Politični ogled. Avstrijske dežele. Državni zbor je že volil v delegacijo, znamenje, da so njemu ure štete. V soboto dne 29. bode brž za to leto zadnja seja Di\ Gregoree je v četrtek dne 20. oktobra govoril ter je razkoval krivice, ki se god6 štaj. in koroškim Slovencem, izlasti glede ljudske va"žen siifcff^HigkjJškofje so imeli zadnji teden aoio p,,^— _•- i- * ,' .* -'"*-"'¦" i!- u;io ¦zadnia se ne ie je s o, pri- seja. Cemu je veljal le ta ^'od, "to pa se ne znaza gotovo. - Cesarjevič Rudolf se ie s S?a°l PreVZV' f ,P-r?g°' CeSaričiDJ° Štef«i.jJ, pri &LLlOn^t^ dne 24. oktobra naStaa- c. kr. namestnik, baron Klibeck in dež. glavar, grof Wurmbrandt. V Gradcu se jima je napravil sijajen vzprejem, žnpan dr. Portugal in nešteta tolpa ljudi ju je pričakovala na kolodvoru. Vse mesto je bilo polno kinča, ljudstva se je kar trlo po ulicab, koder sta prišla visoka gosta. — Nemški ,,bauernbund" lovi tudi slov. Korošce v svoje mreže. Če sodimo po možčh, ki so temu društvu na čelu, ni ono nič kaj za slov. kmeta. — Potreba posojilnic, ki bi kmetu priskoeile v sili, ne da bi bilo za to treba velikih pisarij, kaže se tudi po^slov. Koroškem, doslej imajo še samo tri v St. Jakobu, v Plajbergu in v Ločab. — V Borovljah se je dne 23. oktobra odprla nova strojnica za puške. Upa se; da bode dela imela dovolje. — V nedeljo večer je bila slavnostna beseda čitalnice v Ljubljani, v resnici sijajna petindvajstiletnica. Dež. predsednik, baron Winkler, župan Grasselli in veliko druge odlične gospode se je te besede vdeležilo. — Na Notranjskem imeli bi radi poslej vsako leto okr. živinsko razstavo, razstava pa naj bode vsako leto na drugem kraju. Ako se jim vresniči ta želja, bode iz nje gotovo koristi za živinorejo. — Gorica ima sedaj razstavo v palači grofa Attemsa. V njej se vidi lepib podob in izdelkov, kakor se dobodo po mestu, obiskuje pa jo le malo ljudi. — Uno soboto je bila naša cesarica na gradu Miramare pri Trstu, potem pa se je peljala po morju naprej na otok Krf. — V Trstu so se prikazale osepnice, k sreči pa še niso segle okoli po mestu — Nabiranje za spomenik pok. urednika V. Dolenca je c. kr. namestništvo v Trstu ustavilo, zakaj pa, to še ni znano. — Mesto Pulj dobode električno razsvetljavo, priprave za-njo stoje mesto 40.000 gld. —¦ Pritožba mesta Zagreb zoper hrv. bana pride vendar-le do svitlega cesarja. Podžupan Crnadak ima jo nesti na Dunaj. — Ogersko ministerstvo nima sedaj nič kaj težave v drž. zboru v Pešti. Kar želi, to mn stori večina, samo to mu je treba, da osoli svojo predlogo madjarski. — Primanjkljaja je več kakor 18 milijonov, za 3 milij. ga je manj, kakor lani, pa ga je vse eno veliko. Vunanje države. Sedaj gre sopet glas, da pojde Bolgarski knez, princ Ferdinand, to jesen na Dunaj, potem pa v London in Rim. Če pojde pa tudi v Petersburg, ni znano. Razkolniškega nadškofa Klementa, kakor se sliši, knez ni vzprejel. To ni prav verjetno. — Srbski kralj se je vrnil v Beligrad, Rističevo ministerstvo stoji trdno ter še ima kraljevo zaupanje. Ako je res, dela Ristič^ naj;onilda m E^lK dobr^nasie'dke Yo>e deleljL toda ni Se verjetno, da pride do njega- - Koase ke vrne rusk car domov, ali pojde skozi Bero in ali pa se ga izogne, to ie ie ™f ^E šanje in še ni mogoče na nj odgovonti. Zoper to, da pride car k nemškemu cesarju, dela bojda sedaj Bismarck, to pa iz jeze, ker ni sam bil mogel carja pripraviti. da se snide z nemškim cesarjem. --V Lipsiji ste se zrušili dve močni banki ali družbi za denar, zgube bodo vsled tega, posebno pri denarnih možčh v Berolinu, velike, že sedaj se žna za zgubo 14 milij. — Delalci brez dela so v Londonu še vedno brez kruba, ne čudimo se torej, če slišimo o njih razgrajanju, pač pa se čudi človek, pokaj da vlada ali mesto samo ne skrbi, da dobodo dela. — General Caffarel, tisti, ki je pomagal ljudem do križcev za drag denar, je odpuščen iz vojaštva ter sedi sedaj v zaporu mestne ječe v Parizu. Zapletenih pa je brž več izmed višje gospode, govori se celo o zetu predsednika Grevyja, da nima v tem čistih rok. To je pač umazano perilo. — Na Spanjskem je v trdnjavi Gibraltar, ki je v lasti Anglije, nastal razpor med vojaki, segli so bili že za orožje ter se nekaj njih ranilo. — Italija misli v resaici na vojsko z Abesinijo za voljo Masave, več vojaštva pa še ni odposlala tje. Kralj Neguš zanaša pa se na rusko pomoe in ima že sedaj več ruskih oficirjev v svojih vrstah. Po takem bi si Rusija in Italija doli v vroči Afriki križali meče! — V Rim je prišlo zadnje dni veliko francoskih romarjev k sv. Očetu. — Grški kralj je sopet v Atenah, ljudstvo ga je lepo vzprejelo in bode on kmalu sklical drž. zbor, da reši svoje delo. — Maroko, dežela na severni strani Afrike, ima v svojih južnih delih ustajo. Uporne čete so napadle vojščake bolnega sultana ter so jih po polnem premagale. Padlo je teh pri 500 mož. — V Heratu, v Aziji, ujela je tamošnja oblastnija 300 mož, vsi imajo ruske potne liste, misli pa se, da so vojaki, ki čejo na pomoč k Ejubhanu. Le-ta bi rad sedanjega hana v Afganistanu vrgel s prestola ter se potlej sam na nj usedel. Do prestola ima mož nekaj pravice.