»2. štev. V Ljubljani, petek 16. aprila 1920. f<)žl'll°a '»l>t”M in. leto. Velja v Ljubi ani ta po pošti: «1« teto pol leta letrl leta ta mCi.ec K 180-— » . «r-„ 16-- £a inozemstvo: .eJo let« ... K 240*— pol leta, . , tetri ieta ta mesec 120 — to — :-o — Za Ameriko: celoletno... 4 dolaije polletno ... £ dolarje Četrtletno. . . 1 dolar. fttv. ’°alai rr*ak0 I naj pošiljaj« »o oaluznlcl. ^ubljHtla e zaračunajo p« n prostora la sicer 1 m,7. /Isok ter 55 mm Sliok jroscoi za eokrat 1 K 50 vin., m večkrat popnst Uredništvo je v Ljtstljaai, Ftančiškanaka ulica štev. 61. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —,—— —— štev. 8. Teleton štev. 44. ZZZZZZZZZZZZ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1. krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. ............................................... Splošna železničarska stavka v celi državi. Sinoči se Je vrši! na trgu pred mestnim domom velik shod železničarjev. Shod je sklical odbor »transportnih radnika in službenika«, da zavzame stališče k vprašanju nameravanega generalnega štrajka. Shod je otvoril sklicatelj Ivan Makuc. Govorili so komunisti Peteč, Marcel. Zorga in Perdan. Govorniki so bili kratki a nejasni. Povdarjali so samo. da hočeta izsiliti od vlade priznanje svojih 2ahtev. Natančnejše se o teh zahtevah niso izrazih. Razširili so nato na zborovalce lakoničen sklep: »Po vse} Jugoslaviji *e prične ob 12 ponoči splošna železničarska stavka.« Sklepa niso dah na glasovanje, ampak so kratkomalo izjavili, da je sprejet in da je stavka proklamirana. Shod, ki je trajal pol ure je bil s tem zaključen. Pasivno držaje Zveze jugoslovanskih železničarjev. Zveza iugosl železničariev je iz-!ala na svote člane nrovlas. v katerem lim snoroča. da se stavki ne midružj. ker ni bila obveščena, niti. da se namerava stavka vršiti, še manj pa o ciljih. Vendar pa ne bo Negotovost REKA POSTANE NEODVISNA? LDU Pariz, 14. aprila. Rimski poročevalec »Tempsa« brzojavlja svojemu listu, da ie italijanski ministrski predsednik Nitti imel v ministrskem svetu daljši ekspoze o reškem in jadranskem vprašanju. Poročevalec pravi nadalie. da se v italijanskih di-olomatičnih krogih trdi. da je med ItaPta in lugoslaviio došlo v načelih do sporazuma radi reškega vprašanja Na ta način bi ostala Reka neodvisna državica, zato pa bi Ita- organizirala protištrajka, ampak se zadržala pasivno. Zveza poživila svoie člane, da se sirovo drže nienih navodil in da brezpogojno ohranijo ted in mir. glede Reke. lija dobila od Jugoslavije večje trgovske koncesije. ZOPETNE VESTI O LASKO-.IU-OOSLOVANSKEM SPORAZUMU. LDU Lyon, 16. aprila. V San Remu se bo obravnavalo tudi jadransko vprašanje. LDU Lyoo, 15. aprila. Iz Rima se poroča, da je sporazum med italijansko In jugoslovansko vlado glede jadranskega vprašanja že dosežen. Manika mu edinole še sankcija vrhovnega sveta. V težkih dneh. Stojimo pred rešitvijo jadram ske«a vprašama in pred plebiscitom 1 na Koroškem. Nikoli trdni živci, edinost in mir v državi niso bili tako potrebni, kakor danes. Neodrešeni bratie nas orosijo in rotijo: potrpite vsaj v teh težkih dneh! Zaradi nas ootrnite. Razmere so neznosne In nevzdr-žtjlvc. Vlada ne stop! pred ljudstvo, da bi mn pojasnila, zakaj le tako In če mora biti tako. Pa bi nafbrž tudi nič ne pomagalo, ker ljudstvo nima zaunania v vlado, ki je ni samo postavilo. Razglašen je železničarski štrajk. Kal ril nihče pomislil, v kak kaos lahko zaidemo, ako še ta majhna količina dovoza izostane? AH se ne bomo leli pobi»ati med seboj, kakor so se v Nemčiji in drugod? A strast je razpasena. Ne pomaga nikako dokazovanje, da sc na mah ne da odstraniti bede, ki |o čutimo kot posledico dolgoletne krvave volne. Tudi le zaman kazati na Nemčijo, Nemško-Avsfrijo in Italijo, ki istotako preživUaijo težko ali še j težlo krizo. Zdi se, da mora obroč počiti, prej se razpaljene strasti ne bodo dale pogasiti. Nalhulše pri tem je to, da se pozabila na interese še mlade Jugoslavije. Brez ozira na domovino grozj ogepj vpepeliti vse. Tudi mnogi narodni elementi so na poti na levo... V Jugoslaviji le vse slabo, nič vredno. Toda kat hočejo? Do sedaj nam še nihče Iz vrst »komunistov« nl povedal, kako bi ! pravzaprav moralo biti In če Je sploh mogoče, da bi bilo tako. N}!- 1 hovo delo Je obstojalo v zbiranju nezadovoljnežev, ki jih nl malo in je nezadovoljstvo v teh razmerah tudi upravičeno, toda resnice doslej še nismo slišali. Nam se zdi, predvsem bi motali razviti program, natančen načrt, na kak način hočejo izboljšati sedanta razmere same dema-goške besede ne zadostujeta. Tudi je vprašanje, ali imajo ljudi. zm< ine ljudi, ki lahko prevzamejo vrdstvo družbe in države? T!, ki jih poznamo. ne zadoščajo. To Pa nl vprašanje me struje ali stranke, temveč celega naroda. Vsi se imamo s tem baviti. kako zboljšati sedanji bedni položal. ne da bi pri tem narod In njegovo svobode uprnnastHi. Od vlade, ki 'e na teh razmerah na’več kriva, zahtevamo lasnih računov. Predvsem pa takojšnlo Izvedbo volitev, da dobimo na krmilo lindi. IzvnPene iz llndstva. ki bodo čntU? odst nanram Hudstvu bt ki ilm ho Hrdstvn zannalo. če bo ! Hudstvo slabo izbralo, bo samo krivo l Volitve nam morak) dntl: to je zahteva, ki le takni Izvedljiva. če dmvače ne ral tznrevnvnr? celi narod Uorizori nal s*» odasnvnnh* za afl profj vladi. Ako te večina nrotf. se vlada ne more več držati. I brdski vtjvs ?e bnfil vfas. Tzorememha se l?hkr> izvrši na miren in dostojen način A Smo za vsako ižoremembo v dr • žavi. ki koristi narodu. Že neštetokrat smo poudariali. da nočemo lugi »sl a vi le verižnikov! Toda telo lu-voslaviie orl tem ne sme trpeti Kdor se nie dotakne, kdor nozahi v svoiem .stremlferriu. da te sin Jugoslavije. ta ho naletel pri nas na nalhnlši odnor. Težke slutnle se lotevalo človeka. Kai ho. ako pametna beseda nič več ne bo pomagala? Kal. ako vsi — tudi dosedai trezni in pametni nasedejo demagogom, ki gotovo ne ravnaio brez vednosti zunanjega sveta! Oorle liudstvu. ki pride v roke brezvestih demagogov! Demagogi so v stanu — to priča Rim. Atene nesrečna Poljska — pritlrati ves narod v nronast. Sedal ko bi imeli zidati, pa podiramo’ Ali se ne bolimo proklet stva? Ali smo vredni svobode? _____________B. V nedelio vst na pro-testni shod v ,,Union*! Naš parlament. <}z cikla »Prvo leto Jugoslavije«) (Dalje.) Vsled Izpraznitve nekaterih ministrskih mest je prišlo do prve ministrske krize pri vprašanju rekonstrukcije. Nekatere skupine pa so zahtevale demisijo in popolnoma novo sestavo. Ministrski predsednik Protič ie pričel pogajanja z raznimi strankami, od katerih so nekatere posebno vztrajale na zahtevi, da se v bodočem volilnem redu posebno ščitijo manjšine. V opoziciji so stali socijalni demokrati in hrvatska Star-čevičeva stranka prava. Končno se Je 1. aprila 1919 kabinet rekonstruiral, v njem so raz v en imenovanih ostale vse stranke kakor doslej pod Protičevim predsedstvom. V dolgotrajnih sejah je na to narodno predstavništvo v debatah in Interpelacijah razpravljalo o raznih ustavnih, upravnih, prometnih, finančnih, šoti talnopol ltčnih Itd. nalogah, o katerih smo govorili v prejšnjem poglavju. Tako je delovni program zia april vseboval debato o novem poslovniku, o agrarni reformi, o vprašanju državljanstva* začasni ustavi, preskrbi invalidov, odškodnini za vojne škode in volitev v konstltuanto. §e pred velkctnočnimi počifcnfcamf 1919 se Je nadaljevala strankarska kristalizacija v smislu, da sta se demokrat- ski klub In srbski opozicijonalni blok toliko zbližala, da je njuna formalna združitev postala samo vprašanje bližnjega časa. Med tem se je razpisalo prvo Jugoslovansko državno posojilo v znesku dvesto milijonov kron, ki se je v določenem roku podpisalo v celoti. Potem je stopila nekaj časa zopet zunanja politika v ospredje. Po velikonočnih počitnicah se je pri zopetnih sejah narodnega predstavništva opazilo zbliževanje jugoslovanskega in narodnega kluba, dveh Koservativnlh skupin iz predvojne dobe. Med demokrati bi radikalci je v maju prišlo končno do otvorjenega spora In sicer ob priliki vprašanja verifikacije nekaterih mandatov iz Vojvodine. Ta spor je odkril nesoglasje med demokratsko-napredno in staroradikalno-konservatlvno skupino. Prišlo je do burnih prizorov v parlamenta in do prvega bojnega glasovanja, v katerem »o demokrati zmagali. Takoj se ie pričelo govorit! o ministrski krizi, ki Je pa zopet stopila v ozadje pred kopico zunanjepolitičnih vprašanj. Iz Pariza, Italije m Avstrije so vsak dan prihajale ftevllne alarmantne in Vedno nasprotujoče si vesti, ki so absorbirale vso pozornost ne samo narodnega predstavništva, marveč vse javnosti. Cim se je zunanjepolitična napetost malo polegla. Je prišlo v notra- njosti zopet do sporov manjše važnosti. ki so kazali, da vrenje in politično razpoloženje strank In načel še ni končano. Narodno predstavništvo je med tem mnogo zasedalo in mnogo govorilo, o vojaški dolžnosti, o poslovanju v občinah, o polnoletnosti, o prometu, o italijanskih aspiracijah, o solunskih dogodkih, o dogodkih na Koroškem, o vojaških pozivih in demobilizaciji itd. V Juniju Je razpravljalo o carinskih in mono-polskih teksah in vojnih kreditih, o izvoznih dovoljenjih In svobodni trgovini in sprejelo proračun za junij, Julij in avgust. V Juniju je francoska komanda zapustila Beograd. Ustava se je razširila na staro Srbijo m Ma-cedonijo. Vprašanji agrarne in valutne reforme sta postajali med tem vedno bolj pereči, ravno tako tudi vprašanje trgovskih zvez z Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Ob teh vprašanjih so se iznova pokazale globoke razlike v naziranjit med konservativnimi in naprednimi strankami in pričela Je iznova groziti ministrska kriza, ker je zlasti v agrarni reformi kompromis bil nemogoč. Kriza se je odgodlla, ker so nekateri ministri koncem junija potovali v Pariz na konferenco. V juliju so se ministri vrnili Iz Pariza v Beograd in takoj nato sc Je zopet' začeto zasedanje narodnega predstavništvo, ki Je bilo posvečeno prometu, uvozu strojev jn surovin. San Remo« Nemčija ima svoj Versailles, Avstrija Saint-Germain a nas se menda že piše v zgodovino — San Remo. Ne tratimo časa a praznimi upil »Olede jadranskega vprašanja se je med italijansko in jugoslovansKo vlado dosegel sporazum«, se glasi radio Iz Lyona v Ljubljano. Kie, kako, kdaj, zakaj itd., vse to bo svoj čas v knjigi San Remo. Naša pravda se že tako vleče m pred takimi sodniki, da smo si o razsodbi na jasnem. Naj se ta sodba vendai. že enkrat razglasi, da bomo rešeni poslednjega dvoma v tem pravdanju z volkovi. O. Nitti potrebuje pomoči. Po Italiji vre, država ie gospodarsko razmajana, štrajki m nemiri se pojavljajo, od dne do dne v večji meri. Vlada se mora izkopati vsaj Iz zunanjepolitičnih težav, da napne vse sile in doseže mir v deželi. On, Nitti si ne obeta malo od prestižnega izleta v San Remo. Turško in jadransko vprašanje naj bi tamkaj izginilo s tapeta; v obeh je Italija skrajno interesirana. Ce bi se odpravila ta dva spora s sveta, misli italijanski premier, pa bi se daj napraviti tudi red v notranjosti države. A mir in red v deželi je italijanski vladi danes res potreben. Kabinet Nitti se giba, kljub zaupnici, ki mu k) je zbornica glasovala, preoej na trhlih tleh. Obe najmočnejši parlamentarni skupini, sociialisti hi katoliki (Par-tlto popolare), zastopata veliko maso naroda, ki zahteva preustrol države. Rožljanje s sabljo na meji ni lahka stvar za vlado, ki Ji prihajajo z vseh strani klici po reformah. Odtod potreba Rima, da se sporazume z Beogradom. Kako nesigureoi je položaj za rimski kabinet, nam' priča to le. P. P. 1. (Partito popolare Italiano) je bil odklonil vstop v ministrstvo, ker ni Nitti vsprejel vseh tozadevnih Strankinih pogojev. Nitti si ni mage! pomagati drugače, kakor da je ubral milejše strune proti socljalistom In sodeč po govora, ki ga Je imel v zbornici 22. marca, je bilo videti, da ae jim želi približati. Tedaj mu je pa prišla nepričakovana pomoč. Prvič po letu 1870. se Je oglasil v italijanskem političnem življenju papež. Benedikt XV., ki je v skrbeh gledal, kako se širijo tudi med katoliki skralma reformistična geslo, je pisal bergamskemu škofu pismo, v kate- rem obsoja, ne da bi se sicer spuščal v politične spore, agitacije ljudi, ki v teh težkih časih sejejo nezadovoljnost in, posnemajoč v nezmernih besedah socijaliste, poživljata mase na prevrat sedanjega družabnega reda. Duhovnikom prepoveduje udeleževanje pri socialistični agitaciji in naroča bergamskemu škofu, naj brez omahovanja odstavi duhovnike, ki bi se pregrešili proti tei prepovedi. Dušne pastirje pa opominja, naj varujeta svoje ovce pred zanlkami so-cijalistov. Po tem pontifikalnem pismu je zapihal takoj ugodnejši veter v Nit-tijeva jadra: katoliki se se postavili na stran vlade in že 28. marca Je Izrekel ministrski predsednik govor, ki le vse drugače odmeval po Mon-tecltoriju kakor pa krotka oratorla teden dni poprej, Ker mu je bita zaupnica zagotovljena, je izpustil energično fiiipiko proti upornim elementom in doseeel za svojo zaupnico 250 proti 195 glasovom. To Je bil sicer uspeh, toda kaj naj pomeni ta uspeh, ki ga utegne Izbrisati prvi večji nemir na apeninskem polotoku? S’MincIia se dandanes le prehitrao menja. Nitti hoče na vsak način doma Imeti proste roke in se vsaj za dogleden čas izviti iz zunanjepolitičnih komplikacij. Z neposrednimi mejaši, Jugoslovani ie treba priti na čisto. Za kraj obračuna na papirju je izbrano ligursko mesto San Remo. Vlada rabi tudi štafaže, da pokala ljudstvu svoj upliv med svetom. Uoyd George, Millerand, Foch ud. itd. gredo pričat italijanskemu ljudstvu za svojo zvestobo. Naši delegat je ne bodo preveč lahko dihali sanremskega zraka. Sploh pa ne vemo, kdo bo šel tja. Med SHS delegati je zdrav menda edinole Še Žolger. Sapienti sat! Dolgo, dolgo Je trajalo predno smo ^spoznali«, da je naša luka pravzaprav Skader. Mar ie zaman svaril Sčotus Viator pred tgkhni eksperimenti, ki nam namah uničijo vso moralično moč, na kateri temeljijo naše pravice? Gospodje bi se kljub svoji ljubezni, o tem lahko jasno izrazili. Sicer pa, kakor rečeno, ne pričakujmo ničesar! Naše delo se bo takrat, ko bo Izleta v San Remu konec, šele v resnici začelo. Cez svet gredo sape, ki ne bodo šle mimo, nit! mimo San Rema. 1 ondonski listi poročajo, da le vzel Lloyd George s seboj na pot v zakonski predlogi o moratoriju, o portali, o vseučilišču in zadevah manjše važnosti. Bavilo se je tudi opetovano z zunanje - političnimi vprašanji ter se nato odgodilo za tri tedne. Vsled nesporazumljenj ob priliki splošne stavke (v celi Evropi) sta ministra dr. Korošec in Gostinčar odstopila. Ta majhna kriza se Je pa takoj zopet popravila, ker je izhajala res iz resničnega nespora-zumljenja in je že takrat sporazum med nazadnjaškimi skupinami in vodji bil ustvarjen. Takoj nato se je pa pričela resnična prva ministrska kriza. Med ministri samimi Je prišlo namreč do ostrih političnih sporov. Konservativci so poskusili zatreti voljo demokratsko mislečega dela naroda in radikalec Protič je nastopil proti demokratom na izvanredno oster način. Posledica Je bila odstop celokupne vlade 28. Julija 1919. Ob priliki te krize, s katero Je prenehal prvi in sicer koncentracijski kabinet Jugoslavije, so se že opredeljene različne politične skupine strnile v dva tabora, ki predstavljata dve miselni smeri, dva različna programa za bodočnost Jugoslavije. Na eni strani so se združili vsi konservativni elementi, katerim je z stare Avstrije ali te stare Srbije ostala živa želja po moči, in ki so to moč izrabljali v letih pred vojno In med njo na stari način spletkarstva, malenkost-jiih' vidikov, osebnih" koristi, stran- karske zaslepljenost in često ko* rupcije. Te ljudi je združila sorodnost političnega naziranja: združili so se konservativni veleposestniki In defoma cerkvena hierarhija ,* združili so se oni, ki žele, da se mesta reformirane uprave obdrže stare kronovine In dežele, katerih skupnost bi v bistvu pomenila zveza Slovenile z Veliko Hrvatsko in Veliko Srbijo; z onimi, ki žele nadvlado cerkve nad državo in narodom, so se združili oni, ki hočejo preprečiti agrarno reformo, obdržati bege in veleposestnike, obdržati hrvatska upravo In posebno hrvatsko domobranstvo. Vse ono,'kar je kedai podpiralo nazadnjaštvo, radikalsfvo, av-strifanščino, Grossbsterreicherstva In Velesrbstvo, vse to se je združilo na eno stran, v takozvano parlamentarno zajednico, v reakcijonamo za-Jednico, ki so ji zapored pristonilf srbski radikalci, hrvatski narodnf klub, pozneje Hrvatska zajednica, slovenski klerikalni Jugoslovanski klub, pozneje tudi pet konservativcev, ki so svoiečasno bili člani hr-vatsko-srbske koalicije in ki so pozneje prestopili v konservativni tabor. S srbskimi radikalci sta šli tudi dve manjši konservativni skupini, namreč nekaj prejšnlib radikalnih disidentov in Ribarčeva skupina., (Dalie prih.) TT Italijo veliko Število rackeiov. iV San Remn se bo torej igral lawn* temiis. Mi na tel strani mreže smo pripravljeni in kličemo sanremskl gospodi: READV! Preobrazba boljševizma. »Neue Ztiricher Zeltimg« prinaša zanimiv članek svojega strokovnjaka za orijentalska vprašanja. Pisec se bavi v članku z današnjim1 položajem v boljševiški Rusiji in pravi: Francoski socijalisti so se izia-viii za vstop v tretjo Internacljona- lo. Skozi Nemčijo gre nov val. in vlada, ki se je pravkar izognila re-akcijonarni Scili, se bo težko prebite skozi komunistično Karibdo. Rusija k vsem tem dogodkom molč!. Ruski boljševrki so se še nedavno pogajali z nemškimi soctjalpatrfjott o ukinjenju blokade ter so pri tej priložnosti obetali antantiuemu kapitalizmu vsakovrstne koncesije. Tu gre torej ali za intrigo boljševizma ali ]>a za tragikomedijo. V zadnjem Časti se posebno mnogo govor! o evoluciji ruskega boljševizma. Poznavalci Ljenmove psihe in realista Lienina trdijo, da je boljševiški voditelj spoznal, da Je tesnoprsna botj-ševiška dogma sedaj neizvedljiva. Važni korald boljševiške vlade kot lazknst tovarniških sovjetov ln zvi-razprust tvornišikh sovjetov in zvišanje delovnega časa, nikakor niso V skladu z botjševfškimt načeli. Ruski boljševizem poznamo doslej samo z profctemactj njegovih voditeljev, psiha mase pa nam je no-zffana. Predpogoj boljševizma v Rusiji Je bita beda ljudstva, hrepenenje delavskih in vojaških mas. Njim Jo bila namenjen« Ljenfnova smeta beseda! Vzemi, kar da vzeti! — Masa, ki Je sledfla pozivam boljše-vbtkfh agitatorjev, je ostata bofrita-vt#a samo toliko Časa, dokler Je lahko bogatela na račun bfvŠh posestnikov. Na tem mestu je torej boljševizem nezdrav. Iz nainlžjili slojev v zmedi revo-lucfjonarnih let so izšli dctemržrd . elementi, ki so % vsemi sredstvi, s protebdio, tatvinami ln moritvami Obogateli ter se sedaj ne zadovoljujejo z KTtrnhn. epikorejsfcim življenjem. Oni hočete še nadalje tako bogateti kot so bogateli zndvUa tet*. Na ta način pa nstvarjh boljševizem V svojem okvirju novo obKko kapitalizma. BoUševlška doktrina gre za tem, 'da se najprej zruši vse. kar Je starega in preživelega. Sele »totem hoče boljševizem graditi. Res Je, v Rusiji se Je že začelo graditi, toda Pii tein zidanju ni udeležen botjSevizera 'temveč nov kapitalistični razred, ki le danes samo še do imenu bolj-Seviškl. Jn ta razred trpi danes boljševizem n a Čehi ! Ruski kmet Je bil za boljševizem navdušen samo toliko časa, dokler ni dobil zemfie. Sedaj pa te pristaš Zasebnega lastništva in zahteva slične zakone, kakor poprej vlaste-flni. BobŠeviškl razpoloženo Je bito tudi rekvalificlrano delavstvo, dok-kfer le vtecteto nad seboj privilevlte podietnikav In bobšs plačanih kvalificiranih delavcev. Ti kvalificirani delavci so se že davno preselili iz *'%». .■■!i!'.jgre;g»y ^TOgapiBawa*MHaw:jtimcmmsmm* Bohinj, Na severa Slovenilo leži med Julijskimi Alpami bohinjska dolina, prekrasna alpska pokrajina, vsa obdana od veličastnega triglavskega pogorja, kjer kraljuje 2864 ra visoki Triglav in nešteto drugih mogočnih vrhov: Mišljev, Kanjavec. Debeli vrh, Bogatin, Vozel, Rodica* Crna prst in Možic. Mirno smemo primerjati ta čudovito lepi del Slovenije, bodisi kar se tiče naravnih lepot, bodisi kot zdravilišče in Ieto-vSKe z najlepšimi na Tirolskem ta v Svicl. Središče tega planinskega raja tvori 4 km dolgo in nad I km široko bohinjsko jezero. Kakor morsko očesce leži Jezero 525 m visoko nad morjem in razširja vse naokoli dih čarobne planinske pokrajine. Dosedaj se Slovenci pravzaprav nismo dovolj zanimali za vse te krasote, s katerimi Je narava tako bogato obdarila našo zemljo. Pa kako tudi! Bahavi Nemci so se Šopirili tod, za domačina Slovenca pa ni bilo tu prostora za počitek. Odslej bodi to drugače! Po prijetni* trittrni vožnji smo iz Ljubljane v Bohinjski Bistrici, Izhodišču bohinjskega ta triglavskega Okoliša, /e na postaji' obvlada človeka mogočni n tis gorskih orjakov jn nehote začuti oni večni vsemir, ki plava nad dolino in goro. In ob mest na deželo. Njihovo znanje Jim nudi na kmetih gotovo In varno eksistenco, kajti dežela potrebuje strojev. Prejalislej p« se zopet vme v tvomice protlbolJŠevf-§ki element, ki ga pozove nazaj domači ali tuji kapital. Zanimivo je motriti, kako imajo pojavi Javnega življenja, ki so izzvani z voljo ta politiko poedinih voditeljev, svoj temelj v globljih odnošajih sodjalnega razvoja. Troc-kijeva armada dela je mogoče eksperiment današnjega boljševizma, toda Je pravzaprav samo Izraz one družabne strukture, katere voditelj in upravitelj ostaja TrockiJ morda celo proti svoji volji. Rdeča vojska jc zmagala na vseh frontah. Toda baš ta stroga disciplina jo izroča rokam starih in novih častnikov, ki bi prejalislej lahko postali opasni za vlado. Raditega ni izključeno, da ima TrockiJ v tej armadi posebne revolucionarne elemente, ki bi v slučaju upora podpirali akcijo vlade. Važnejša vloga, ki jo ima novi ruski kapitalizem, Je delo za obnovo kapitalističnega gospodarstva. Kakor je častniški zbor rdeče armade sestavljen iz mladih, smelih pustolovcev, ki hočejo osvojiti svet — fmpresijonizem v novi obliki — tako bodo tudi industrijski armadi gotovo zapovedovali industrijski kapetani. ki se ne bodo pred nikomur umikali. V Rusiji se uvaja prisilno delo. podaljšuje se delovni čas. Na-pram Inozemstvu znači to. da Je treba sovjetsko Rusifo rešiti, kajti za mnoge Je boljševizem ln sovjetska republika danes samo Sc naslov, k! se ga zlorablja za navduševanje nmožtce. Kar se krije za delom In regata-ci!o dela ln življenja nima po nazorih vseh poznavalcev pristnega boljševizma trtč skupnega s starim boljševizmom, To te samo nova forma kapitalizma. katera se krije pod bolJŠevl-Sko firmo. Pri presojanju takih pojavov Je zato treba vedno opreznosti. Kd se ‘dvigne zastor, ki nam Še danes zakriva Rusflo, bo doživela Evropa še marsikakšno Iznenade* nje. Vredno te torej opozarjati na možnost dogodkov, ki bi se nam utegnili — morda prepozno — od- krita. — n—4— M Zveze s Prekmurjem. Eno leto imamo v svojd oblasti našo najmlajgo odrešene* pokrajino, lepo in bogato Prekmurje. A še dosedaj nismo poskrbeli, da bi dobili 2 njim ugodne zveze. Naša uprava si mora staviti za nalogo, da čitnprej poskrbi za uspešno re-meduro. Iz Jugoslavije vodita v Prekmurje pravzaprav samo dve poti: prva iz Slovenile po železnici preko Spilja na Radgono ta od tam oo razmeroma lepi cesti v Mursko Soboto ta dalje. Druga zveza je direktna železniška zveza preko Čakovca na Dolnjb Lendavo. Vendar pa pride ta v poštev samo za majhen def jugovzhodnega Prekmurja, Za krajevni promet so porabni tudi brodovi preko Mure, za večji promet pa te zveze ne pridete v poštev. Kdor pozna razmere, ve, da te la položaj popolnoma nevzdržen, in da lahko postane usodepolen. Dolnjo Radgono bomo morali prejalislej Izprazniti. Nemci so že ponovno ur-glrali pri vrhovnem avetu ta res dosegli, kakor znano, noto, ki Je bila pred dobrim mesecem Izročena naši vladi in ki zahteva izpraznitev mesta. V hipu ko zapustimo Radgono, Izgubimo najboljšo in za Slovenijo pravzaprav edino zvezo s Prekmurjem. Gornja Radgona leži namreč na južnem bregu Mure, most preko Mure pa ostane v nemški oblasti. Potem ni nobenega mostu več do Lendave. A tudi naš dohod v Prekmurje skozi Lendavo je precej problematičnega značaja. Lendava leži tik ob začasni madžarski meji. Natančno mejo na licu mesta bo določila šele posebna komisija. Slučajno pa Je ravno prebivalstvo v Lendavi ta nekaterih okoličanskili vaseh v pretežni večini madžarsko. To okohiost porabljajo Madžari, zlasti njihovi ve-llkaši, ki imajo v lendavskem okraju ogromna Posestva, že danes z vso silo, da bi nam iztrgali Lendavo in okolico. Da bodo delali na vse kriplfc, kadar se bo meja definitivno določala, pač ni treba šele povdar-ktti. Nevarnost ni tako majhna, kakor se na prvi hip vidi. Treba je samo, da se posreči Madžarom dobiti za določanje meje komisijo, katero bo vodil kakšen Italijanski zastopnik. Ml bomo sicer poudarjali, da je Prekmurje brez Lendave za nas nevzdržljivo. Ali ravno Jedna-kega pomena je bila za na3 ta Prekmurje Radgona ta vendar so nam jo vzeli. Pa tudi če Izpade mejno vprašanje pri Lendavi za nas ugodno, nam Lendava kot edin dohod v Prekmurje ne more zadostovati. Prvič je ta pot posebno za Slovenijo preveč komplicirana in bi onemogočala tesnejše zveze med nami ta Prekmurci. Naravnost nesprejemliiva pa te z vojaško-strategičnega stališča. Saj leži železniška proga z mostom vred že v območju madžarskega In-fanterilskega ognja in bi se lahko zgodilo, zlasti če bi nas Madžari presenetili, da bi v hipu izgubili Zvezo s Prekmurjem ta tako ogrozili celo Prekmurje ter tam nastanjene čete. Nujna vojaška, gosoodnr-ska tn potolCna potreba le tore!, d* čimme’* poskrbimo za dobro in varno ?vezo s Prekmurjem. Med Lendavo ni Radgono preko Mure ni mostu, ki bi vsaj za silo na-domestoval izgubo obeh krilnih mostišč. Odkar smo prišli v Prekmurje, neprestano obetamc, da zgradimo mostove, a storili še do danes nismo ničesar. Ljudje izgubljajo vedno bolj vero in zaupaje, da dobo zveze tudi na jug. Enkrat so prišli že pi)onirJi na Muro, ki naj bi gradili most. Pa so zopet odšli. Res, da so ovire za zgradbo mostu večje, kakor so prvotno mislili. A treba bo vseeno na delo. Tačas pa se naj popravijo vsaj brodovi, da bodo lahko prevažali tudi večje voze, popravijo pa naj se zlasti tudi ceste do ta od brodov.da bodo dostopne tudi o malo slabšem vremenu. če se za ta vprašanja že ne zanima vlada, bi se morala pa vsaj vojaška uprava, da se vsaj malo zava- pogledu na vse to veličastvo se mu zbude pravljični spomini na Zlatoroga ia planinskega pastirja, rdeče rože in bele vile. Mnogo obetajoča pot v Bohinj postaja z vsakim korakom prijetnejša in vedno z nova se odpiralo potniku nove naravne krasote. Od postaje Bohinjska Bistrica pa do jezera pelje — deloma skozi košate gozdove prvovrstna cesta ter tudi električna železnica. Ko pa človek pride do jezera, mu zastane noga ta človek ta gleda, strmi in v nemem občudovanju uživa vso prelest ki se nudi njegovim očem. Nenretlravato prav nič tisti, ki primerjajo Bohinjsko Jezero s svetovnoznanim KOnigssee na vznožju Severnih Apnenih Alp. Deloma v gozdnatih terasah, deloma v divjih, strmih stenah padajo pa-robkf kraljevskega Triglava v kri-stalnočlste valove Jezera. lužni breg, ves poraščen s smrekovimi gozdovi, se le počasi dviga. Ko stopi izletnik na vzhodni breg, se mu nudi čaroben razgled preko celega jezera, tja do idilično ležeče cerkvice sv. Janeza, ki je najstarejša cele Slovenije. V neposredni bližini stoji letoviščnl hotel sv. Janez, obstoječ iz hotela, novozgrajene tfe-pendance, gospodarskih poslopij, avtomobilskih garaž, ' kopališča in čolnarne, ki nudi posetniku vse kar more nuditi moderni, vsem mnogo-brojnim zahtevam odgovarjajoči letoviški obrat. Daleč naokrog se razteza senčnati naravni paric in je na ta načn hotel sv. Janez, opremljen z vsem modernim kotnfortom, najprimernejše in tudi že dolgo naj* priljubljenejše bivališče, bodisi za turiste. Izletnike ali letoviščarje. Izmed vseh neštetih izletov kamorkoli je pač najlepši k Savici. Iz impozantne višine 60 m bobni peneč ta šumeč mogočen vodopad v smaragdno zeleno globočino. Divje, navpično skalnate stene pa tvorijo globoke prepade, v katerih se vali Jezna voda, da brizgajo pede daleč naokrog. Pač malokateri košček zemlje se more ponašati s tolikimi in tako tzvamrednimi krasotami kot ravno Bohinj in njega bližnja ln daljna okolica. Na severu mogočne Alpe a svoiimi snežnimi oriaki. zelenimi planinskimi pašniki in številnimi jezeri, a onostran gorovja proti iugu pa se odpira pogled na našo tožno Goriško, tja proti našemu sinjemu Jadranu, tja na našo Gorico, naš Trst, naš Kras... Skoro ni najti temu kraju, para v celi Evropi, kjer bi se nudilo gledalcu v času nekaj ur, toliko raznovrstne bajne naravne krasote. Ponosni smo, da tvorijo ti kraji del naše velike jugoslovanske domovine, a naša dolžnost je pa tudi, da te svoje bisere spoznavamo, Butamo ln negujemo. ude ** slučaj, 0« hkratu Izgubimo radgonsko ln lendavsko mostešče. Odlagati se ne sme več. Nadaljno zanemarjanje so lahko krvavo maščuje. **■■» « *>« ■ Sladkorna industrija na Češkem in pri nas. Čehoslovaška republik« Ima danes čez 180 tovaren za izdelovanje sladkorja. Vse te tovarne proizvajajo sladkor Iz takozvane sladkorne pese, katera se pridelfuje Izključno na čeških tleh. Po poročilu češkega agrarnega lista »Venkov« je prera-čunjenfl, da ima češko poljedelstvo v letošnjem letu na razpolago toliko sladkorne pese, da bi se moglo v teh 180 tovarnah' pridelati čez štiri milijone ton sladkorja za izvoz v inozemstvo, kar bi prineslo v državo okrog osem milijonov kron, če se računa 1 kg izvoženega sladkorja samo 20 čeških kron. če v primeru s češko primerjamo število tovaren za Izdelovanje sladkorja v Jugoslaviji —• Imamo jih osem — Je pač videti, da se dosedaj nismo zavedali, kako važen faktor Je sladkorna industrija- Tndi v Jugoslaviji Imamo brezdvomno dobro zemljo, v kateri bi sladkorna pesa dobro izhafaTa in če hoče naše kmetijstvo uživati vsaj nekaj istega blagostanja kakor ga uživa češki kmetovalec. se bo moralo tudi ono začeti pečati z pridelovnniem sladkorne pese. Iz 100 kg sladkorne pese jo mogoče dobiti približno 15 kg sladkorja; odpadki so izborno krmilo, taknzvani pesni zrezki In melasa. končni Industrijski odpadki pa vsebuiejo apno ta fosforno kislino ln pridalo v poštev kot prvovrstne gnojilo. Morda mi bo kdo oporekal, da je pri nas gojenle sladkorne tv se nemogoče, ker imamo še za živež premafo zemlje. Res imamo neka! pasivnih pokrajin, to 1>a naivec vsled reva. ker zemlta premalo gnojimo Velikokrat bi bilo Boljše, če bi sejali polovico man! zrnja, toda zato pa zemlto bnffe gnojili. Tako h! z manišim trudom pridelali večji ta boljši pridelek, in še prihranili zem-iio za pridrlovaflie sladkorne nese. Bito bi dobro, če bi mogli privabili v naše kraje nar kolonistov iz Če-tiostovaSke. bi M vzbudit! r»r! nas zanfmanie za prldetovante sladkorne nese. Prepričan sem. če bi se od vseli meredainili strani posvetilo več pozornosti sladkorni industriji, bi ne imeli sladkorja zadosti samo za šebe. temveč tudi za izvažanje, kakor v Italijo, v Avstrijo, ta drugam, kjer nimata na domačih tleh' pogojev za pridelovanje sladkorne pese. Blagostanje 'države te v prvi vrsti odvisno od intenzivnega poljedelstva ta dolžnost države bodi. da posveti največ pozornost! kmetib sfvu in da mu prtaravi tla za dobro vzgojo s tem, da se ustanovi Hm nalveč poJtedehkih šol, v katerih se bodo vzgoiili naš! kmečki sinovi in hčere. ?ti še na eno opozarjam*. Mnovo sladkornih' tovarn na Češkem Je last kmetovalcev samih, ki so si ustanovili sladkorne zadruge z lastnimi sladkornimi tovarnami. KmeHe so torej poleg poljedelcev indirektno tudi industrijalct, večji in manjši, na vsak način pa precej dobro situirani. Investicije niso v sladkorni Industrie razmeroma proogromne in bi jih zmogle morda z drž,avno pomočjo, gotovo tod! domače zadružne organizacije. Želeti Je. da bi sc gibanje za vstvar-janje sladkorne industrije. M se te že začelo ponekod med nami, uspešno nadaljevalo ta prineslo domovini novega blagostamia. Dr. A. V. Otvoritev furidične fakultete. Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vršila slovesna otvoritev luridlčnc fakultete. Alma mater Labacensis te postala s tem oooolna univerza, dovršen kulturen čin. Otvoritev zadnje fakultete te bila zato posebna slavnost za vse one, ki so se desetletja ta desetletja borih za našo univerzo. Slavnosti so se udeležili zastopniki vseh uradov, kulturnih inštitucij, lavnih korporacij itd. Navzoči so bili med drugimi geueral Srailianlč, predsednik dr. Breic, Župan dr. Tavčar, predsednik nadsodišča dr. Kavčnik ter številno občinstvo in dijaštvo. Slovesnost le otvoril rektor univerze prof. dr. Plemell s kratkim pozdravom in kratkim zgodovinskim pregledom postanka slovenskega vseučilišča. Omenja* te roiav. kako tesm je afremtlente po lastni univerzi sdru- Ženo s pojavi svetovne revolucije. Velika Napoleonova revolucijska doba je Slovencem prinesla a k a d e -milo v Ljubljani, z Napoleonovim padcem le Ista Izginila. Revolucija 1, 1848. ie rodila na graški univerzi slovenske luridične kurze; pozneiši reakcionarni absolutizem lih ie odpravil. Politični prevrat leta 1918. ie pri-nese! poleg državnega uledtajcnja Slovencem tudi kulturno svobodo --ustanovitev univerze kraljestva SHS v Ljubljani. Dekan luridične fakultete, dr. Leonid Pitamic je ime! nato otvoritveno predavanje o »pravu in revoluciji«. Med splošno pozornostjo in zanimanjem navzočih se razvija g. predavatelj sledeče misli: Pozitivno pravo in revolucija se medsebojno izključujeta, ket ie ooimu revolucijo bistveno, da leži onravlčba preureditve in prevrata v drugačnem sistemu nego ie oni. ki se odpravlja. Revolucija, ki ie naperjena proti pozitivnemu pravu, ne more biti pravni pojem, akoravno so skušali državni filozofi konstruirati poiem pravice do revolucije. Pod pritiskom etičnih idei ie revolucija proti državnopravnemu -sistemu gotovo časih potrebna, toda ta ostra operaciia ima mnogokrat škodliive posledice, posebno z ozirom na pravno ureditev no razdoru. Radi tega so povzročitelii revolucij samo iskali sredstva, kako bi sc dal ohraniti pravni red. (Dahe prih.) Zveza Jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani PROGLASI Savez saobračainih in transportnih radenika in službenika za Jugoslavijo je proglasil za danes o polnoči železničarsko stavko. Ker Zveza jugoslovanskih železničarjev ni bila oficljeino obveščena o ciljih in namerah te stavke in ker na shodu nismo prišli do besede ta se o stavki ni glasovalo, nima Zveza povoda se za to stavko ogrevati. Ker se pa delno z zahtevami nasprotne organizacije strinjamo in ker hočemo preprečiti vsako vneli vanje krvi, ne uvede Zveza nikake protlakcije tei se do nadaljnega vz.drži dela. Proglaša se pasivno. Za vse posledice stavke ne nosi Zveza jugoslovanskih železničarjev nikake odgovornosti Uveljavljenje pragmatike ostane slejkopre] naša neomejena zahteva, Članstvo pozivliamo. da se strogo drži navodil, ki bodo od strani Zveze sledila. Zahtevamo, da vzdržite mir in red ter varujete čast in ugled Zveze. Predsedstvo ZJŽ. wmra POGAJANJA ZA PREOSNOVO VLADE LDU Beograd, 14. aprila. »Politika« piše o sestavi nove vlade, da še niso dovršena uradna pogajanja za koncentracijsko vlado. Dosedanja pogajanja med ministrom Markom Trifkovičem in zastopnikom Demokratske zajednice niso imela uspeha. Demokrati vztrajajo pri svojem prejšnjem sklepu, da mora vlada deraisl jonrati p redno se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade. Na to pa nočejo pristati radikalci. ki žele, da bi bil novi ministrski predsednik Stojan Protič, ali pa Nikola Pašič. Pristali so pa na to, da bi bil bodoči minister za notranje stvari Milorad Draškovič, aJj pa Ljuba Da vidovič. Isto tako nimajo radikalci ničesar proti temu, da, bi Svetozar Pribičevič prevzel kak drug portfelj v novem ministrstvu. Ker je regent ozdravel je verjetno, da se bodo na dvoru nadaljevala posvetovanja za rešitev parlamentarnega položaja. Proces proti teuiešvarskhn Madžarom. LDU Temešvar, 13. Agencija »Damlan< Javlja: Proces proti temešvar skim Madžarom, kateri so se zarotili, da preženejo s pomočjo HorthjrJa In segedinske posadke romunske čete iz Banata, je bil po sedemdnevni obravnavi končan. Dasl so podani. dokazi za krivdo vseh obtožencev, Je bilo vendar 36 oseb’ oproščenih z ozirom na njih mladost. Obsojenih Je bito le 8, in sicer dva n* smrt, drugi pa na dosmrtni zapor, ozlrdma na dvajset do 15 let Ječe. Obsojenci so vložili priziv. BORZA,. LDU Beograd. 14. april i. DvaJ-setdiuarski zlati 23.40, augk:Aki funti 165, francoski franki 265-260. Ure 190-192, dolarji 38, nemške marke 72-72.50, čehoslovaške krone 54-56, avstrijske krone 17.50. 92. štev. »JUGOSLAVIJA* dne 1«. aprtt« tW Stran 8. Dnevne vesti. •— Ponarejeni 100-dlnarski bankovci. V prometu so se pojavili ponarejeni kronsko-dinarski bankovci xa 100 din. — 400 K. Ponarejene novča-nice se spoznajo od praviti tako, da je pri ponarejenih vidiio štiri glave na strani s francoskim besedilom, ako držimo novčanice proti luči. do čim se pri pravih glave ne vidiio. Pri prvih kot pri drugih novčanicah se glave dobro vidijo, ako položimo novčanice na neprozoren predmet. Finančna uprava pa molči, kakor bi k) vse to ne brigalo niti najmanj. Pusti da si nedolžni ljudje v dobri veri nakopavajo novo škodo, kakor s ponarejenim] kolki. — Svarilo pred Izleti skozi Vintgar. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji nas opozarja, da so mostovi in galerije v Vintgarju vsled vojne v tako slabem stanju, da je naravnost smrtno nevarno hoditi preko mostu čez Sum in po galerijah skozi Vintgar. Občinstvo in zlelniki sc opozarjajo, naj do 10. majnika. ko bodo poprave izvršene, nikari ne hodijo skozi Vintgar, ker se lahko pripetijo nesreče. Okrajno glavarstvo v Radovljici in pa županstvo v Gorjah je iz ravno navedenih razlogov prepovedalo do izvršene poprave prehod skozi Vintgar. Svarilne tablice, ki so bile ondi postavljene, so se žali-bog po zločestih rokah podrle, tako da izetniki ne slutijo, v kak nevarnost se podajo. Kadar bodo poprave izvršene, se bo to pravočasno naznanilo po časopisih. — Določitev uilevnhte. Deželna vlada za Slovenilo ie v seji. dne 10. aprila 1920. sprelela naredbo, s katero se določa nilevnma in sicer: a) za mline na vodo 45 K za 100 kg žita. b) za mline na paro 50 K za 100 kg žita. c) za mline z motornim obratom 57 K za 100 kg žita. Zaprašitev ne sme presegati pri izdelovanju moke 2%. pri podelovanju Ječmena in prosa v iešpreni oziroma kašo po 4% žitne teže. Za dovoz žita s kolodvora In od roz mlevskih izdelkov na kolodvor se dovoli mlinom 4 K. mlinom, ki imajo lasten tir oa 3 K 50 vin. Posoj-nina za vrečo in štiri tedne se določa na 1 K 20 vin. Deželna vlada je sklenila o zvišanlu mlevnine na temellu predlogov odseka, ki se le s to zadevo podrobno pečal, in ki ga ie za to izvolila dravinjska anketa. V tem odseku so bili zastopani enako lastniki mlinov. kakor tudi delavci ter so oboii soglasno zahtevali, da se mlev-nina zviša. To zvišanie ie deželna vlada dovolila samo za to. da bodo mogli lastniki mlinov ugoditi zahtevam svojih uslužbencev in pa vsled tega, ker mlini vsled oomamkanla žita večkrat ne obratuleio, uslužbenec pa 'moralo plačevati tudi takrat. -- Splitsko muzlčno društvo Zvonimir« priregjuje početkom maju ove godine turneju širom Jugoslavije. Koncertirače u Mosta ru, Sarajevu, Beogtadu, Zemunu, No-voui-Sadu, Osijeku, Zagrebu, Ljubljani i Mariboru. Na koocertima iz-vagja uuiški zbor od 32 člana skladbe najmodemlje slavenske glazbe pod dirigentom društveno« kapelnika maestra C. M. Hrazdira. Pota-nji program biče objelodanjen. — Slovenski kapucini v Osijeka. Kakor znano so morali dosedanji kapucini zapustiti Osijek in se preseliti v svojo domovino na Ogrsko. Delovali so v Osijeku celih 270 let. Mesto njih pridejo sedaj v Osijek slovenski kapucini, ki jili tam v teh dneh pričakujejo. — Zahteve zasebnih uradnikov na Hrvatsbein. >Savez priv. namte-štenika« v Zagrebu zahteva 100 do 160% doklad na plače tako. da se odstotki pri višijli plačah znižuiefo. Delodajalci pon utajo zvišanie SO do 40%. Pogajanja se nadaljujejo. — Cena moki v Zagrebu ie zopet poskočila in sicer stane: nulerica 19 kron. moka za kuhanje 16 K in krušna moka 15 K kilogram: kilogram koruze moke stane 10 K. Tudi kruh se Je seveda podražil in sicer stanc: kilogram belega kruha 18 K. črnega Pa 16 K. — Dom /a dojence zgradi Udru-sca učitciiic v Zagrebli, ki ima poseben odsek »za našo deco«. Zemljišče za novi dom ie že kupljeno. Stroške nnaio pokriti z dobrodelnimi prireditvami in prostovoljnimi prispevki. — Cena živil na Češkem. Hleb črnega kruha, ki tehta 1 in tričetrt kg, stane 1.C0 K do 2 K v češko-slovaški a i okroglo 3 do 4 K v naši veliavi. V 'i;'« nolbeli kruli uo 9.50 K (19 K) in žemlje po 80 vinarjev (1 K 50 vin.) kos. Moko deli država po 1.66 K (3 K 20 vin i kilo- gram. Seveda držav* orecel doplačuje 1* svoiega, V talni trgovini stane kg moke 13 K (26 K). Sladkorja dobi vsaka oseba 1 kg na mesec po 3.40 K (6.60 K). Ostala živila so prosta in primerno dražja: surovo maslo 59 K (100), grah. fižol, leča po 10 kron (20 K) kilogram, umetni med m sirup po 6.20 K (12 K) kilogram. Cene se diže že več mesecev na Isti višini. — Krajevni ogled lovskih psov, dr ločen za 18. aprila v Ncvem mestu se ne bo višii ker je tu razglašen strogi pasji kontumac Vrš i se bo pozneje. Slovensko lovsko društvo. k — Kokoš le predrago prodala. Grandovec Ana iz Glogove« pri Litiji ie prodala na ljubljanskem trgu ko koš za 60 K in ie bila radi navijanja cen obsojena na 209 K globe. 4 dni zapora in 3 kokoši so II zaplenili. Ljubljana. = Mntiifesiaclia za Reko. V nedeljo. dne 18. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v dvorani hotela Union protestno zborovanje proti italijanskemu na?ilstvu. Prireditev le medstrankarska. Udeležite se le polno* Številno I — Neznosnemu pomanjkanju. ki vlada med naJ revnejšimi Uubllansfei-mi sloll. lahko vsai deloma odpomore vsak, ki obišče dobrodelno prireditev. ki »e vrši v nedelio dne 18. aprila v Unionu. Na sporedu ie koncert vojaške godbe In oevske zveze »Ljubljana*. Po koncertu srečelov in prosta zabava. Vstopnice po 6 K za osebo v nrcdprodaH v trgovini Če-šnovar. Stari trg in Ničmau. Kopitar-leva ulica. Večer priredita Vincenci-leva in Elizabetna družba. Ker družbi izdata vsakoletno ogromne vsote («a desetMsoče) med uboge, pričakujeta od meščanstva, da lim s norečem e m prireditve gmotno Dpmagf = Gnezdo verlžnikov * ma u-faktumlm blagom je izsledil centralni državni urad zoper verižnlke v Komenskega ulici št. 16. Na dvorišču omenjene hiše so imeli veriž-niki skladišče manufaktumefea blaga, katerega so dovažali iz Trsta in ga potem razpečaval! in razprodajati na vse strani brez obrhio-oblast-veite koncesije za trgovino. Ve riž-nlfki urad Je te dni posegel v to gnezdo In zaplenil 160 ovojev raznega manufaktnrnega blag« v skup-ni vrednosti 40.000 (ir. Pri zadevi sta udeležena dva Tržačana in neki Ljubljančan. O stvari še poročamo. Maribor. Pogreb pokojnega g. Henrika Sehreineria, ravnatelja mariborske ga moškega učiteljišča, se vrši danes popoldne ob 14. uri od učiteljišča na mestno pokopališče v Pobrežju. Mariborski Sokol in bratski društvi v Studencih In Rušah prirede v nedelio, dne 18. t. m. v slučau lepega vremena popoldanski Izlet v Limbuš. — Zbirališče vseh oddelkov mariborskega Sokola ob pol 14. uri pred Nar. domom. Vse oolno beračev, brez udov, s pohafcilenimi udi in tudi popolnoma zdravih, se potika po mariborskih ulicah. Sramotno le res. da merodajne obiasti ne spravilo siromakov v sirotišnice in lenuhov ne prisilijo do dela. Obsojena zverinska ženska. Kakor ooročalo»!isti. le mariborsko so dišče nedavno obsodilo neko Terezi I o Pacher. ki le lani. ko so volks • v/ehrovei divjali po stoveskem Koro • lanu. streljala že na padlega mrtvega Srečka Puncerja, urednika v Velikovcu lzhalaioče«a »Jugoslov. Korotana«. Celje. Kako sc* rešuje stanovanjska beda v Celiti. Ker te beograjska vlada razveljavila zasedbo hotela Union v Celju, v katerega bi morali priti razni uradi. Je mestni magistrat sodnij-sko odpovedal stanovanje strankam v mestni hiši v Razlagovi ulici. Sta-novanla se moralo izprazniti do l. mala. Kje naj te obitelii dobilo sedaj druga stanovanja, pa gospoda pri magistratu ni pomirila! Sv. maše z nemškimi pridigami in nemškim octieni se še vedno vršijo v Marijini cerkvi v Celju. Radi par celjskih nemškutarjev. ki itak vsi dobro razumelo slovenski, pa vendar ni treba te izjeme! Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!! KMEČKI TABOR y BREŽICAH. Y Brežicah se Je vršil dne 11. t m. tabor Samostojne kmetijske stranke. Meščanstvo Je počastilo kmete z mnogoštevilnimi zastavami, ki so plapolalo na hišah in oknih. To so bili predvsem prijatelji slovenskega kmeta. G. kanonik, gg. lz samostana, in razni drugi kmetski »prijatelji« pa niso čutili potrebe oklnčati svojih poslopij v pozdrav kmečkemu ljudstvu. — Kmetom je bil Bog naklonjen ta shod, katerega se Je udeležila velikanska množica, 3—4000 ljudi, se je vršil ob krasnem vremenu na prostem. Nastopilo je več govornikov, ki so vzbudili s svojimi govori veliko navdušenje. Po zborovanju se je vršil sprevod po mestu, ka-koršnega še ni videlo Posavje. Na čelu je korakala godba, za njo lepo število jezdecev, naših kmetskih fantov, za temi odbor stranke in veliko število okinčanih vozov. Za! nam je bilo. da se niso udeležile zborevania tudi Slovenke in Slovenci v narodnih nošah, kakor so to storite Hrvatice hi Hrvatje. Množica se je ustavila pred občinsko hišo, kjer jo Je pozdravil župan, g. dr. Stiker in izrazil v imenu meščanstva simpatije do kmečkega stanu. Po sprevodu se je vršila veselica v Narodnem domu, ki je bila v resnici narodna. Tabor je vspel nad vsako pričakovanje. Ne strinjamo se pa z različnimi opazkami, ki so padale od strani nekaterih govornikov na uredništvo In meščanstvo. Besede »mestni capini« in druge neslanosti bi sl bili gospodje lahko prihranili. Prefallslej bodo morali priti tudi kmečki sloji do spoznanja, da država nikakor ne more obstojati brez uradnikov, ravno tako, kakor ne kmet brez pluga In delavcev. DENARNI VERIŽ NIKI V. AMERIKI. Iz zanesljivega vira se nam poroča: Kakor smo že poročali, nismo v Ameriki glede verižnikov na bo-Ijem kakor ste v starem kraja. Na čelu izkoriščevalcev slovenskega ljudstva, posebno delavstva, stoji v Joliet. JU., izhajajoči slovenski dvo-teduik, ki je, kakor sam trdi, najboljši katoliški (1!) delavski (??) itet v Ameriki Prede listu tako trda, in joiietski »kralj«, A. Nemanič bb rad obesil svojo tiskarno K. S. K. Jednoti, seveda za drag denar. Članstvo se seveda temu proti vi. Da bi njegov list prehitro ne lzd*h-nH, zato sl pomaga Amerikanski Slovenec s pošiljanjem denarja. In kako so oškodovani po A. S. pošiljatelji in prejemnika, evo Vam par slučaiev t L Ponikvar, West Pullman, Chicago. posla! Je po A. S. 9. avgusta 1. L 2200 kron, oziroma 88 dolarjev svojcem. Denarja še danes ni tam! V tpm času pa bi se dobilo za 88 dolartev skoro 8800 kron, tako da »nekdo« vtakne v žep nad 6000 K!! Sličnih pritožb Je na na stotine! 2. Stranka je poslala po kablju denar v Šiško 8. julija 1. I. Plačala pristojbine od kablja, denarja še. danes ni stranka prejela, dasi je v njenem imenu Jadranska Banka storila vse korake, da bi se dobil denar. In kar je najlepše: A. S. je računal pristojbine za kabeli. nad 4 dolarie, denar Pa je bil poslan po navadni pošti, ako je sploh bil poslan. Westera Union pa je odgovorila stranki na vprašanje, da meseca julija ni bilo mogoče pošiljali denarja po kablju v Jugoslavijo!! Toraj zopet dobiček za A. S.!! Nedavno je bil po ameriških listih poziv, da naj vsi, ki so poslali denar v stari kraj po A. S. javijo svoja imena župniku Smoleju, naj naznanijo dan ta svoto pošl-ljžftve. A. S. se prej ni brigaj za nikogar, na vfuašanja — dasi je bila priložena znamka — kje je denar, ni bilo odgovora. Kakor hitro pa so videli pri A. S. poziv, takoj so začeli obveščati odpošiljatelje po vrsti, da »upajo, da je denar izplačan«. Sramota za A. S., In sramota za starokranjsko duhovščino, kakor so župnik Sašelj in drugi, ki še te izkoriščevalce priporočajo ljudem po Belokrajini! A. S. je seveda obljubil nagrado 1000 dolarjev, ako se mu dokaže, da je »namenoma« storil kako nepoštenost? Ta je bila prav za pred-pust, in A. S. je obljubil to nagrado ravno v številki pred pustnim torkom! Seveda, Klepec in Nemanič znata! Želeti bi bilo, da bi vsi tisti, ki so bili od svojcev obveščeni, da jim je bil poslan denar, poslali svoja imena Vašemu listu, d« pride vs® v Javnost. Tu smo obvestili poslani- štvo SHS v VVashJngtotiu, 9« ukrene potrebne korake, da se naši ljudje obvarujejo nadaljno škode, na-, daljnega izžemanja ta Izkoriščanja* Jugoslovenska Matica. Za »Jugoslovansko Matico« so darovali: g. Peter Stepič, trgovec v Spodnji Šiški K 1000.—; g. Viktor ftmfgovc, občinski tajnik v Kranju K 100.— mesto venca na grob pok. Ivana Smigovca, klobučarja v Šoštanju; g. Josip Omersa, trgovec v Ljubljani K 50.— povodom sprejetja v ljubljansko občnsko Zvezo; vesela družba v gostilni Marije Hafner v Skoffllokl izkupiček za eno vlr-žinko K 60. - ~ NSSL TOVARIŠI* .Vabimo Vas na LETNI ZBOR DELEGATOV. Narodno-sociialna Zveza, ki so vrši v nedelio, dne 18. aprila t, l. točno ob 10. uri dopoldne v magistralni dvorani v Ljubljani. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajuika. 4. Poročilo strokovnega tajništva. 5. Poročilo nadzorstvenega sveta. 6. Volitev vodstva 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev nadzorstvenega sveta. 9. Izprememba poslovni ka. 10. Določitev vpisnine, prispevkov iti podpor. 11. Praznovanje L majnika, 12. Določitev prihodnjega zbora delegatov. 13. Slučajnosti. Ta zbor le za razvoj naših strokovnih organljacil velike važnosti. Prosimo Vas, da razmišljate o eventudnib predlogih, iste formulirate in predložile zboru ustno ali pismeno. Politična šola NSS., se vrši dane* ob 20. url. Gledališče. Stavka v operi končana. Ker se Je dosegel sporazum med člani in upravo se nadaljuje nova sezite v torek 20. aprila 1920 ter otvorl novi abonement na 8 predstav. Stavka v operi končana. Ker se dosegel sporazum med člani ta upravo se otvorl zopet gledališče v petek 16. aprila z opero »Faust« za abonement B. Povišane cene vstopnic v operi In drami. Z ozirom na to, (Ha Je uprava vsled rastoče draginje morala an-gažovanim članom po mogočnosti zvišati gaže, Je priseljena zvišati tudi cene vstopmcam za opero In dramo. Glede abonementa se objavi pozneje. REPERTOIR OPERE. 16. aprila, petek: »Faust«. ASo-nement B. 17. aprila, sobota: »Mlgnon«. Abonement Izven. 18. aprila, nedelja: »Ksenija Pa-gliecci«. Abonement izven. 19. aprila, poudeljek: zaprto. REPFRTOIR MARI JON ETNEGA ' GLEDALIŠČA. V nedeljo 18. aprila ob 5. url popoldne: »Obuti maček« zadnja predstava v tej sezoni. ........ ” m Književnost in umetnost XVII, umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu, vsebujoča dela slovenskih umetnikov se otvori začetkom maia. Umetniki, kj žele raz staviti, naj se čim prej zgiase pri R. Jakopiču, Turjaški trg 2. Zadnji rok za vpošiljatev je 24. IV. Jugoslavenske obnove - Njive upravo Je izašao 8. brol sa ovlm sa-držalem: Ivo de Grisogono (Nevski) Jugoslavija. — Kosta Stojanovič: Ekonomsko snažemie kraljevstva Srba. Hrvata i Slovenaca posle evrop-skog rata. — S. Kuljbakfn: Nekoliko reči o boljševizmu. — Smotra. i*»i iumi« "ir 11 iiiimh ■ L«irtnuuvrtnim klubom), kakor tudi radi zborovanl trgovcev v Ljubliar.i dne U. t. m. preložiti na nedeljo, dne 25. t. m. Natančen program se pravočasno obiavi. Vsi športni klubi Slovenije in Prekmurja s® poživilaio. da vpoŠlleio svoj naslov dr. Cirilu Žižek Ljubljana, Čopova ulica št. 19, II. nadsft.. da se njim pravi.časno vDOŠlieio pravila. Na Veliko Planino gremo člani osrednjega SPD. — Odpeljemo se v soboto, dne 17. aprila ob 6. uri zvečer s kamnlčanom. Povratek v ne« deijo. — Dobrodošel vsak, kdor ima veselje do turistike! — L. Drobiž. * Moč glasbe. Lucca, mesto v Ita-1111. ie doživelo pred kratkim nenavaden slučaj umetniške sugestije. Zgodilo se ie sledeče: Sociialisti so imeli zborovanje ta no zborovanju so demonstrirali po mestu. Redarstvo s« ie temu uprlo, vendar na se ie demonstrantom posrečilo prebiti kordon redarjev. Demonstranti so krenili nato proti davnemu trgu in bati se je bilo težkih izgredov. Toda naenkrat fe množica obstala. Od nekod so se slišali glasovi gosli, kar Je množica tako pomirilo, da se ie brez na-dailnega razšla. * Jubilej tobaka na češkem. Letos je minilo 300 let, kar so začeli kaditi Čehi. Tem povodom pišejo češki listi: Jubilej tobaka ni mogel pasti na bolj neugoden čas kot je današnji, ko Je tako pomanjkanje tobaka ta je tako drag. Prvi kadilci tobaka na Češkem so bJli vojaki angleških pomožnih oddelkov, ki jih je prlpei,al grof Oicy na no* moč kralju Frideriku C?S! emu v tridesetletni vojni. * Cnsu primerni biserat. Neki list je prinesel sledeči luaerat. Čedna vdova sem. Moja dota je: 50 starih, suhih britanlk, 100 vtržtak, vreča fine moke, 3 komade Schlclito-vega mila z »Jelenom«, dva para moških čevljev ter tucat moških ovratnikov št. 41. Oglasijo na; se samo gospodje, katerim ugajajo navedeni pogoji. Cenjene ponudbe naj se pošHeJo upravništvu te::a Usta pod geslom: »Proč s pantoflom«. * Vse te dražje — tare} tudi zaušnice. Na Dunaju fe bS pri okrajnem sodišču Jožefovskem obsojan iz-voščefr Karel Frantl na 2000 K denarne globe, ker Je nekemu Latt-gerju v prepiru pripoRal osem zaušnic. Toref tud! ta »artikel« je močno poskočil v ceni. * Uspehi Ševčlkovega kvarteta v Italiji. Kakor poročalo iz Rima češkim listom, je žel SevčiLov kvartet (LKotsk.v, Prochazka, Morave« in Flngcrinnd) v Italiji velike uspehe. Priredili so vsega skupaj 30 večerov v 28 mestih'. Vse italijansko časopisje brez Izjeme je polno hvale ta stave velikim češkim virtuozom. * Zakaj nt bil panamski prek p zgrajen ie pred 4«« led? Menda i® malokomu znano, da so se žc v 16. stoletju bavili z mislijo zgradili prekop v Srednji Ameriki. ?.t Gortez, ki' je osvojil Mehiko, te nasvetovat I. 1524. kopanje kanala. Kralj Filip lf. Je Bil iznrva ves navdušen za to zgradbo. AH da je okolf 1. 1567. nepričakovano fzpremeni! svoje nazore, fe Mio krivo sv. plstno, pravzaprav ntegovf razlagalci — oo. dominikanci. Nekoč je namreč vpraša! krati dominikance, kai mislijo o prekopu. Ti so tako! to misel proglasili za nregrešnn. češ. da stoji v cvan-getfiu sv. Matevža: »Kar le Rog združil ne loči!« To čudno dokazovanje ie btaoftiepa kralja tako preverilo. da le namrK postal trdovraten nasnmtnlk' nameravanemu prekopu. Uvedel fe celo smrtno kazen za vsakogar, ki bi se drznil priti s kakršnimkoli načrtom za zgradita kanata. Tn no Timovi smrti bi bil res kmalu smrti zapadel neki kre-ri kf ie 1. 1615. razlagal, kako velikega pomena bi btt predlagani kanal, a fe v zadntem trenutku z velikimi težavam! utekel. Sete n<| I. 1771.'se fe jel urernkievatt načrt’. * Silno oadanje frankov in lir. Lira ta frank sta jela na vseh borzaH rapidno padati. FV> poročilih te £vlc® •je francoski frank pri otvoritvi borz« v Bazlu dne 10. t. m. padel na 33.5, lira pa na 22, v prostem prometu je lira padla celo na 20. Nelmška marka Si se je jela dvigati. Istega dne je v vici notlrala 9.70, v svobodnem prometu pa 10. Kakor se v finančnih' krogih zatrjuje, je računati s tem. da bo lira konstantno padala. * Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država mora postaviti trgovsko vez z Avstrijo na drugačno podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani ne sprejema več vnlačil na račun kompenzacijske pogodbe 180/SHS z Avstrijo. Do preklica se sprejema denar le za zdravila, kemikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnični materija!. Izdala le! j in odgovorni ured *!;; Anton Pesek. Tiska -.Učiteljska tiskarna« y Ljubljani. Domače pridige Sitarjeve Jere. SEDMA PRIDIGA. Sitar se le dimi! pritožiti čez kosilo: mrzlega koštruna In brez štrukljev. — Sitarjeva Jera brani mrzlo pleče. »Ha! To seveda! Nič drugega? Radovedna sem, kaj pride zdaj na vrsto. Zdaj ti pa že nič ni več prav — prav nič. Najbolje bo, mislim, da dobiš koga drugega v hišo. da ti bo gospodinjil. Kakor vse kaže. ti ne morem več ustreči: tukaj sem samo na potu. Najbolje bo, da vzamem otroke pa grem.« »Kaj zdaj godrnjam? Zate je lahko povpraševati. Vsekakor bi bilo boljše, da me ne bi bilo več na svetu ka' «1 « Menjalnica KOSTE ARSENICA Zagreb, NtkolKeva ul. S. Kupuje i prodaje najkutantaije sv« vreti erebrnog, slatnog 1 papirnog nove«. 543 II! Prodao K 9*— se dobi v trgovini s temeni Seier A Iiomp., LJuh* (Jana, Woifovo ulica IZ 802 Prodam avto s žtlrtml sedeži hi dvema magneti. Koser, Celje. 839 Cit:ml za cepljeni« trt se dobi pr! trpoveu Prane Kenda, Nove me*t