljal 19-letni Gianni Pitassi, doma iz Gorice, Ul. Margotti 11, z očetovim avtom »alfa romeo 2600» po cesti v Dolu v smeri proti Trstu. Na cesti pri Devetakih mu je privozila s kolesom nasproti 9-let-na Sonja Peric od Devetakov št. 4 ki je imela na kolesu tudi svoje ga mlajšega bratca. Zaradi mokre ceste je avto zaneslo in od strani je obrsnil kolesarko, ki je padla s kolesom vred. Pitassi jo je takoj naložil na svoj avto in odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so deklici ugotovili precejšnjo rano na levem stegnu in več odrgnjenj ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju. Njen bratec pa je ostal skoro nepoškodovan im je šel domov. preživljamo ob njem, delu in poklicu, ki ga izberemo, vozilih m cestno-prometni vzgoji, zdravju praznikih in počutju med njimi, vzgoji in ljubezni do živalic, znanosti, tudi vrhunski, obdelani na dojemljiv način; za zaključek je vrsta zgodbi in basen, ki bodo prijetno čtivo za otroke v šolskih klopeh in doma. Knjiga Je tiskana na dobrem papirju, platnice so večbarvne. Izšla je ravno v času, da bodo učenci imeli kaj vzeti v roke, ko bodo začeli s poukom. Kdo bi jim ne želel, da bi iz nje kar največ pridobili: znanja in omike. Izleti in ture SPD Odbor in člani slovenskega planinskega društva v Gorici so vkljub ne baš lepemu vremenu vseeno še kar dobro izkoristili poletne mesece. V začetku julija, ali točneje v soboto 6. in nedeljo 7., so se pred-stavniki SPD udeležili otvoritve nove koče na Črni prsti, ki nosi ime Zorka Jelinčiča, goriškega rojaka in vnetega planinca. Kočo u-pravlja SPD iz Trsta. V nedeljo 24. julija so priredili družinski avtobusni izlet na Jezersko na Gorenjskem, že prejšnjo soboto pa je odšla skupina planincev na visokogorsko turo na Grintovec mimo Češke koče. Dne 21. avgusta je bil zopet družinski avtobusni izlet s ciljem Bled in ob tej priliki so izletniki šli tudi skozi romantično sotesko Vintgarja. Oba družinska izleta sta dobro uspela in je bila udeležba zelo dobra. Po daljšem presledku so planinci SPD napravili v nedeljo 28. avgusta ponovno turo na Viš (Jol Fuart) ,ki je visok 2666 m; imeli so zelo lepo vreme in bili deležni krasnega razgleda, ki se nudi 9 tega vrha. Tudi v septembru bi radi na pravili še kakšen izlet ah celo turo. Vendar pa je vse odvisno oa vremena, ki vsaj na začetku še tu pokazalo prave zanesljivosti. Vpisovanje v šolo Glasbene matice šota Glasbene matice v Gorici sporoča, da se prične šolski pouk v ponedeljek 12. septembra. Vpisovanje se vrši na sedežu v Ul. Asco-li št. 1. Na podružnicah bodo vpisovali po naslednjem razporedu: ▼ sredo ob 15. uri v Sovodnjah (prosvetna dvorana), ob 17. uri v Stan-drežu (pri g. Francu Lupinu). miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiHMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiuiiiiiiii MED GRABLJENJEM IN NAKLADANJEM SENA Ose so na Laškem napadle Gergoletove iz Doberdoba Nekdo izmed njih je dregnil v osje gnezdo ter jih razsršil Huda prometna nesreča se je pripetila v nedeljo nekaj po 22. uri pri novi transformatorski centrali ENEL v tržiškem predmestju. Dve osebi sta se hudo ranili in se bosta morali nad mesec dni vsaka zdraviti v bolnišnici. Giovanni Flego, star 61 let, iz Ul, 1. maja 87, ki se je z njim peljal pek 62-letni Alberto Leban iz Ul. Marzio Moro 13 sta se po državni cesti št. 14 peljala v Tržič. Na vsem lepem je Flega zaneslo na levo v nasproti vozeči tržaški fiat 850, ki je ravnokar zaključeval prehitevanje avtomobila. Fulvio pedara, star 28 let je nadaljeval vožnjo še kakšnih 150 metrov in se ustavil na manjšem parkirišču, da ne bi povzročil s hitro zaustavitvijo verižnega trčenja štirih vozil, ki so se peljali za njim. Flegov avto »giardinetta« je po trčenju zavil na desno v cipreso, kjer je obstal. Oba priletna voznika so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo Flego zdravil 40 dni zaradi udarca v glavo in zloma čeljusti, Leban pa 35 dni zaradi zloma nosne kosti, ter raznih ran. Potniki tržaškega avtomobila so ostali nepoškodovani. nesrečil ciklomotorist 37-letni Giuseppe Fracaros iz Ul. Redipuglia št. 109 v Ronkah; prebil si je ustnico in zlomil spodnjo čeljust; zdravil se bo 10 dni. V spalnici si je zlomil stegnenico Včeraj popoldne ob 15. uri so sprejeli v goriški civilni bolnišnici za 30 dni na zdravljenje 69-let-nega Antona Grudna iz Ul. Ba-lilla, ki si je zlomil levo stegnenico. Mo", je povedal, da se je ponesrečil že pred tednom dni doma v spalnici, ko se je odpravljal spat ter je padel. Na delu v SAF0G se je ponesrečil Včeraj dopoldne, ko je bil na delu v SAFOG, kjer je z žerjavom prenašal tovore, je napačno stopil in padel 57-letni Raffaele Fontanin iz Podgore, Ul. Brigata Treviso 37. Popoldne ob 17. uri so ga pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili, da si je spabnil desno nogo v kolenu ter Gergolet iz Doberdoba je v soboto zvečer med grabljenjem sena ponevedoma dregnil z orodjem v osje gnezdo ter povzročil ostro reakcijo os, ki so se spravile na vseh šest oseb in še na konja, vpreženega v voz, na katerega so nalagali seno. Zvečer so se vsi zatekli v tržiško civilno bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč in jih poslali domov, kjer se bodo zdravili nekaj dni. V soboto okoli 19. ure so se Gergo-letovi odpeljali v Laško, kjer so v bližini šol v Ronkah pokosili travnik. Poleg 62-letnega Andreja so bili še 25-letnl Adorino in 18-letni Vladimir iz Ul. Gorizia 14, 29-letni Evgen s Tržaške ulice 4, 36-letni Giuseppe iz Ul. Vallone 20 in 28-letna Roza iz Ul. Gorizia 4. Med delom je nekdo izmed njih z grabljami dregnil v osje gnezdo, živalice so se divje zagnale v ljudi na travniku, in bolj kot so se jih branili, hujše Je bilo. Pikale so v roke, noge, glavo, hrbet, kjerkoli so našle kaj mesa. Prizanesle niso niti konju, ki je podivjal in so morali teči za njim, da jim ni ušel.. Z njim so zbežali tudi Gergoletovi, ki pa so jih medtem ose dodobra opikale. Sestanek za avto cesto danes v Novi Gorici Danes dopoldne bo v Novi Gorici napovedani sestanek strokovnjakov Gorice in Nove Gorice, kateremu bo prisostvoval tudi glavni projektant avtomobilske ceste inž. Maternini, da bi določil kraj, kjer naj bi prečkala državno mejo projektirana avtomobilska cesta Vil-lesse - Gorica • Nova Gorica -Ljubljana; sestanek naj bi bil ob 10. uri po italijanskem času. Skoraj istočasno se je na cesti verjetno tudi zlomil. Pridržali so med Ronkami in Starancanom po- ga za 20 dni na zdravljenju. Okoli 10.000 ptičev na sejmu sv. Bortolomeja Lepo vreme Je v veliki meri pripomoglo k nadvse uspelem ptičjemu sejmu, ki ga je go riška Pro Lo-oo pripravlja v nedeljo v parku županstva. Sejma se je udeležilo okoli 200 prijavljencev, ki so s svojimi okoli 10.000 ptiči sodelovali v raz- nih kategorijah. V kletkah je bilo mogoče videti ptiče najrazličnejših pasem. Papig ni bilo toliko kot prejšnja leta. pa tudi eksotičnih ptičev ne, ker zanje niso določili visokih nagrad. Zato pa je bilo mnogo domačih ptičev vseh vrst. različnih po barvi perja, petju in tudi po imenu. Manifestacija se Je zaključila z nastopom folkloristov Santa Gorizia in pevskega zbora Seghizzl. Ob zaključku manifestacije je razsodišče sporočilo imena zmagovalcev. Vodil ga Je predsednik Pro Loco dr. Pellis, sestavljali pa so ga dr. For-mentlni, Gallas, rag. Franzot, geometer Ferfoglia, Ferlgo in dr. Gallas. Nagrajenci so povečini iz Furlanije. Dorica VERDI, 17.00: «Corte marziale«. G. Cooper in R. Steiger; ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 16.30: «Le spie vengono dal šemi freddo«. Franco Fran-chi e C. Ingrassia; italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 16.15 — 22.30: «Assassinio sulla Costa azzurra«. Daniele Darrieux in Roger Hanin; francoski film. VITTORIA. 17.00; «L’urlo degli eroi«. W. Holden, G. Kelly in F. March; ameriški kinemascopski film v barvah. CENTRALE. 17.30—21.30: «La valle dell’orso». C. Walter in M. Hyer; ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 18,—22.: «Golia alla conquista di Bagdad«, R. Stee in H. Line; v barvah. EXCELSIOR. 17.—22.: «1 prolbiti amori dl Tokio«. Dokumentarni film v barvah. PRINCIPE. 18,—22.: «11 treno del sabato«. G.M. Canale, V. Ciangot-tšni in N. Dorsi. Ronke RIO. 19.30—22.: «Aiuto — Helplt Z Beatlessi; v barvah. EXCELSIOR. — Zaprto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia 10, tel. 25-76. Pred 36 leti Po končanih odvetniških govorih se je fašistično sodišče umaknilo iz sodne dvorane, vsi drugi prisotni v dvorani pa so ostali na svojih mestih in čakali, dokler se ni fašistično sodišče povrnilo, da bi slišali obsodbo. Za ta čas, to je več kot tri ure, so nas obtožence odvedli v neko bližnjo sobo, kjer so nas posedli na stole, razvrščene tako, da je na vsaki strani obtoženca sedel po en karabinjer, oziroma po en tajni policaj, preoblečen za tisto priliko v karabinjersko obleko. Pogovori med nami so bili strogo prepovedani, pač pa so se karabinjerji vsiljevali, da bi napeljali pogovor z nama, toda zaman so čakali naših odgovorov. Ko smo si kdaj skušali izraziti bodrilne misli, nas je neki narednik, fci je verjetno znal slovensko, takoj prekinil in nas opozoril, da nas izolira, če bi kdo skušal to ponoviti. Kljub temu smo se priporočali tistim tovarišem, za katere smo pričakovali, da bodo v kratkem času na svobodi, naj pozdravijo naše sorodnike in prijatelje. Najživahnejši so bili mlajši, to je tovariša Bidovec in Stoka, ki sta se začela tudi šaliti. Ta se je šalil, da gre na kavo, ta na kozarec, ta da pojde na izlet, na planine... itd. — Narednik se takim pogovorom ni upiral. Ko so nas približno ob 23. uri Na današnji dan pred 36 leti so na pusti planoti blizu Bazovice odjeknili streli. Zgodaj zjutraj, še v mraku, so iz tržaških zaporov pripeljali na morišče štiri mlade slovenske junake: Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča, ki jih je prejšnji dan posebno fašistično sodišče v Trstu obsodilo na smrt, ker so preveč ljubili svoj narod, svojo zemljo in svobodo. Da bi ob obletnici njihove največje žrtve počastili njihov spomin, objavljamo odlomke spominov njihovega soborca Vekoslava Špangerja, ki jih je objavil v knjigi »Bazoviški spomenik«. ponovno pospremili v kletko sodne dvorane, so vsi naokoli buljili z očmi v nas in nas začudeno gledali, verjetno zato, ker so pričakovali, da bodo uživali nad našim obupom, grdo so se zmotili, saj so nas videli pogumne in odločne kot ves čas procesa, četudi je bilo napor petih dni procesa težko prenašati. Ob koncu razprave smo začutili olajšanje. Kmalu nato je vstopilo sodišče in predsednik je tako prečital obsodbo, ki se je gldsRU: tObsojajo se: Vekoslav Španger na trideset let ječe, Vladimir Štoka na dvajset let ječe, Nikolaj Kosmač na petindvajset let ječe, Drago Rupel in Lovrenc čač vsak na petnajst let ječe, Janko Obad in Andrej Manfreda vsak na deset let ječe, Slavko Bevk, Miroslav Pertot, Marijo Zahar in Josip Kosmač vsak na pet let ječe, Sofija Kerže-Frančeškinoi>a na dve leti in šest mesecev ječe, Ciril Kosmač in Leopold Širca oproščena. ALOJZIJ ' VALENČIČ FRANJO MARUŠIČ ZVONIMIR MILOŠ FERDINAND BIDOVEC se obsojajo na smrtno kazen, ki se mora izvršiti na ta način, da se ustrelijo v hrbet.* Predsednik sodišča se je za trenutek stoje zadržal z obsodbo v roki in bahavo nasmešen spremljal vzklike in odobravanje svojih pajdašev. Ta človek krepke postave, komaj 33 let star, general fašistične milice in vrhovni predsednik posebnega fašističnega sodišča, je dobil nalogo od Mussolinija, da stre konspirativno delovanje antifašističnega in komunističnega tabora, da korenito zatre manjšinsko življenje v Italiji in da terorizira štiridesetmi-lijonski italijanski narod z obsodbami tistih, ki bi se hoteli upreti fašizmu. Ta človek je še enkrat naduto ir s prezirom pogledal na svoje žrtve, ki jih je v tistem hipu obsodil na smrt v imenu fašistične pravice samo zato, ker so zahtevali pravico zase in za svoje rojake. Obsodil je samo mlade, povečini delavce in kmete, ko pa so se mu ti med procesom rogali, se je omejil na to da je pozvonil, ko je takrat Bidovec vzkliknil: tbufoni», je to prezrl. Le ko mu je Nikola Kosmač odgovoril po tržaško na neko vprašanje o zadevi napada na Cureta, kar je povzročilo smeh vseh navzočih, se je ta človek smejal z nami. Zdaj pa se je o-šabno obrnil kot da bi se povra-čal od kdo ve kakšne zmage in je nato izginil. Vsi smo vstali, da se poslednjič poslovimo od štirih na smrt obsojenih tovarišev, bavoviških junakov. Med objemi so nam še enkrat priporočali, naj pozdravimo sorodnike, prijatelje in znance. Toda karabinjerji so jih vlekli od nas in niso jim dali časa, da bi se z nami kaj vec pogovorili. Gledali smo za njimi, da bi od njih ujeli še kakšno kretnjo, toda vrata so se naglo zaprla za njimi. Mnogi od prisotnih so v tistem trenutku obkolili železno kletko, da bi nas od bliže opazovali in ugotovili. ali nas je obsodba spravila v obup. Tega pa niso mogli ugotoviti, pač pa so lahko videli srčnost, ki nas je navdajala za časa procesa in tudi v tem težkem trenutku zgodovinskega dogodka, ko smo se morali ločiti od svojih šti rih tovarišev. * • • Po obsodbi so nas v vsej na- glici pospremili iz sodne dvorane skozi dolgi hodnik, ki je peljal v ječo «Coroneo», kjer so nas porazdelili v celice. Tedaj sem začutil močan glavobol. Vročina se me je oprijemala vedno bolj. Tedaj so mi živci odpovedali, ker sem postajal vedno bolj nestrpen. Hotel bi se spoprijeti s kom, ali nisem imel s kom. Rad bi se bil prepiral ali stepel, samo da bi si dal duška, a kako? — Rad bi se bil zjokal, a nisem mogel. Hodil sem po celici sem in tja skoraj vso noč, kljub temu da me je čuvaj najprej opozarjal, nato mi grozil, da moram na brando, ali da me zatoži zaradi prekrška. Prezrl sem ga, a ustavil sem se od časa do časa pri oknu, da sem prisluhnil, kaj se dogaja na dvorišču. Slišal sem, ko so prihajala in odhajala motorna kolesa, avtomobili in kamioni. To nam je tudi tedanji očividec poročal: «Po dvorišču koronejskih zaporov so drveli z motocikli sem in tja faši-stovski kurirji, ki so odnašali ali prinašali navodila. Kmalu po treh so se začeli vkrcavati na že pripravljene kamione na dvorišču koronejskih zaporov fašisti 58. bataljona, ki je štel 600 oboroženih fašistov pod poveljstvom konzula Diamantija. Med temi sta parkirala dva oklop-na avtomobila. V enega teh so položili štiri bele rakve iz golega lesa. Med dolgo vrsto karabinjerjev in fašistov so slednjič prikorakali zvezani in v posebnem spremstvu štirje junaki. Z večjim številom karabinjerjev so stopili v oklopni avtomobil, ki ga je vozil šofer Se-mera.ro. Od tam je vsa karavana oddrvela na travnik v bližino vojaškega strelišča pri Bazovici. Temu sprevodu so se pridružili trije avtomobili, zasedeni od raznih višjih oblasti. Fašisti so z brzostrelkami na ramah drveli z motocikli včasih pred karavano, včasih za njo.* Ko so dospeli na bazoviško strelišče, so najprej izstopili fašisti, nato vsi člani komisije izrednega fašističnega sodišča in tem so se pridružili še štirje v civilu in nekaj drugih veljakov. Bilo je slišati le ropotanje orožja in tu pa tam medel glas. Rahel veter je pripogibal veje redkih dreves, s katerih se je spuščalo listje na kraška tla in šelestelo. Ko so se fašisti razvrstili in ko so postavili štiri stole v bližino, so izstopili štirje bazoviški junaki v spremstvu karabinjerjev in nekoga v civilu. Marušič je tiho spremljal s pogledom odhode in prihode in mirno odgovarjal na formalna, vpraša- m. popisnega napora, ki ga je prestal v dnevih procesa. A še bolj vidna je bila posledica bolezni, ki ga je mučila ves čas zapora. Kljub temu, da je bil fizično strt, je korakal v smrt kot borec, zavedajoč se, da se žrtvuje za boljšo bodočnost svojega naroda in vse skupnosti. Lojze Valenčič je že premagal svojo prvotno živčno napetost. Obsodba na smrt ga je v prvem trenutku iznenadila, ker na to ni bil pripravljen. Saj je bil njegov položaj do procesa še nejasen. Poleg tega mu je njegov odvetnik zatrjeval, da ne bo ustreljen. Toda svoje grenko presenečenje je hitro premagal in prezrl biriče, ko so ga hoteli komedijantsko opogumiti. Bil je resen in malobese-den. Zvonimir Miloš je preživel zadnje ure, kot jih je običajno preživljal v družbi, kjer mu ni nikdar zmanjkalo humorja. Docela je bil pripravljen, da položi svoje življenje na oltar svobode in napredka. Pod njegovim mirnim značajem je brstela revolucionarna duša, ki ga je odločno vodila v borbo za narodne pravice in proti fašizmu brez nihanja in brez kompromisa. S takim značajem je stopil v smrt za svoj ideal in našo boljšo bodočnost. Do zadnjega trenutka je bil bolj zaskrbljen za svoje tovariše kot zase. Tak je bil naš velikodušni Zvonimir. Ferdo Bidovec, najmlajši l IIIII Itll II Iti II It lili IIIIIIIII lit IIIIIIIIHIII IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dva kiparja in en slikar v piranski Kakor smo sproti poročali, fe bila letos dejavnost piranske u-metnostne galerije zelo živahna. Zato je bilo tudi pričakovati, da bo tekmovanje «ex tempore« uspelo. Da bi ta uspeh posebej poudarili, bomo povedali, da se je natečaja udeležilo 35 likovnikov, med katerimi tudi mlad slikar iz Avstralije. Udeleženci so predložili 46 del v raznih tehnikah in umetniških smereh in od 7. do 21. avgusta je bila v piranski galeriji zelo zanimiva razstava, ki je zvabljala veliko občinstva, saj tovrstne razstave niso tako pogostne. Bilo pa je to tudi v dobi najvišje turistične sezone, ko je bilo v Piranu, Portorožu in okolici zelo veliko domačih in tujih gostov. Po tem višku turistične sezone pa se dejavnost piranske galerije ni usti^ vila. Od 24. avgusta do 4. septembra je bila v galeriji razstava grafike in plastik, na kateri so sodelovali s svojimi deli trije slovenski umetniki in sicer Andrej Ajdič, Dragica Cadež-Lapajne in Tone Lapajne. Čeprav je razstava že mimo, bomo te tri umetnike predstavili: ANDREJ AJDIČ, slikar in grafik. Rojen je bil 1937 v Laškem in končal Akademijo za uporabno umetnost na Dunaju 1961. leta. Razstavljal je: v času 1958-1966, sedemkrat na kolektivnih v Jugoslaviji in Italiji; samostojno pa petkrat v Avstriji in Jugoslaviji. Na piranski razstavi je pokazal 20 oljnatih slik na platnu, izdelke poslednjih 3 let, ki imajo Za skujmo osnovo motiv hmeljišč iz Savinjske doline. Ta motiv se vleče malone skozi ves ta ciklus njegovih podob, v katerih so nekatere vsebinske variante čustvenega in simboličnega značaja. Prevladujejo večinoma pri vrhu se prekrižajoče široke enobarvne poteze čopiča z zaokroženim ozadjem, na več ali manj ravni, ponekod pikčasti alf valoviti podlagi, ki naj simbolizira hmeljišče kot tako, kakor tudi življenjske pojave rasti ter dela in usode hmeljarja kot njegovega obdelovalca. Pri tem pa so barvni odtenki v skladu s poenostavljeno strukturo samih podob precej zadržani. Vse skupaj predstavlja neke vrste ideogram, ki ga občutljivi gledalec z določenim notranjim sozvočjem zmore zaznati kot vsebinsko tolmačenje. DRAGICA ČADEŽ-LAPAJNE j« kiparka. Rojena je 1940 v Ljubljani, kjer je bila na Akademiji za likovno umetnost in v specialki za kiparstvo pri Borisu Kalinu do 1965. leta. Razstavljala je desetkrat, vedno le v Jugoslaviji. Prejela je 1965. leta Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost v Ljubljani■ Sedaj je razstavljala 13 lesenih plastik, izdelke poslednjih 3 let, ki jih imenuje ritmične premike, oštevilčene in sestavljene simbole in kompozicije o človeku in še nekatere oštevilčene skice. Vsekakor je temelj njenega prizadevanja v proučevanju človeškega telesa, ki pa ga po-nazoruje simbolično z elementi kubističnih oblik. Kipci so sestavljeni kakor neka arhitekturna konstrukcija, toda s strukturalno obdelavo in kombinacijo, ki odgovarjata prirodi lesenega materiala. Razpeti so v višino in v širino in tako razgibani, da vzbujajo vtis določenih premikov in podob življenja in smrti, neki utrip, ki pa ga obvlada nežna ženska roka. Zato se že pri krajšem ogledu znajo prikupiti širšemu krogu občinstva. TONE LAPAJNE je kipar. Rojen je 1933 v Ljubljani, kjer je tudi bil na Akademiji za likovno umetnost in v specialki za kiparstvo pri Borisu Kalim 1965. leta. Razstavljal je enajstkrat v Jugoslaviji in Italiji, samostojno trikrat v Jugoslaviji. Prejel je 1961, leta Prešernovo nagrado Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, 1963. leta pa prvo nagrado na bienalu jugoslovanskih likovnih akademij v Beogradu. Seznam njegovih razstavljenih del v Piranu je obsegal 12 plastik iz varjenega železa, izdelke poslednjih 2 let, v katerih je hotel vsebinsko izraziti različne motive, kakor so vizije in spomini na barje in njene prebivalce, zmagovalca, ženo v večerni obleki in mitološke figure Ikara in Kentavra, poleg oštevilčenih skic brez vsebinskega napisa. čeprav je vsebinska motivika precej pestra, se povprečen gledalec ne more ubraniti vtisa, da ga je posebnost materiala in tehnike prisilila k oblikovanju nenehno se ponavljajoče kombinatorike s tendenco dviga in širjenja v napihnjeno formo, kateri so pridane manjše podrobnosti. Menda se da zapaziti vpliv dveh modernih angleških kiparjev: Chadwicka in Ar-mitaga. Vendar pa je dosledna originalnost v posameznih izvedbah, v sintezi vsebine in oblike. Povsem jasno se občuti, da so vsi trije umetniki iz iste generacije, ki si utira pot skozi sodobna spoznania. A. L. ATLČTIKA1 E.B. BUDAPEST-1966 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V BUDIMPEŠTI V zaključnem dnevu zlato tudi za Jugoslavijo Vera Nikoličeva premočno zmagala na 800 m Naslov tudi za Italijana Ottoza za zmago na visokih ovirah JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO' Novosadska Vojvodina prevzela vodstvo v prvi zvezni ligi Olimpija poražena - Visoka zmaga Tolmina v SCNL BUDIMPEŠTA, 5. — V nedeljo so oddali zadnje naslove in zadnje kolajne. Zastor je tako padel na letošnje evropsko prvenstvo, ki je prineslo Zahodni in Vzhodni Nemčiji ter Poljski največja zadoščenja. Nasprotno pa so sovjetski tekmovalci in še posebno tekmovalke v raznih panogah razočarale. Kljub temu pa so Sovjeti osvojili 20 kolajn, v lestvici po točkah pa so za 1 točko boljši od Vzhodne Nemčije. Izreden uspeh je dosegla tudi Jugoslavija, ki je v zaključnem dnevu evropskega prvenstva v atle tiki osvojila zlato kolajno To je Jugoslaviji prinesla izredna Vera Nikoličeva, ki je v teku na 800 m Premagala vse tekmice, dosegla nov jugoslovanski rekord, zabeležila letos najboljši čas na svetu in izenačila rekord prvenstva. Italijani so v nedeljo prišli po žaslugi izrednega Ottoza do tretje zlate kolajne. V drugih disciplinah so ostali praznih rok, še posebno, ker se Gentileju ni posrečilo v troskoku, da bi se preril do vrha. Tudi v štafetah Italijani niso bili na višini ostalih, vendar so na 4x400 m zabeležili nov državni rekord. V troskoku je prišlo do presenečenja: zlato kolajno si je nam- reč osvojil Bolgar Stojkovski, na katerega ni nihče računal. Tudi Jazy se je vrnil z zlatim odličjem domov, ker je na 5000 m premagal favorita Norpotha. Izidi nedeljskih finalnih tekem so naslednji: MOŠKI 800 m 1. MATUSCHEWSKI (Vzh. Nemčija) 1’45”9 2. Kemper (V. Nem.) 1’46”0 3. Tuemmler (Z. Nem.) 1’46”3 4. Carter (VB) 1’46”3, 5. Jungwirth (CSSR) 1’46”7, 6. Boulter (VB) 1* 47”, 7. Esteban (Šp.) 1’47”4, 8. Car-roli (Irs.) 1’47”9. 5000 m 1. JAZY (Francija) 13'42”8 2. Norpoth (Z. Nem.) 13’44”0 3. Diessner (V. Nem.) 13’47”8 ■■■uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnumiiiiiiiiii V SREDO OTVORITEV NA BLEDU SVETOVNO PRVENSTVO FISA V VESLANJU ^ 8.-11.9.1966 BLED JUGOSLAVIJA Včeraj izžrebane proge BLED 5 — Danes je prispel na Bled predsednik italijanske veslaške zveze odv. Diodato Lanni, ki je popoldne prisostvoval žrebanju Prog za izločilna tekmovanja na svetovnem prvenstvu. V sredo bo otvoritev II. prvenstva, v četrtek pa se bodo začele prve borbe. Zmagovalci v posameznih baterijah se bodo uvrstili v finale, poraženci pa bodo Y\« „4-_ i i ! _„ U* TPinnlno f zn.lr_ nastopili v repesažih. Finalne tekme bodo v nedeljo popoldne. Popoldne je predsednik mednarodne veslaške zveze Švicar Keller Pozdravil pred žrebom delegate vseh prisotnih 32 držav. Italija bo nastopila v četrtek s svojimi posadkami na progah z naslednjimi številkami: DOPOLDNE Četverec s Krmarjem — 1. Poljska, 2. Jugoslavija, 3. Finska, 4. Belgija, 5. Italija, 6. . Panama. Dvojec brez krmarja — 1. Franclja, 2. Anglija, 3. švedska, 4. Italija, 5. Kanada. POPOLDNE Dvojec s krmarjem — 1. Italija, 2. Španija, 3. ZDA, 4. Grčija. _Cetverec brez krmarja — 1. Madžarska, 2. švedska, 3. Italija, 4. Turčija, 5. V. Britanija, 6. Belgija. Osmerec — 1. Finska, 2. Italija, 3- Holandska, 4. Jugoslavija, 5. Nova Zelanda. Na Bledu že nekaj ur neprestano dežuje, kar onemogoča treninge posebno tistim veslačem, ki so v teh dneh prišli v prizorišče svetovnega Prvenstva v veslanju. Italijani, ki so 1. — 1. Nibble Boy X 2. Captain’s Boy X 2. — 1. Cerbero 2 2. Laces 1 3. — 1. Marradi 2 2. Serlio 1 — 1. Batan X 2. VVander X 5. — 1. Merio X 2. Ivor 2 *■ — 1. Mister Angelo X 2. Velario X kvote 11 — 616.077 lir 10 — 40.785 lir nastanjeni v 5 km oddaljeni Radovljici, so se danes odpočili. 4. Graham (VB) 13’48, 5. Mecser (Madž.) 13'48”, 6. Najde (Šved.) 13’48”2, 7. Kiss (Madž.) 13’48”2, 8. Salomon (Fr.) 13’52”, 9. Oliveira F. (Por.) 13-52-6, 10. Girke (Zah. Nem.) 13'53”2, 11. Haase (V. Nem.) 13’55”6, 12. Stawiarz (Pol.) 13’56”4, 13. Kostov (SZ) 14’, 14. Kilburg (Luks.) 14'6”2, 15. Allonsius (Bel.) 14T9”4. 110 m ovire 1. OTTOZ (Italija) 13”7 2. John (Zah. Nem.) 14”0 3. Duriez (Francija) 14”0 4. Mihajlov (SZ) 14”1, 5. Cornac-chia (It.) 14”2, 6. Liani (It.) 14"2, 7. Skomorokov (SZ) 14”2, 8. Fors-sander (Šved.) 14"3. 4x100 m 1. FRANCIJA (Berger, Delecour, Piquemal, Bambuck) 39”4 2. SZ (Ozolin, Tujakov, Savčuk, Ivanov) 39”3 3. Zah. Nemčija (Enderlein, Knic-kenberg, Metz, Felsen) 39”8 4. Vzh. Nemčija (Eggers, Erbstos- ser, Bergers, Burde) 40”, 5. Velika Britanija (Campbell, L. Davies, R. Jones, Kelly) 40"1, 6. Italija (Si-moncelli, Preatoni, Giani, Ottolina) 40”2, 1 4x400 1. POLJSKA (Badenski, Gredzin-ski BorowSki, Werner) 3'4"5 2. Z. Nemčija (Kinder, Roderfeld, Kruesmann, Ulbricht) 3’4”3 3. V. Nemčija (Weiland, Zerbes, Both, Klann) 3'5"7 4. Francija (Boccardo, Samper, Poi-rier, Nallet), 3’5”7, 5. V. Britanija (Adey, Graham, Sherwood, Wim-bolt-Lewis) 3’5”9, 6. Italija (Bello, Blanohi, Frinolll, Fusi) 3'6”5, MARATONSKI TEK 1. HOGAN (VB) 2.20-04-6 2. Vandendriessche (Bel.) 2.21’43”6 3. Toth (Madž.) 2.22’02” 4. Perez (šp.) 2.22'23”8, 5. Skripnik (SZ) 2.23'14”8, 6. Suharkov (SZ) 2.23'33"8, 7. Ihaksi (Fin.) 2.23’38”6, 8. Kantorek (ČSSR) 2.23’49”4, 9. De Palma (Italija) 2.25’10”6, 10. Wig-gershaus (Z. Nem.) 2.25’11”4. TROSKOK 1. STOJKOVSKI (Bel.) 16,67 2. Ruckbom (V. Nem.) 16,66 3. Kalocsai (Madž.) 16,59 4. Jaskolski (Pol.) 16,57, 5. Schmidt ATICTIKA MITING BORA Mladinski rekord Podbrščka v kladivu V nedeljo se je zaključil miting, ki ga je organiziralo športno združenje Bor. Med najboljšimi rezultati je dosegel član goriške O-limpije Edi Podbršček, ki je v kladivu dosegel nov italijanski mladinski rekord. Izidi so naslednji: 60 m ovire (ragazzi) 1. Colautti Andrea, C.S.I. Ts 9”8 2. Brumat, A.R. Torriana 10”7 3. Bevilacqua I., Pol. C.S.I. 10”9 Met kladiva (mladinci) 1. Podberšček E., Olimpija Go 44,13 (nov mladinski državni rekord) 2. Candusso Piero, Lib. Udine 37,93 3. Di Giusto P., Lib. Udine 33,68 Troskok (mladinci) 1. Lacovig R., Lib. Udine 12,59 2. Bressan R., C.S.I. Ts 11,90 3. Pian Fr.. A.R. Torriana 11,80 1000 m (ragazzi) 1. Fino F., Lib. Udine 3’00”9 2. Rizzi F., Lib. Udine 3’02”3 3. Weber R., C.S.I. Ts 3’07”7 8. Furlan Janko, Bor 3’18”8 9. Kobau Marko, Bor 3’23”1 1000 m (mladinci) 1. Cirello G., C.S.I. Ts 2’40”9 2. Londero P., A.S. Udinese 2’49”3 3. Donno G., C.S.I. Ts 2’55”2 6. Košuta Boris, Bor 3’02”7 Met krogle (mladinci) 1. Tarabocchia G.F., C.S.I. Ts 12,62 2. Tabacchi F., A.S. Udinese 10,98 3. Bonato R., C.S.I. Ts 10,94 300 m ovire (mladinci) 1. Loganes S., C.S.I. Ts 43”0 2. Capuccio A., S.G.T. 43”1 3. Bertolissi G., A.S. Fiamma 43”2 80 m (mladinci) 1. skupina: 1. Feregotto I., Lib. Udine 9”7 2. Kočevar S., C.S.I. Ts 10”0 2. skupina: 1. Piccoli E., A.S. Udinese 9”6 2. Gergolet M., A.S. Fiamma 9"7 3. Ermacora P., Lib. Udine 9”9 3. skupina Pellegrini G., Lib. Udine 9”3 Miconi R., Lib. Udine 9”4 Paron S., Lib. Udine 9”6 Višina (ragazzi) Zennaro F., C.S.I. Ts 1,60 Collavini L., Lib. Udine 1,55 Fontanella A., Lib. Udine 1,50 Kopje (ragazzi) 1. Kodrič R., Bor 39,94 2. Zenoni F., C.S.I. Ts 36,74 3. Bolton W., C.S.I. Ts 35,76 Skok s palico (mladinci) 1. Dannisi G., A.S. Udinese 3,80 2. De Fabris I., A.S. Fiamma 3,00 3. Fontanelli P., Lib. Udine 2,80 Štafeta 4x100 m (mladinci) 1. Libertas Udine «A» (Paron, Pellegrini, Lacovig, Miconi) 45”2 2. Libertas Udine «B» (Fera-gotto, Fontanelli, Lambar- di, Ermacora) 47”0 3. C.S.I. TS (Loganes, Kočevar, Bressan, Rigutto) 49”2 (Z. Nem.) 10”7, 6. Kulkova (SZ) 10”9, 7. Straszyinska (Pol.) 10”9. 8. Diel (V. Nem.) 11”. 4x100 m 1. POLJSKA (Bednarek, Straszyn-ska, Kirzenstein, Kiobukowska) 44 ”4 2. Zah. Nemčija (Frisch, Meyers. Stoeck, Trabert) 44”5 3. SZ (Latse, Bolsova, Samoteso- va, Popkova) 44”6 4. Madžarska (Nemeshazi - Marko, Bartoss, Kovacs-Toth, Such) 45”1, 5. Vzh. Nemčija (Tiedtke, Boehm, Heinich, Held) 45”3, 6. Vel. Britanija (Hall, Simpson, Slater, Tran-ter) 45”4, 7. Nizozemska (Hennip-man, Klaasen, Vandenberg, Vonk) 45”6, 8. Francija (Gueneau, Telliez, Meyer, Montandon) 45”7. Višina 1. CENCIK (SZ) 1,75 2. Komleva (SZ) 1,73 3. Bieda (Poljska) 1,71 4. Faithoav (CSSR) 1,71, 5. Pulič- Gere (Jug.) 1,71, 6. Thomas (Niz.) 1,68, 7. Melzer (V. Nem.) 1,65, 8. Shirley (VB) 1,65. V Jugoslaviji se je v nedeljo zavrtelo tretje kolo nogometnega prvenstva. Ljubljanska Olimpija je po dveh zmagah doživela prvi poraz in to zelo občuten: kar tri gole so igralci niškega Radničke-ga razmeroma lahko spravili v mrežo gostov. Vratar Zupančič je bil več kot kriv za prvi gol, za (Pol) 16,45, 6. Sauer (V. Nem.) 16,39, 7. Ciochina (Rom.) 16,22, 8. Dabne (V. Nem.) 16,17, 9. Gentile (Italija) 16,15, 10. Nemsovski (CS SR) 16,14. KLADIVO 1. KLIM (SZ) 70,02 2. Zsivotzky (Madž.) 68,62 3. Beyer (Z. Nem.) 67,28 4. Losch (V. Nem.) 65,84, 5. Tribun-ski (SZ) 65,28, 6. Lovasz (Madž.) 65,28, 7. Eckschmiedt (Madž.) 64,52, 8. Lotz (V. Nem.) 63,16, 9. Fassl (Z. Nem.) 63, 10. Costache (Rom.) 62,60. ZENSKE 800 1. NIKOLIČ (Jug.) 2-2”8 2. Szabo-Nagy (Madž.) 2’3”1 3. Gleichfeld (Z. Nem.) 2’3”7 4. Piercy (V.B.) 2’4"1, 5. Krivoshe-kova (SZ) 2’4”2, 6. Muhanova (SZ) 2’4"8, 7. Laman (Hol.) 2’5”2, 8. Poehlitz (V. Nem.) 2’12”1. 80 m ovire 1. BAI.ZER (V. Nem.) 10”7 2. Frisch Z. Nem.) 10”7 3. Bednarek (Pol.) 10”7 4. Balck (Z. Nem.) 10”7, 5. Schell iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiii druga dva pa nezanesljivi branilci. Olimpija je na splošno zelo slabo igrala. Presenečenje predstavlja samo polovični uspeh državnega prvaka Vojvodine na lastnem igrišču proti novincu v prvi . ligi Čeliku. Vojvodina ki je bila sicer ves čas v premoči, se je morala celo truditi, da je izenačila. Rijeka je doživela poraz na lastnem igrišču. Premagal jo je in tako dosegel svojo prvo zmago splitski Hajduk. Njegov uspeh je zaslužen. Tudi Crvena zvezda je morala na domačem terenu prepustiti zmago Zeljezmičarju in končno je še Dinamo zmagal kot gost v Skopju in sicer z enajstmetrovko. Neodločeno sta se končali poleg tekme v Novem Sadu še tekmi Sarajevo: Partizan in Beograd: Sutjeska, medtem ko je Zagreb premagal Velež. SVETOVNO PRVENSTVO V FRANKFURTU Giuseppe Beghetto prvak v hitrostni vožnji prof. Uspeh italijanske amaterske ekipe v zasledovalni vožnji FRANKFURT, 5. — V zadnjih borbah za svetovne naslove v dir-kališčnih panogah so Italijani pobrali kar dva naslova: enega je osvojil Beghetto v hitrostni vožnji profesionalcev, drugega pa amaterska četverka v ekipni zasledovalni vožnji. Tretji naslov je osvojil Bel- gijec Romain de Loof v vožnji za motorji za profesionalce. Izidi zadnjega dne svetovnega kolesarskega prvenstva so naslednji: EKIPNA ZASLEDOVALNA VOŽNJA AMATERJEV 1. ITALIJA (Roncaglia, Chemello, Pancino, Castello) 4’30”51 povprečna hitrost 53,234 km na uro 2. Zahodna Nemčija 4’33”31 HITROSTNA VOŽNJA PROFESIONALCEV 1. vožnja — 1. BEGHETTO (Italija); 2. Baensch (Avstralija) 2. vožnja — 1. BEGHETTO (Italija); 2. Baensch (Avstralija) Italijan Sante Gaiardoni je zasedel tretje mesto, Belgijec De Bak-ker pa čerto. VOŽNJA ZA MOTORJI (profesionalci) L ROMAIN DE LOOF (Belgija, ki je prevozil 100 km v 1 uri 21’4” s povprečno hitrostjo 73,545 km na uro 2. Ehrenfried Rudolph (Z. Nemčija) 3. Leo Proost (Belgija) MAVRIČNE MAJICE 1966 PROFESIONALCI Cestna vožnja — RUDY ALTIG (Nemčija) Zasledovalna vožnja — LEANDRO FAGGIN (Italija) Hitrostna vožnja — GIUSEPPE BEGHETTO (Italija) Za motorji — ROMAIN DE LOOF (Belgija) AMATERJI Cestna vožnja — ELVERT DOL-MAN (Holandska) Ekipna vožnja na 100 km — DANSKA Zasledovalna vožnja — TIEMEN GROEN (Holandska) Hitrostna vožnja — DANIEL MO-RELON (Francija) Ekipna zasledovalna vožnja — ITALIJA Vožnja na 1 km — PIERRE TREN-TIN (Francija) Tandem — DANIEL MORELON in | PIERRE TRENTIN (Francija) Za motorji — PIETER DE WIT (Holandska) ŽENSKE Cestna vožnja — YVONNE REYN-DERS (Belgija) Hitrostna vožnja — IRINA KIRI-CENKO (SZ) Zasledovalna vožnja — BERYL BURTON (V. Britanija) V drugi ligi (Zahod) je bil od slovenskih predstavnikov uspešen Aluminij, manj uspešen Pa Maribor. Moštvo iz Kidričevega je z enim samim golom doseglo svojo drugo zmago. Maribor pa s svojo slabo igro ni znal razbiti bunkerske obrambe gostov, ki so tako odšli domov s točko. Sicer pa sta oba slovenska predstavnika še na čelu lestvice skupaj z zagrebško Lokomotivo, ki je v nedeljo doma premagala Bosno, ki je na repu lestvice. V slovenski ligi so odigrali prvo kolo. Nova Gorica je proti Ljubljani dosegla neodločen rezultat in se tako postavila nekako v sredo lestvice. Nekoliko čuden je rezultat 11:1 v tekmi Svoboda-Slo-van, kar pa opravičujejo s tem, da so v poraženem moštvu nasto-, pili pretežno mladinci. I. LIGA Zagreb—Velež 3:2 (2:1) Radnički (N)—Olimpija 3:0 (2:0) Rijeka—Hajduk 0:2 (0:0) Sarajevo—Partizan 1:1 Crvena zv.—Zeljezničar 2:3 Beograd—Sutjeska 1:1 Vardar—Dinamo 0:1 Vojvodina—Čelik 1:1 II. LIGA (ZAHOD) LESTVICA Svoboda 1 1 0 0 11:1 1 Kovinar 1 1 0 0 2:1 2 Železničar 1 1 0 0 2:0 2 Celje 1 1 0 0 3:2 2 Triglav 1 1 0 0 2:1 2 N. Gorica 1 0 1 0 2:2 1 Ljubljana 1 0 1 0 2:2 1 Slavija 1 0 0 1 2:3 0 Mura 1 0 0 1 1:2 0 Rudar 1 0 0 1 1:3 0 Branik 1 0 0 1 0:2 0 Slovan 1 0 0 1 1:11 0 (0:1) (1:0) (1:0) (0:1) (0:1) V prvi etapi, ki so jo tekli v nedeljo na 63 km dolgi krožni progi v Beogradu, je zmagal vzhodni Nemec Huster pred rojakom Borsche-lom in Cubrlčem. liiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiimiiiiiuuiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiii Lokomotiva—-Bosna 2:0 (1:0) Šibenik—Borac 2:0 (1:0) Istra—Borovo 2:1 (2:0) BSK—Varteks 1:1 (0:1) Famos—Bratstvo 3:2 (1:0) Maribor—Leotar 0:0 (0:0) Segesta—Sloboda 2:0 (1:0) Aluminij—Slavonija 1:0 (1:0) Rudar—Trešnjevka 1:0 (0:0) SNL Kovinar—Rudar 3:1 (0:1) Triglav—Mura Slavija—Celje 2:1 (1:0) 2:3 (1:1) Svoboda—Slovan 11:1 (3:0) N. Gorica—Ljubljana 2:2 (1:2) Železničar—Branik 2:0 (1:0) DIRKA PO JUGOSLAVIJI Po drugi etapi Cubrič v vodstvu TITOVO UžICE. 5. — Jugoslovan Cubrič je danes zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji in je prevzel mesto leaderja v splošni lestvici. Cubrič je 204 km dolgo progo prevozil v 5 urah ln 7'35”. Drugo mesto je pripadlo s časom 5.08-05” Biliču, tretje pa s 5.08'35” Valenčiču. Jugoslavija vodi tudi v ekipni lestvici, kjer je Italija na petem mestu. Catanzaro—Foggia In. (1-3) 2 Livorno—L. Vicenza (0-0) X Modena—Spal (0-0) X Padova—Venezia (2-1) 1 Palermo—Roma (2-2) X Piša—Milan (0-3) 2 Reggiana—Mantova (1-0) 1 Reggina—Messina (0-1) 2 Salernitana—Potenza (1-0) 1 Sampdoria—Genoa (1-0) 1 Savona—Juventus (0-1) 2 Varese—Atalanta (4-1) 1 Verona—Brescia (1-0) 1 KVOTE 13 — 12 — 11.236.000 lir 486.000 lir KOŠARKA DREVI IN JUTRI Mednarodni turnir ženskih juniorskih ekip Nastopila bodo dekleta Crvene zvezde, Jesenic, Mivarja in Miljskega košarkarskega kluba Danes zvečer bo v občinski telovadnici v Miljah zanimiv košarkarski spored. Na prizorišču bodo namreč juniorke. Turnir, katerega je organiziralo društvo Mivar, se bo odvijal v dveh dneh, in sicer danes 6. in jutri 7. sept. Udeležile se ga bodo ženske eki-Crvene Zvezde iz Beograda, - Pari prihodnjega kola: Rudar - Branik, Ljubljana - Železničar, Slovan - Nova Gorica, Celje - Svoboda, Mura - Slavija, Kovinar . Triglav. SCNL (ZAHOD) Izola—Koper 1:1 (0:1) Litija—Kamnik 0:0 (0:0) Tolmin—Jesenice 4:1 (2:1) Tabor—Zagorje 2:2 (2:0) Hrastnik—Svoboda (Šenčur) 5:3 (4:1) Primorje—Ilirija 1:0 (1:0) LESTVICA 1 1 0 1 1 0 Tolmin Hrastnik Primorje Tabor Zagorje Izola Koper Litija Kamnik Ilirija Jesenice Svoboda 4:1 5:3 1:0 2:2 2:2 1:1 1:1 0:0 0:0 0:1 1:4 3:5 Pari prihodnjega kola: Koper -Ilirija, Svoboda (š) . Primorje, Zagorje - Hrastnik, Jesenice - Tabor, Kamnik - Tolmin, Izola - Litija nogwet košarkarskega kluba Jesenice, Miljskega košarkarskega kluba in seveda Mivarja.. Crvena Zvezda bo igrala s popolno postavo, ki je že pet let zaporedoma osvojila jugoslovanski juniorskj naslov. Beograjčanke so že trikrat osvoji-je prvo mesto na tem turnirju in so vedno navdušile gledalce z moderno in učinkovito igro. Crvena Zve:/!a igra namreč z dvema pivo-toma, kar je pri juniorskih eki- rio Oveglia, je sestavljeno iz zelo mladih igralk in bo za turnir ojačeno z dvema igralkama Mivarja. Peterke Mivarja gotovo ni potrebno predstaviti. Tržačanke so tudi letos osvojile državni mladinski naslov. Danes pa bodo v Miljah nastopili tudi Borovci, ki se bodo v trening tekmi pomerili z moško ekipo Mi varja. Borovci se bodo skušali oddolžiti za poraz, ki so jim ga zadali 'pah zelo redko, kajti igralke so pr zzatileviigralci V tekmi na ba sorazmerno mlade in tud: nizke. ™?fffigrlfču Poleg1^a pa t£- sorazmerno Košarkarski klub iz Jesenic bo nastopil s kar osmimi pravkar najetimi igralkami in zato bo puljski turnir za slovenske igralke sijajen trening zauigranje celotne ekipe. Ekipo iz Jesenic sestavljajo igralke, ki imajo zelo visoka povprečno višino in odvijajo zanimivo obrambno cono. Miljski košarkarski klub bo prvič nastopili na tako važnem turnirju. Moštvo, katero trenira Ma- do plavi prvič nastopili s Savom Spacalom, ki bi moral dati borovemu napadu večjo učinkovitost. Spored tekem: Danes ob 19. uri Bor — Mivar, ob 20. Mivar — Miljski košarkarski klub, ob 21.15. Crvena zvezda Beograd — K. K. Jesenice. Jutri ob 20. uri finale za tretje in četrto mesto; ob 21.15: finale za prvo in drugo mesto. —edson— Pokal Italia Nekateri italijanski klubi so nedeljo izkoristili za prijateljske tekme, ki so jim bile zadnja preskuš-nja pred začetkom prvenstvenega tekmovanja, nekateri pa so bili zaposleni v «uradnih» tekmah za italijanski pokal. Te pokalne tekme pa v Italiji nimajo mnogo navdušenih opazovalcev in zdi se, da se često celo sami klubi radi čim-prej otresejo «nadlege» teh tekem. Ker ostanejo po pokalnem sistemu v nadaljnjem tekmovanju samo zmagovalci, mora v neodločenih tekmah — pa podaljških — odlo-I čiti žreb. Najbolj vidna je bila v nedeljo zmaga gostujočega Milana nad Pi-| so (3:0), kar ne more biti čudno j spričo velike «razredne» razlike o-beh moštev. Vendar je bil pri Milanu boljši napad kot obramba. Pri tem pa lahko upoštevamo, da je branilec Schnellinger botroval golu Rivere, ki se je kmalu nato oddolžil Nemcu za prijaznost in mu tudi sam nudil priložnost za drugi gol Milana, medtem ko je tretji gol dosegel Amarildo, ki je bil sploh morda najboljši v moštvu. Visoka je bila tudi zmaga Lecca v Novari (4:1). Z istim rezultatom je Varese na svojem igrišču izločil A-talanto. Foggia je kot gost odpravila Catanzaro s 3:1. štirje goli so padli tudi na tekmi Palermo-Roma (2:2), toda žreb je bil bolj naklonjen domačim in tako se je Roma «rešila» nadaljnjih pokalnih tekem. Z rezultatom 2:1 je nadalje Padova izločila Venezio, medtem ko so se vse druge tekme — razen dveh — končale z enim samim golom (1:0); tako je Lazio odpravil Catanio, Reggiana Mantovo, Messi-na Reggino, Salemitana Potenzo, Sampdoria Genovo, Juventus Sa-vono, Verona Brescio in Arezzo Cagliari. Pri tem velja pripomniti, da si je Juventus priborila naj-skromnejšo zmago šele v podaljšku. Neodločeni tekmi L.R. Vicenza:-Lt-vorno (0:0) in Modena-Spal (1:1), je žreb odločil v korist Vicenze in Modene. Izmed rezultatov prijateljskih tekem navajamo samo nekatere: Em-poli-Fiorentina 3:2, Taranto-Sambe-nedettese 1:0, Como-Monza 5:0. * * * NEW YORK. 5. - Enajsterica Santosa je drevi premagala v prijateljski tekmi milanski Inter 4:1 (1:1). JURIJ KOROLJKOV 70 Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Ko smo prispeli na pokopališče Tama, je že začel padati večer. Poleg pokopaliških vrat smo kupili cvetje — nageljne, krizanteme in še borove veje z dolgimi, mehkimi iglicami. Lastnik cvetličarne nam je prinesel dišeče trave — zavitke krhkih in tenkih temnozelenih paličic, podobnih iglicam japonskega bora, posode z vodo in majhne čašice — vse, kar je bilo potrebno za obred sedmine. Isii je pogosto zahajala semkaj. Zanesljivo je hodila med visokimi bori in ogromnimi grobnicami pokopališča Tama k ljubljenemu grobu. Na granitni plošči je v japonski katakani ih gotskih črkah vrezano: RICHARD SORGE 1895 — 1944 Tu je tudi nizek, plosnat etoelisk, ki je bil videti v poltemi sivočrn. Na obelisku so imena Japoncev-ilegalcev iz Sorgejeve organizacije. Isii je pobrala ovelo cvetje in sveže cvetje smo položili pred nagrobno ploščo in obelisk. Potem smo zažgali dišeče trave v podnožju obeh kamnov. V vodo, ki smo jo bili prinesli v pravokotnih posodah, smo po nacionalnem običaju s čašicami polili kamenje, da bi nikoli ne ovenel spomin v srcih potomcev na plemenita dejanja ljudi, ki so bili odšli iz življenja. Takšna je japonska navada. Do tal sem se z nizkim ruskim poklonom priklonil Sorge-jevemu nagrobnemu spomeniku in obelisku z imeni njegovih japonskih soborcev. Isii me je popeljala do napisa, vrezanega na drugi strani nagrobnega kamna. Kimura mi je počasi prevajal: «Tu počiva v miru heroj, ki je žrtvoval svoje življenje v borbi proti vojni, za mir na vsem svetu. Rodil se je v Bakuju 1895. leta. Pripotoval je na Japonsko 1933. leta. Bil je aretiran 1941. leta. Usmrčen je bil 7. novembra 1944. leta.» Isii je rekla: «Vedno sem bila prepričana ,da bodo Rusi prišli semkaj poklonit se Sorgejevemu grobu...« Vračali smo se s pokopališča Tama, Hanako Isii pa nam je pripovedovala o dogodkih, ki so se bili pripetili po Richardo-vi aretaciji. Policijski inšpektor, ki jo je običajno klical na izpostavo, je to pot sam prišel k njej v hišo, kjer je Isii živela s svojo materjo. Macunaga ji je povedal, da so Nemca zaprli. «Tebi ne grozi nič,« je rekel, «toda moraš nam povedati, kdo vse je prihajal v Sorgejevo hišo.« Isii je spet odgovorila, da ničesar ne ve... Dolgo ni verjela, da Je Iki zares aretiran. Toda minilo je mnogo mesecev in maja 1942. leta je Isii prebrala v časnikih, da je kempetaj aretiral «ruske špijone«, med njimi Sorgeja, Osakija, Vukeliča, Mijagija in Clausena. Bilo je zapisano: preiskava se nadaljuje. In spet ni imela nobenih vesti do konca vojne. Isiina mati Je odšla v hram prednikov, molila je k bogo- vom, da bi vzeli njeno življenje in ohranili življenje Richarda Sorgeja. Hči ji je bila toliko dobrega pripovedovala o njem. Toda bogovi niso uslišali molitve stare Japonke. Isii je zvedela za Richardovo smrt šele po vojni. Na dan kapitulacije japonske armade je takoj odšla v jetnišnico Su-gamo, kjer je pri vratih stalo veliko ljudi, ki so prav tako, kot Isii, hoteli zvedeti karkoli o jetnikih. Eden izmed jetnikov ji je rekel: Richarda Sorgeja so usmrtili med vojno. Tam sta bili imeni Sorgeja in Osakija. Toda, kje sta bila pokopana, nihče ni vedel. Isii je odšla k Asanumi-odvetniku, ki je po nalogu sodišča zagovarjal Sorgeja. Odvetnik ji prav tako ni mogel ničesar povedati, samo slišal je bil, češ da so usmrčene pokopali na daljnem pokopališču, kjer navadno pokopljejo brezdomce in reveže. Tisti kraj se je tako tudi imenoval — pokopališče mrtvecev, ki jih nihče ne išče. Isii je spet odšla v jetnišnico in dobila dovoljenje za vpogled v jetniške knjige. Tam je našla zapisek: «Sorge, prav isto kot Ramzaj, usmrčen 7. novembra 1944. leta ob 10. uri 16 sekund dopoldne.« Kje je bil pokopan, pa se ni vedelo. Toda rekli so ji; da lahko sama poišče, ker so na pokopališču brezdomcev postavili lesene oznake z datumi pogrebov. Vendar je tudi tam Isii čakal neuspeh: časi so bili hudi in lesene oznake z datumi pogrebov so porabili za kurivo. Neki grobar je rekel Isii: spominja se, da sta kmalu po vojni prihajala sem dva Američana iz vojaške policije. Prav tako sta povpraševala po Sorgeju. To so bili ljudje Whillawbeeja, načelnika obveščevalne službe okupacijskih čet generala Macarthurja. Začeli so raziskovati «Sorgejev primer«. Ko so v japonski reviji začeli izhajati spomini Isii Hanako, so ameriški obveščevalci najprej Hanako aretirali. V svojih spominih je pripovedovala, kako jo je striček Ketel v «Rheingoldu» imenoval Agnes. Američani so začeli sumiti: morda pa je to Agnes Smedley? Nesporazum je bil kmalu pojasnjen in Hanako so izpustili. Štiri leta je Isii iskala Sorgejev prah. Iskala ga je sama, brez kakršnekoli pomoči, v vzdušju sovraštva in sumničenja. Posmrtne ostank‘3 so našli oktobra 1949. leta. Potem ni imela denarja, da bi kupila prostor na pokopališču. Bilo je to izredno drago. Isii je zbrala vse, kar je mogla — porabila je ves denar, ki ga je bila prejela od založnika, nekaj si je sposodila, nekaj pa prodala... Naročila je nagrobni spomenik in sama sestavila napis, ki je vrezan v sivi granitni spomenik. Vrnili smo se v kraj, kjer je živela Hanako Isii. Ljubeznivo nam je pomahala z roko in odšla v svoji ceneni sivkasti bundi kot da bi se stopila v gosti temi. «Ali ste opazili, da ima Isii poročni prstan?« me je vprašal Kimura-san in poglejte, kaj mi je bil povedal. Po dolgotrajnem iskanju se je Isii posrečilo, da je našla mesto, kjer so bili pokopali Sorgeja. Njegove posmrtne ostanke so sežgali v krematoriju in v pepelu so našli majhen odlivek zlata iz kronic, ki so jih vstavili Richardu po trčenju z motornim kolesom. V znamenju spomina na Richarda je Isii dala narediti iz tega zlata poročni prstan. Tako se je bila poročila z ljubljenim človekom, ki je bil odšel iz življenja pred mnogimi leti... Poročila se je v imenu neskončne zvestobe, velikega in globokega občutja. S Isii Hanako smo se v Tokiu srečali še nekajkrat, z njo smo odhajali na kraje daljnih dogodkov. Isii mi je pokazala, kje je bila v Ulici Nagasaki Sorgejeva hišica. Bili smo v Ketlovi restavraciji, kjer je Richard skliceval sestanke s svojimi tovariši. Zdaj je v «Rheingoldu» vse drugače, vendar pa so dekleta-natakarice, kot v časih strička Ketla, oblečene v nemške meklenburške noše... Odšli smo tudi v lože starega hotela (dmperial«, ki je ostal nepoškodovan po bombardiranju, sprehajali smo se po parku Hibi j a poleg cvetličarne ,v kateri je imel Richard Sorge navado kupovati krizanteme. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 Id 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 • II., Telefon 33-82 — UPRAV Al TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna HUU at - Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-S374 — gs SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki ? Ljubljani - 503-3-83 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Mr beseda. - Oglaa) tržaške to goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubblicitš ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst. PRIMORSKI DNEVNIK 6 6. septembra 19W TRETJE KOLO NOGOMETNEGA TURNIRJA DEVETIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Primorje, Zarja, Repen in Breg v polfinalu Med Bregom in Primorjem finale mladincev A SKUPINA Primor je-Cankar 4:1 (0:1) STRELCI: V 39' p.p. Olenik (C); v d.p. Milič v 2', Verginella v 30’ Fragiacomo v 39’ ln Verginella v 45’. Postavi: PRIMORJE: Furlan, čuk, Starc, Bukavec L., Zuzič, Fragiacomo, Puntar E., Milič, Puntar W., Bukavec V., Verginella (kap.). CANKAR: Seražin, Ceglar, Orsi, Savarin S., Olneik, Savarin L., Bo-caj, Cimprič, Race A., Race ž. (kap.), Švab. OPOMBE: Igrišče v dobrem stanju, vreme jasno, približno 50 gledalcev. Sodnik je opomnil v 22’ d.p. žuzlča (P). DRES: Primorje — rdeči z rumenimi robovi; Cankar — plavi. PREKRŠKI: Primorje 11, Cankar 13. KOTJE: 11-7 za Primorje; prvi polčas 5-4 za Cankar. SODNIK: Mahorčič P. Ta tekma, ki je odločala o končni uvrstitvi A skupine je bila nedvomno najbolj borbena in zagrizena. Igralci obeh strani so dali iz 6ebe vse, da bi zagotovili ekipi vstop v polfinale. To pa je uspelo v večji meri igralcem Primorja, ki so v drugem polčasu povsem nadkrilili enajsterico Cankarja. Ta se Je v prvem polčasu enakovredno borila IZIDI III. KOLA (4. septembra) A skupina Primorje — Cankar B skupina Zarja — Sokol Primorec — Kras C skupina Repen — Kolarič C skupina Doberdob — Škamperle LESTVICE A skupina 3-0 1-0 Primorje 2 1 0 1 5 3 2 Cankar 2 1 0 1 3 4 2 Barkovlje 2 1 0 1 2 3 2 B skupina Zarja 3 3 0 0 8 0 6 Primorec 3 2 0 1 3 2 4 Sokol 3 1 0 2 2 6 2 Kras 3 0 0 3 1 6 0 C skupina Repen 2 1 1 0 3 2 3 Union 2 1 0 1 5 2 2 Kolarič 2 0 1 1 1 5 1 t skupina Breg 2 2 0 0 5 1 4 Doberdob 2 1 0 1 5 2 2 Škamperle 2 0 0 2 0 7 0 V polfinale so se uvrstile e-najsterice Primorja, Zarje, Repna in Brega. Končni vrstni red od 5. do 13. mesta pa je naslednji: 5. Cankar, Primorec, Union in Doberdob. 9. Barkovlje, Sokol, Kras, Kolarič in Škamperle. Med mladinci bosta finalno tekmo za prvo mesto odigrali postavi Brega in Primorja, za tretje pa Cankarja ln Sokola. m tudi dosegla vodstvo, kar je hilo zanjo usodno. Ekipa se je zaprla v obrambo in dovolila Primorju nemoteno graditev igre na sredini igrišča. V prvem polčasu se najprej oglasi Primorje z lepim strelom Puntarja W. V 9’ pa je vrsta na Cankarju. Švab sam prodira z desne proti vratom, njegov strel pa gre v aut. Sledi enakovredna igra z nekaj nevarnimi akcijam:, od katerih najnevarnejša je v 24’, ko leva zveza Primorja Bukavec V. sam pred Sera-žinom zastrelja čez prečko. V zadnjih minutah prevladuje Cankar. V 35’ zagreši Bocaj izredno priložnost, v 37’ pa je vrsta na Švabu. V 39’ pride do gola. Na levi strani kazenskega prostora Prosečanov dosodi sodnik prosti strel v korist Sentja-kobčanov. Izvede ga Race 2., ki poda Oleniku. Ta silovito strelja v zgornji desni kot vrat. Furlan je brez moči. 1-0 za Cankarja. V začetku drugega polčasa Primorje takoj navali in že v 2’ izenači. Gneča pred vrati Cankarja, žogo dobi Milič, ki jo spravi v mrežo tik pod prečko: 1-1. To še spodbudi igralce Primorja, ki izvajajo monolog na igrišču. Can-karjaši se samo branijo z verižno obrambo. V 30’ Primorje povede. Verginella dobi žogo na polovici igrišča in prodre v kazenski prostor. Tu se ustavi, si postavi žogo z leve na desno nogo ter silovito strelja v spodnji levi kot Seražinove mreže. Krasen gol po izvedbi, z izrednim tempizmom. V 38’ zapravi priložnost Fragiacomo, ki iz razdalje treh metrov zastrelja visoko čez prečko. Za to napako pa se oddolži le minuto kasneje. Lep kros z desne, priteče novi trener Primorja in žoga je že v mreži. 3-1 za Primorje. Zadnji gol dneva, ki je padel v izredno dolgem podaljšku, Je bil skoro verna slika predzadnjega. Z desne strani izvede Primorje pro sti strel, priteče Verginella, ki z glavo neubranljivo doseže četrti gol za svojo enajsterico. V obeh zadnjih golih nosi precejšnjo krivdo vratar Cankarja, ki bi moral v o-beh primerih prašeči izven vrat. O-stal pa je v svojem svetišču in to je bilo zanj usodno. f. v. ški igralci predstavili brez Balda-sina, ki je bil v prvem delu igre nedvomno najboljši na Igrišču. Bazoviški režiser je namreč moral o-digrati v Miljah še eno tekmo v vrstah Fortibuda, vseeno pa ni hotel pustiti Zarje v tej pomembni tekmi na cedilu in je odločilno pripomogel v prvem polčasu, da je organiziral vse bazoviške napade. V drugem delu Igre je Zarja že v drugi minuti povečala rezultat in tokrat po zaslugi odličnega desnega branilca Ražena, ki je z močnim strelom presenetil nasprotnega vratarja, potem ko mu je prvič odbil žogo. Nabrežine! pa se niso še predali. Napadali so in večkrat le za las zgrešili cilj. Nato pa je prišlo do Kalinove praškodbe in tekma je izgubila na zanimivosti. Skoda. Končno je še Lucijan Križmančič zaokrožil rezultat na 3:0. Najboljši za Zarjo: Baldasin, Kalin, Ražen in Kalc. Med Nabrezin-ci pa so se izkazali Markesan, Go-lemac in Marki. rdsnn - B SKUPINA Primorec-Kras 1:0 (1:0) STRELEC: Bogdan čuk v 17. minuti. Postavi: PRIMOREC: Kralj V., Kralj A., Milkovič, čuk Boris, čuk Bogdan, Kralj P„ Možina, Kralj E., Možina T„ čuk E. (kap.) in Sosič. KRAS: živec Boris, Budin, Grilanc, Kralj M., živec Stanko, Milič B., Rebula, živec Srečko (kap.), Milič D. in Kralj Albin. OPOMBE: Igrišče povsem zadovoljivo, jasno vreme, približno 50 gledalcev. Igra korekma PREKRŠKI: Primorec 4, Kras 8. KOTJE: 8-2 za Primorec. SODNIK: Soli, delegat Bandi. Srečanje Primorec — Kras ni 1-melo velike važnosti za lestvico, ker se je Zarja že uvrstila v polfinale. Kljub temu pa sta se ekipi požrtvovalno vrgli v borbo, da bi se dostojno poslovili od gledalcev in zadovoljivo zaključili svoje nastope. In z veseljem moramo pristaviti, da sta enajsterici to tudi dosegli. Prikazali sta zadovoljivo igro, polno agonizma, ki pa se ni nikoli spremenil v grobost. Poleg tega pa smo lahko videli tudi nekaj lepih skupnih akcij, ki nam pričajo, da Trebenci niso novinci v nogometu. Zgoniški nogometaši pa so ponovno požrtvovalno zaigrali in vedno e-nakovredno konkurirali z nasprotnikom. Progresivno pa se je uveljavila premoč Primorca in se je v 17’ prvega polčasa tudi konkretizirala z lepim golom, ki ga je z glavo dosegel srednji branilec Bogdan čuk po zmedeni akciji pred zgoni-škimi vrati. In prav Bogdan čuk nas je razveseljivo presenetil skupno z mladim Borisom čukom. Prvi odvija igro prostega igralca in v nedeljo se je vedno solidno odrezal, medtem ko igra komaj petnajstletni Boris čuk pretežno na sredini igrišča in ima za svoja leta več kot zadovoljivo tehniko. Seveda agonistično ni mogel konkurirati z bolj atletskimi zgoniškimi igralci. V vrstah Krasa sta ponovno zablestela brata živec: Stanko v obrambi in kapetan Srečko v napadu. Lahko rečemo, da se je celotna ekipa potrudila, da bi si po nesrečnih prvih dveh nastopih, priborila vsaj eno zmago na tem turnirju. In v nedeljo je le za las zgrešila svoj cilj. Kronika. V uvodnem delu tekme ekipi odvijata pretežno igro na sredini igrišča in zato sta vratarja le malo zaposlena. Vsekakor pa so nogometaši Primorca le boljši od svojih nasprotnikov in njihova premoč je rodila zaželene sadove že v 17’ prvega polčasa, ko je čuk Bogdan, ki se je pomaknil v nasprotni kazenski prostor, z glavo neubranljivo realiziral, potem ko je Boris živec prekratko odbil žogo. Gol je zbudil predvsem Kraševce, ki so se CIVUtotvl vousivo. z večjo vnemo vrgli v napad in sku-1 V 6’ je šuber zamudil priložnosti šali doseči neodločen rezultat. Toda zaman, kajti Bogdan čuk in drugi so bili vedno na mestu ln nasprotno bi lahko ponovno prešli v vodstvo z nevarnimi protinapadi, ko se je zgoniška obramba odkrila, da bi pomagala napadalcem. V drugem polčasu Je ostalo stanje nespremenjeno. čeprav nismo videli nikakega gola, pa sta ekipi vseeno prikazali živahno igro in priložnosti za realizacijo na obeh straneh ni manjkalo. Nogometaši iz Trebč so bili še vedno učinkovi- tejši in predvsem kapetan čuk Je z močnimi streli večkrat spravljal v težavo solidno obrambo Krasa. Kraševci so poskusili še zadnji for-cing, da bi končno prišli do gola. Celo živec Stanko se je pomaknil v napad. Toda brez uspeha. Zmagali so igralci Primorca, čeprav z minimalno razliko 1-0. Za Trebče so bili najboljši Bogdan in Boris Čuš, v napadu pa Henrik čuk; za Kras pa brata živec in na splošno celotna obramba. - edson • C SKUPINA Repen-Kolarič 1:1 (0:0) STRELCA: V d.p. v 34’ Gomizelj E. (R), v 38’ Parencan (K). Postavi: REPEN: Milič, Guštin B. (kap.), Škabar E., Škabar A., Škrk, šuber, Gomizelj E„ Raubar, Škabar M., Škabar A., Hrovatič. i KOLARIČ: Božjeglav F., Božjeglav E., Božjeglav L., Svetina (kap.), Jakomin, čač, Tul, Stefani, Parencan. OPOMBE: Igrišče v dobrem stanju, jasno vreme, gledalcev približno 100. V 35’ p.p. je bil z roba igrišča odstranjen Purič E. (rezervni igralec Repna) zaradi ugovarjanja sodniku. V drugem polčasu je vstopil v vrste Repna na mesto Raubarja Z. Raubar B. DRES: Repen — rumeni s plavimi robovi; Kolarič —- plavi z belimi robovi. PREKRŠKI: Repen 10, Kolarič 13. KOTJE: 5-4 za Repen. Prvi polčas 3-2 za Kolarič. SODNIK: B. Rupel, delegat F. Vitez. Enajsterici Repna je v tej tekmi zadostoval le neodločen rezultat za uvrstitev v polfinale. To je tudi dosegla, čeprav se je morala krepko potruditi proti živahnim igralcem Kolariča. Ti so povsem mimo in sproščeno zaigrali in večkrat ogrožali vratarja Miliča. Prva nevarna akcija Je nosila podpis Repna. Desno krilo Gomizelj je le za trenutek neodločnosti zapravil priložnost. Nato enakovredna igra, ki se je odvijala po večini na sredini igrišča. Omembe vredni sta še dve akciji Kolariča, ki pa nista dali zaželenega sadu. Obe sta se zaključili z dobrim posegom repenskega vratarja, V drugem polčasu Je vajeti igre prevzel Repen, ki Je s svojimi hitrimi krili skušal doseči vodstvo. v 19’ se je ustvarila gneča pred Kolaričevimi vrati, toda vratar se je vrgel pod noge kar dvema nasprotnikoma. V 22’ je levi branilec zagrešil banalno napako, Gomizelj pa je bliskovito startal proti vratom, njegov strel pa je vratar prestregel. V 34’ je Repen povedel. Gomizelj je dobil žogo v kazenskem prostoru in Jo v paraboli poslal v mrežo. 1-0 za Repen. V 38’ je Kolarič izenačil. Lep kros čača do Parencana, ki je neubranljivo streljal: 1-1. Po tem golu je bila tekma skoro že zaključena in enajsterici sta bili zadovoljni z rezujtatom. Prikazali sta borbeno igro, brez večjih prekrškov, tako da ni bilo treba sicer odličnemu sodniku posegati v igro. f. v. lentdranimi igralci, škamperlovci pa so v prvem polčasu popolnoma razočarali in jim Je uspelo izvesti le nekaj akcij. V drugem polčasu so se bolje organizirali in zamenjali nekaj mest v postavi. Tedaj jim je šlo boljše, vendar je bilo že prepozno. M. S. C SKUPINA v- Doberdob-Skamperle 4:0 STRELCI: Ferletič Aldo v 30’, 40’, 74’ in 79’. Postavi: DOBERDOB: Pahor A., Devetak M., Peric M., Ulian G., Dužman M.. Gerin G., Ferletič V. in A., Dužman B., Jarc B. ŠKAMPERLE: Orel I., Možina K., Meulja B., Kermec A., Grdovič K., Jurkič U„ Udovič S., Drasič F„ Pilat D., Spetič M., Mijot V. OPOMBE: Igrišče dobro, jasno vreme, približno 100 gledalcev, igra korektna. Opominov ni bilo. DRESI: Doberdob — majčke rdeče s črno plavimi vodoravnimi črtami; Škamperle — majčke sinje. KOTJE: 5-0 za Doberdob. SODNIK: Vito Svetina, delegat Rupel A. Takoj po začetnem sodnikovem žvižgu so žogo prevzeli Doberdobci in navalili na svetoivanska vrata. Domačini so bili praktično gospodarji na igrišču in po 15. minutah igre je padel šele prvi strel, kar dokazuje, da so bili domačini slabi v zaključnih akcijah. Prvi gol je padel v 3’. Ferletič A. je s solo akcijo preigral vso nasprotno obrambo in končno ukanil še vratarja, ki mu Je stekel nasproti. Nato so si nevarne akcije Dober-dobcev sledile druga za drugo, škamperlovcem je uspelo izvesti prvi strel le proti koncu polčasa, kar dokazuje premoč gostiteljev. Pet minut pred koncem je Doberdob zadel prečko, v zadnji pa podvojil rezultat. Ferletič je preigral svojega neposrednega nasprotnika in nato neubranljivo streljal. 2-0 za Doberdob. V začetku drugega polčasa so Svetoivančani pričeli z napadi, a niso dosegli ničesar. Doberdobci pa so izkoristili protinapad, in Mijot je bil prisiljen odbiti žogo v kot, ki pa ni imel posledic. V 10’ so se škamperlovci spet prebudili, a žal je Krmec zapravil priložnost. Nato so Doberdobci prevzeli vajeti igre v svoje roke In so v 34’ povečali na tri svoje zadetke. Odlični Ferletič je dobil v sredini kazenskega prostora žogo, ki jo je tudi tokrat spravil Orlu za hrbet. Pet minut kasneje zopet gol po ponovni zaslugi Ferletiča. Končni rezultat 4-0 v korist Doberdoba. Doberdob se je izkazal kot solidna ekipa z nekaterimi izredno ta- ZA NASTOP NA SSI 10 košarkarskih 42 odbojkarskih ekip Sinoči je potekel rok za prijavo odbojkarskih in košarkarskih eldp za nastop na turnirjih IX. slovenskih športnih iger. Za odbojkarske turnirje, ki bodo po kategorijah (moški, ženske, naraščajniki in naraščajnice) se je prijavilo 42 ekip. V košarkarskem turnirju, ki bo za moške, pa bo nastopilo 10 peterk. Danes poteče rok za prijavo za nastop na plavalnem tekmovanju slovenskih športnih iger, ki bo 8. in 9. t.m. v pokritem bazenu »Bruno Bian-chl». Prijave bodo sprejemali drevi do 23. ure na sedežu športnega združenja Bor, Vr-delska cesta 7. Vpisnina za vsakega tekmovalca je 200 lir. Kalc, B SKUPINA Zarja-Sokol 3:0 (1:0) STRELCI: Kalc v 32’ ln Ražen v 43’, Križmančič L v 65’. Postavi: ZARJA: Kalin, Ražen, Komar, Metlika, Renčelj, Križmančič M. Križmančič S., Križmančič L„ Baldasin in Sancin. SOKOL: Bogateč, Pertot D., Peric, Segato, Antonini, Marchesan, Gruden, Pertot V., Goiemac, Pangos in Marki. OPOMBE: Povsem zadovoljivo igrišče, jasno vreme, približno 100 gledalcev. V 25’ d.p. Pangos udari vratarja Kalina, ki mora z izgrišča in katerega zamenja Križmančič. Pangos je izključen. V 70’ opomin Antoninlju. DRES: Zarja — plave majčke z rumeno črto; Sokol — rdeče majčke z rumeno črto. PREKRŠKI: 12 Zarja, 10 Sokol. KOTJE: 4-4 SODNIK: Soli, delegat Lakovič. Vse je šlo v redu do tiste nesrečne 25’ drugega polčasa. Zarja Je namreč lepo zaigrala, Nabrežine! pa so večkrat spravljali v zadrego kvalitetnejše nasprotnike Zarja je nato dosegla prvi gol; takoj v drugem polčasu pa Je ponovno realizirala. Skratka: normalna tekma, ki se je povsem odvijala po predvidevanjih. Toda v 65’ igre je prišlo do nepričakovanega dogodka, ki je popolnoma spremenil lice srečanja, ki je bilo do tedaj povsem disciplinirano in korektno. Dolga žoga proti bazoviškim vratom, Kalin steče proti žogi in jo brez težav ulovi, tedaj pa priteče nasprotni napadalec Pangos. ki nepričakovano s pestjo udari (upajmo, da nenamerno) bazoviškega vratarja in mu povzroči globoko rano nad zgornjo ustnico. Sodnik Soli je upravičeno izključil nabrežinskega napadalca. Kalin pa Je žal moral zapustiti igrišče in Je celo moral v bolnišnico, kjer so mu napravili tri šive. Sodnik Soli Je ime) pri tem dogodku precej dela, da bi umiril duhove na igrišču in tudi številnih gledalcev Na srečo pa so se vsi umirili in tekma je lahko nemoteno potekala da lje. Medtem pa je vratarja Kalina zamenjal rezervni vratar Križman čič Ivan. te izvzamemo ta dogodek, je Brenčanje tehnično še kar zadovoljivo. Nabrežinci so se še bolj ojačili kot v drugem kolu, in predvsem v napadu, kjer sta Goiemac in Marki dala nabrežinskim napadom večjo živahnost in prodornost. V ob- rambi Je Sokol sicer izgubil zaradi izključitve odličnega Rudeža, toda ojačil se je z Markesanom, ki je odločno opravil svoje delo. Zarja pa je nastopila s precej okrnjeno postavo. V obrambi je manjkal kapetan Križmančič Vojko, v napadu pa žagar in Marc. Baldasin je igra) samo polčas, v drugem delu igre ga Je zamenjal Grgič. Vseeno pa so bazoviški igra-ci solidno zaigrali ln so prišli tudi prvi v vodstvo po Kalčevi zaslugi, ki je s krasnim golom izven Kazenskega prostora presenetil nasprotnega vratarja. Toda Nabrežinci so vedno enakovredno zaigrali s svojimi nasprotniki. V obrambi je Markesan vodil soigralce, v napadu pa sta Goiemac in Marki delala preglavice nasprotni obrambi. In v 17’ bi Nabrežinci skoro prišli v vodstvo, ko ne bi s sijajnim posegom vratar Kalin preprečil močan strel levega krila Marklja. Nato pa so bazoviški igralci vzeli vajeti igre v svoje roke ln stalno ogrožali vratarja Bogatca, k! Je moral odločno poseči v nekaterih prilikah, da bi preprečil silovite prodore Bal-dasina in drugih: Toda v 32’ je Kalc S sijajnim golom presenetil Nabrežinskega vratarja. Močan strel bazoviškega napadalca Je še bolj u-kanil Bogatca, ker se je prej žoge dotaknil eden izmed nabrežinskih branilcev. Vsekakor krasen gol. ki ponovno priča o izrednih sposobnostih tega bazoviškega napadalca V drugem polčasu so se bazovi- ...........,n7...........*.................................. NAJVECJA MANIFESTACIJA SLOVENSKE ZAMEJSKE MLADINE Devete slovenske športne igre športno združenje Bor iz Trsta KOŠARKA . .. _ Starostne kategorije: vi maj,, *H več. tak™.«« M m .. Jl športno združenje Bor iz Trsta priredi 9. SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Na sporedu so naslednje discipline: ATLETIKA Kraj tekmovanja in datum: 1. in 2. oktobra na občinskem stadionu VALMAURA v Trstu. Kategorije: Mladinci (ML), rojeni leta 1950 ali kasneje — nastopijo lahko v troboju in eni panogi (vključno štafeti) med člani ali pa samo med člani. ženške (ŽE), brez starostne omejitve — nastopajo lahko v vseh panogah. Moški (MO), rojeni leta 1949 ali prej — nastopijo lahko vsak dan v dveh panogah In v štafeti. SPORED 1. dan: MOŠKI 100 m zapreke 400 m hitra hoja 4 km daljina, višina disk ŽENSKE 80 m krogla 4 kg MLADINCI troboj (80 m, višina in krogla 5 kg) 2. dan: MOŠKI 100 m, 1500 m skok s palico krogla, kopje štafeta 400x300x200x100 metrov ŽENSKE višina, daljina štafeta 4x50 m TROBOJ (naraščajniki) Kraj tekmovanja — stadion »Prvi maj». Kategorije: mlajša skupina — rojeni leta 1960 do leta 1957; starejša skupina — rojeni leta 1956 do leta 1954. Troboj obsega: skok v višino z zaletom, skok v daljino z mesta, met žoge v cilj. PLANINSKO - ORIENTACIJSKI POHOD Ekipo sestavlja 4 do 6 tekmovalcev. Za nastop v teh treh panogah bo sestavljen poseben pravilnik, ki bo obrazložen pred startom. Tekmovanje bo potekalo tudi izven območja mesta in vsaka ekipa mora biti opremljena s specialko sigia FO. 40 II. S.O. KOŠARKA Kraj tekmovanja — stadion «Pr vi maj» in igrišče ((Slomškovega doma» v Bazovici. Sistem s tekmovanjem v skupinah. Dva polčasa po 15 minut. MED DVEMA OGNJEMA Kraj tekmovanja — stadion ((Prvi maj,,. Kategorije: mladinci in mladinke, rojeni leta 1952 ali mlajši. Izločilni sistem. Ekipo sestavlja 5 do 7 tekmoval-, cev. NAMIZNI TENIS Kraj tekmovanja — stadion ((Prvi maj». Kategorije posamezno: moški, ženske in mladinci (rojeni leta 1949 ali mlajši). Dvojice: moške, ženske in mešane. Igra se na dva zmagana seta. Izločilni sistem. ODBOJKA Kraj tekmovanja — stadion »Prvi maj,, igrišče ((Slomškovega doma,, v Bazovici In občinsko igrišče v Zgoniku. Kategorije: moški, ženske ln naraščajniki (rojeni leta 1949 ali kasneje). Sistem s tekmovanjem v skupinah. Igra se na dva zmagana seta. PLAVANJE Kraj tekmovanja — občinski bazen, Nabrežje Gulil 3. Plavalno tekmovanje IX. slovenskih športnih Iger, ki bo 8. ln 9. septembra bo vsebovalo naslednje panoge: 1. dan: STAREJŠI MLADINCI (SM) 33 prsno (ž) 33 m prosto (mj ČLANICE (ŽE) 33 m prosto ČLANI (MO) 33 m delfin 200 m prosto 66 m hrbtno štafeta 4x66 m prosto 2. dan: OTROCI (O) 33 m v poljubnem slogu (moški in ženske skupaj) MLAJŠI MLADINCI (MM) 33 m v poljubnem slogu (moški in ženske skupaj) STAREJŠI MLADINCI (SM) 33 m prosto (ž) .33 m prsno (n?) ČLANICE (ŽE) 33 m prsno štafeta 4x33 m prosto ČLANI (MO) 66 m prsno 66 m prosto štafeta 4x33 m mešano Starostne kategorije: Otroci (rojeni leta 1957 ali kasneje) — lahko nastopajo samo v svoji panogi. Mlajši mladinci (rojeni v letih 1954, 55, 56) — lahko nastopajo samo v svoji panogi. Starejši mladinci (rojeni v letih 1951, 52, 53) — lahko nastopajo v obeh panogah kategorije in v eni članski panogi. članice (rojene leta 1950 ali prej) — lahko nastopajo v vseh panogah kategorije. člani (rojeni leta 1950 ali prej) — lahko nastopajo vsak dan v dveh panogah za posameznike in v eni štafeti. ženske iz IV. kategorije bodo lahko nastopile v obeh panogah, moški pa v dveh panogah za posameznike in v štafeti. ženske bodo lahko nastopile samo v enodelnih kopalkah. Dobijo se lahko na posodo pri upravi bazena. STRELJANJE Kraj tekmovanja stadion ((Pr- vi maj,, Kategorije: moški ln ženske. V streljanju z zračno puško, kjer lahko nastopi tekmovalec tudi z lastnim orožjem, dobi vsak strelec 13 nabojev, od katerih veljajo prvi trije za poskus, od ostalih 10, velja prvih pet za kvalifikacijo (norma: moški 30 krogov, ženske 22). če ni dosežena norma Je strelec izločen In nima pravice do nadaljnjih pet strelov. Puške ne smejo biti opremljene z optičnim! merilnimi napra vami. Razdalja od strelnega mesta do tarče je 10 metrov. ŠAH Kraj tekmovanja — stadion »Prvi maj,, Sistem: brzoturnir. V okviru tehničnih zmožnosti bo prireditelj razpisal še naslednja tekmovanja: avto-rally, moto gimka-no, telovadbo (NA in NE), kolesarstvo, balincanje in keglanje. Za letošnje igre razpisuje prireditelj tudi šport-quiz, to Je ugankarsko tekmovanje. Pravilnik bo objavljen v prihodnjih dneh. PRAVILNIK nih' fgrahStseeiShko°V""^—^111 Priimke pri javi jencev, igrah se lahko prijavijo vsi pripadniki slovenske skupnosti v zamejstvu, člani kateregakoli zamejskega društva kot tudi posamezniki, ki niso nikjer včlanjeni. Nihče pa ne more nastopiti pod imenom «Bor», ker se priredicelj tekmovanja ne udeležuje s svojimi člani pod svojim imenom. Prireditelj si pridržuje pravico, da iz organizacijskih ali drugih vzrokov prijave zavrne. V tem primeru vrne prijavnino. 2. Prijavnina je določena za vsakega posameznika in znaša 100 lir na osebo, ter Jo je treba vplačati ob vpisu. V primeru odsotnosti ali odstopa tekmovalca se prijavnina ne vrne. Prijava brez vplačane prijavnine je neveljavna. 3. Nastopajoči so razdeljeni v naslednje kategorije: člani (MO), članice (2E), mladinci (MI), mladinke (ME), naraščajniki (NI) in naraščajnice (NE), člani in članice ne morejo nastopiti med mladinci, mladinkami, naraščajniki, oz. naraščajnicami. Mladinke nastopajo v svoji kategoriji le v igri »Med dvema ognjema,, Drugod nastopajo skupaj s članicami, kot tudi lahko mladinci nastopajo med člani. Po tekmovanju bodo za vsako kategorijo sestavljene prednostne lestvice. Mladinci, mladinke, naraščajniki in naraščajnice morajo zapisati poleg imena tudi rojstno leto, ki ga morajo pred nastopom na zahtevo prirediteljev ali sodnikov potrditi z veljavnim dokumentom. 4. Prijavitelj tekmovalcev mora ob prijavi vpisati v posebne pole če prijavi moštva, tudi imena ih priimke tekmovalcev, ki sestavljajo ekipo. V nasprotnem primeru prijava ne bo sprejeta če posamezno društvo prijavi več moštev za isto disciplino ali panogo, mora poleg imena vsakega tekmovalca z velikimi črkami (A, B, C itd.) označiti, h kateremu moštvu spada. Isti tekmovalec ne more nastopiti v isti discipini ali panogi za več moštev. 5. Vsak prijavljenec lahko nastopa le za eno društvo. 6. Vsak prvo, drugo in tretjeuvr-ščeni posameznik, oz. moštvo bo v vsaki panogi ali disciplini, kjer bo sestavljena prednostna lestvica nagrajen z diplomo. V odbojki, košarki, namiznem tenisu, «Med dvema ognjema,, in nogometu bo odigran finale za 1. in tretje mesto. V primeru dveh ali treh tekmovalcev na prvem mestu končne lestvice z rezultatom, ki ne dopušča sestave prednostnega vrstnega reda, se nagradita dva, oziroma trije s prvim mestom, ostali pa se ne nagradijo. Enak postopek velja za podelitev drugega in tretjega mesta. Prireditelji bodo podelili društvom več pokalov, ki so jih darovale razne ustanove in posamezniki. Za podelitev teh pokalov bo sestavljena na podlagi posebnega pravilnika ločena lestvica. 7. V panogah in disciplinah, kjer bi se prijavila le dva tekmovalca posameznika ali eden, ne bo tekmovanja in prireditelj vrne prijavnino. Najmanjše število za nastop med posamezniki je tri, kar velja tudi v primeru, če bi se prijaviio do zaključka sprejemanja prijav 3 ali več tekmovalcev, pa bi se odzvala pozivu za nastop le dva ali manj. V tem primeru se prijavnina ne vrne. Dve moštvi imata pravico do nastopa, če se prijavi le eno, se tekmovanje ne izvede in prijavnina se vrne. Kjer se ne izvedejo tekmovanja, se ne podelijo nagrade 8. Prijave za vsako panogo bodo pravočasno javljene v vsakdanjem dnevniku. 9. Prireditelj si pridržuje pravico, da za posamezne panoge in discipline določi nosilce skupin po lastni presoji. 10. Tekmovalec ali moštvo, ki se ob na urniku določenem času ne bi odzvalo na kraju tekmovanja sodnikovemu pozivu za nastop, izgubi pravico do nadaljnjega nastopanja v najavljeni disciplini ali panogi. 11. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja odvijala po pravilih mednarodnih športnih pravilnikov ali pravilnikov, ki so v veljavi pri italijanskih športnih zvezah. 12 V primeru tehničnih, organizacijskih ali sodniških nepravilnosti in drugih spornih vprašanj, sprejema pritožbe razsodišče prire-diteljskega odbora le 30 minut po koncu tekme, na katero se nanaša pritožba. Vsaka pritožba mora biti pismeno obrazložena s kavcijo 1.000 lir, ki se ne vrne v primeru zavrnitve pritožbe. Razsodišče odgovori na pritožbo pismeno in njegova odločitev je dokončna. 13. Razsodišče slovenskih športnih iger bo imenoval prirediteljski odbor pred začetkom tekmovanj. 14. Prirediteljski odbor imenuje SZ BOR. 15. Vsak tekmovalec se mora podrediti določilom prirediteljskega odbora in je dolžan se vesti športno in vljudno do soigralcev, nasprotnikov, sodnikov, prirediteljev in občinstva. V primeru nešportnega obnašanja ali drugih prekrškov bo dobil prizadeti v prvi stopnji opomin v drugi pa bo izključen iz vseh tekmovanj slovenskih športnih iger za leto 1966 in bo črtan seznama udeležencev z vsemi Bledicami. V hujših primerih „„ takoj izrečena kazen druge stopnje. Kazen izreče prirediteljski odbor na predlog sodnikov ali po lastnem preudarku. Proti njej ni priziva. 16. Razdelitev nagrad bo 6. novembra 1966 v večernih urah v dvorani na stadionu «Prvi maj,,. Literarni, slikarski in fotografski natečaj 17. Prireditelj razpisuje v okviru 9. slovenskih športnih iger tudi literarni, slikarski in fotografski natečaj z naslednjimi določili: a) predložena dela morajo vsebin sko zajemati področje špori,a. I Vsa dela morajo biti spodobne vsebine. b) Vsak udeleženec lahko sodeluje na natečajih z več deli enakih ali različnih literarnih oblik oziroma fotografskih in slikarskih tehnik. c) Literarna dela morajo biti tipkana na stroj v 4 izvodih in ne smejo obsegati več kot 10 pisarniških listov dvojnega presledka. Velikost predloženih slikarskih del je poljubna. Fotografije morajo biti formata vsaj 24 x 30 cm. č) Predložena dela bodo ocenjevale komisije, ki jih bo imenoval prireditelj. V vsaki komisiji (literarni, slikarski in fotografski) bo po en predstavnik prireditelja. Imena članov komisije bodo objavljena ob podelitvi nagrad Vsaka komisija bo sama določila način ocenjevanja. (\-ločitve komisije so nepreklicne. d) Komisije bodo določile prednostni vrstni red za šest najboljših del, od katerih bodo prva tri nagrajena z diplomami, vendar pa si komisije pridržijo pravico, da boljših mest ne podelijo, če kakovost izdelkov kakovostno ne bi bila na primerni višini Komisija lahko tudi zavrne vsako delo, ki ne bi odgovarjalo tehničnim in vsebinskim določilom tega razpisa. e) Vsa predložena dela morajo imeti vsebinski naslov dela, opremljena pa morajo biti tudi z geslom, pri literarnem natečaju na zgornjem delu nad naslovom, pri fotografskem in slikarskem pa na hrbtni strani Vsa dela istega avtorja morajo imeti isti geslo, a različne naslove Vsak udeleženec natečajev mora v priloženi zaprti zalepki navesti naslednje podatke: geslo, ki je navedeno na predloženem delu, svoj priimek, ime, naslov in eventualno društvo, za katero nastopa. Ce udeleženec ni prijavljen za nastop v športnem delu tekmovanja mora v zalepki priložiti tudi prijavnino 200 lir katero plača samo enkrat, čeprav se udeležuje enega ali več nateča jev z več deli. Na zunanjem de lu zaprte zalepke mora biti za pisano geslo predloženega dela f) Vsa dela morajo biti predlože na na sedežu SZ Bor, Trst, str di Guardiella 7, v dneh 23., 24 in 26. septembra 1966. Kasnejši! predložitev prireditelj ne bo u pošte val. g) Prireditelj sl pridržuje pravico da katerokoli predloženo dele priobči v dnevnem tisku bre: pravice do odškodnine. h) Tipkopisi literarnih del se ne vrnejo. Slikarska in fotografske dela bodo lastnikom na razpolago še 14 dni po zaključku 9 SSI na sedežu SZ Bor. 18. Prirediteljski odbor si pridržuje pravico, da katerokoli zgornje dol ' v vremeni po svoji uvidev- 976. SZ BOR