Stev. 87.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'—
*a pol leta K 72*—
V UPRAVI STANE MESEČNO K UT—
V Ljubljani, torek, 19. aprila 1921.
Poštnina platen« v gotovini*
Leto 1.
i
l
Uredništvo In uprsvništvn i Ko. pitarjeni ulici Ste*. 6 — Teiefon uradništao štev. 50 — TeSefon = upramištve šitv. 32? =sr
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36"— %a en mesec K 12'—
DELAVSKI
POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN,
Boi prsii kapitalizma © naši držat?!.
Sodaffzsdfa milna potreba-
IZ GOVORA DS. KOROŠCA NA SEJI KONSTITUANTE 15. APRILA 1921.
Gospodje, mislim, da nam ni treba zapirati oči. Boj za politične pravice, za politično ravnopravnost je trajal v Evropi več Kakor 50 let, boj za narodno ravnopravnost je trajal tudi več nego 50 let; prav tako vidimo, da se bojuje boj za gospodarsko ravnopravnost že od Marxa in Engelsa. In «akor je zmagal boj za narodno in za poli-lc'no ravnopravnost, tako bo' po mojem Prepričanju gotovo zmagal tudi boj, ki se bojuje za gospodarsko enakopravnost. — (Odobravanje.)
KAPITALISTIČNI FEVDALIZEM.
V načrtu ustave, kakor ga predlaga *lada, se odpravljajo fevdi in fevdalni odnosi. Toda čujte: ti odnosi se odpravljajo Samo z ozirom na zemljišče. Zemljiški fevd ®e odpravi, ostanejo pa vsi kapitalistični evdni odnosi. Kdo pa so posestniki tega Ievdnega kapitala? (Medklic: »Kdo pa je Posestnik zemljiškega fevda v naši dobi? j *° so škofje! Ali ste Vi za to, da se od- j pravijo tudi fevdni odnosi na škofijskih I Posestvih?«) Gotovo sem za to! Kakor se b° razdelilo Vaše posestvo in Vaše hiše,* tako se bodo razdelila tudi škofijska posestva. Sicer so bili pa glavni posestniki Zemljiških fevdov v minuli dobi knezi in knežje rodbine, ki so imele za takratno dobo zasluge za kulturo. To nam kaže zgodovina. Toda, kdo pa so ti kapitalistični fevdalci? Mi ne vemo kapitalizmu ne imena, mi ne vemo, kako srce ima kapitalizem, ne vemo, kako dušo ima, mi ne vemo *a njegovo socialno moralo.
&0J KAPITALIZMU V VSAKI OBLIKI! ! *. Kakor ustvarja zemlja svoje sužnje, »h. Ustvarja zemljiški fevd takozvane -'Kmetske« odnošaje, tako ustvarja svoje sužnje tudi kapital. Osvobojenje srbskega, “Tvatskega in slovenskega naroda ni po-• . .» dokler se ne osvobodimo vsega kabalističnega sistema, pa naj si bode to ^mljisiji kapital, ali kapital industrijskih Podjetij, ali kapital, naložen v hišah ali pa °ancni kapital. (Odobravanje.)
Mi vidimo dandanes strokovne zveze 111 sindikate, stanovske organizacije, tudi Uradniške stanovske organizacije v obupam boju proti temu kapitalističnemu si-stemu. Mi vidimo, da je danes ves prole-®riat mobiliziran v vojski proti kapitalizmu. Mislim, da je naloga našega naroda, da Priskoči proletariatu v tem boju na pomoč 111 da se bori za osvoboditev proletariata
kapitalističnega sistema. Mi smo imeli naši državi »obznane«. Po mojem mne-
bi bila najboljša in najuspešnejša K>b-jjjOana« ta, ako sklenemo za našo ustavo to loložbo, da bomo socializirali industrijska Podjetja, hiše in kapital.
SOCIALIZACIJA PODJETIJ.
, _ Po mojem prepričanju so privatna podivja popolnoma zrela za to, da se socializirajo. Gospodje! Če gledamo na obupno ‘inancielno stanje naših občin, naših okrožij) naših pokrajin in naše države, moramo Priti do tega, da iščemo z vsemi silami fi-°ancielnih sredstev, da odpomoremo temu °bupnemu stanju. Jaz ne vidim drugega iz-
 II IM...
Protičea sspEšifef.
LDU Belgrad, 18. aprila. (ZNU) Donava se, da bo danes verifikacijski odsek sPrejel ostavko g. Stojana Protiča. Ko bo Poročilo tiskano, se bo ostavka g. Protiča Predložila ustavotvomi skupščini v odo-brenje.
Bolgrad, 19. aprila. (Izv.) Nekoliko demokratskih poslancev, članov verifikacijskega °dbora je pričelo zbirati podpise na izjavo, s katero se Protičeva demisija vzame na znanje. To postopanje je popolnoma protipravno, demokrati hočejo do-eči, da konstituanta to njihovo početje odobri. Vendar pa je gotovo, da bodo te mahinacije od večine odklonjene.
mednarodni kongres transportnih DELAVCEV.
LDU Ženeva, 18. aprila. (ŠBA) Danes je bil tukaj otvorjen mednarodni kongres transportnih delavcev. Zastopane so bile: "e}gija. Danska, Nemčija, Francija, Velika iritanija, Holandska, Luksemburg, Nor-
hoda, nego da pričnemo s socializacijo naše produkcije, s socializacijo našega kon-suma, da tako dobimo novih dohodkov za naše gospodarstvo. Gotovo so tudi podjetja, ki se ne morejo socializirati. V takih slučajih, kjer je socializacija težko izvedljiva, mora. pa vršiti država svojo socialno dolžnost s tem, da močno obdavči dobiček. Splošno pa moram reči, da socializacija v naši državi ne bo težka, ker je industrializacija pri nas šele v povojih in ker je naša zemlja po večini agrarna. Zato pa mislim, da mi tem lažje ustrežemo principu socializacije, da ga spravimo v ustavo in da tako odpremo vrata gospodarski ravno-pr&vnosii v naši državi.
NOTE AN J A UREDITEV DRŽAVE: SAMOUPRAVA OBČIN.
Med strankami v parlamentu obstoji tudi važna razlika v pojmovanju splošne demokratizacije. Način, kako si mi mislimo pravilno notranjo ureditev države, je čisto drugačen, nego si ga predstavlja vladna večina. Za nas je prva in najvažnejša celica v •državi občina. In tu moram reči, da je vladni načrt ustave zelo trd pri določitvi samouprave za občine in okrožja. V tem oziru imamo mi samo v § 96. gole besede: iZa poslove posebnog nesnog, opštinskog, srezkog i oblasnog značaja, ustanovljava se osobena mesna, opštinska, srezka i oblas-na samouprava uredjena na načelu izbor-nom.« To je vse, kar imamo v vladnem načrtu o občini. Primerjal sem s tem stari srbijanski zakon in sem videl, da je ta z ozirom na določitev občinske in okrožne samouprave naprednejši in dovršenejši. V § 9. ali 10. starega srbijanskega zakona je točno določena samouprava občin in okrožij, prav tako so tudi natančno določene gospodarske naloge občin; mislim, da je to v §§ 60. in 69. Po mojem prepričanju bi bilo treba vse samoupravne pravice natanko določiti v ustavi. Kajti občina je temelj vsaki državi. Samo iz občin s široko samoupravo izhajajo ljudje, ki znajo upravljati in dajati zakone. Sedaj pa mi ne vemo, ali bo občina, ki ji boste Vi pravice določili šele v posebnem zakonu, imela široko avtonomijo, ali ne bo preveč podrejena okrožjem in srezom. Ali bo morebiti samouprava občin manjša, nego jo imamo sedaj v Sloveniji, manjša nego jo imate Vi v Srbiji? (Minister dr. Kukovec: »Vse to bo določil poseben zakon.«) Vladna birokracija bo donesla zakon! Lepa hvala za tak zakon! Da manjkajo podrobnejša določila o samoupravi občin, srezov in okrožij v našem načrtu ustave, to je velika napaka, ker smo sedaj v popolni negotovosti, ali bo ta samouprava svobodoumna, ali pa bo reakcionarna in birokratična. Zato bi jaz želel, se doda v ustavo še določba, slična določbi v starem srbijanskem zakonu, da bomo imeli garancijo, da bo samouprava občine, srezov in okrožij res svobodoumna. (Medklic: »To se bo vse določilo v zakonu k) Vi veste, da je nekaj drugega zakon in nekaj drugega ustava. Če imam določeno svobodoumno samoupravo v ustavi, morem mirno spati, da je ne bo kratil in utesnjeval birokratizem.
veška, Avstrija, Švedska, Švica in Češko« slovaška. V predsedstvo so izvoljeni sledeči: Doerrig (Nemčija), Garrey (Francija) in Boving (Anglija). Kongresu je bil predložen sklep, v katerem kongres pooblašča tajništvo, izvrševalni odbor in generalni svet, naj budno in energično, bodisi po mednarodni zvezi prometnih delavcev sami, ali pa s sodelovanjem z mednarodnim delavskim pokretom v splošnem pobija vsa stremljenja in nakane militarizma, imperializma in mednarodnega kapitalizma za podporo reakcije, protirevolucije in vojne. Po izvrševalnem odboru predložena resolucija se nanaša na mednarodno sodelovanje, druga na mirovno pogodbo. V drugi resoluciji protestira kongres energično proti vandalskemu uničevanju strojev in potrebnih proizvajalnih materialij m prometnih sredstev, ki se je ob izvedbi ver-sail leske pogodbe vršilo v premaganih deželah, ker se s tem narodom vseh dežel z narodno-gospodavskega stališča dela neopravičena škoda.
Jsgosleoaiisbl ftfub za papirniško delaosloo.
sklenil nujno intervenirati, da se delavstvo obvaruje odpustov. Osobito je treba razčistiti položaj v Vevčah, Medvodah in Goričanah. Sprememba carinske politike je nujno potrebna.
Belgrad, 18. aprila. Danes je poslanec Gostinčar v imenu Jugoslovanskega kluba vložil interpelacijo na vlado radi krize, v kateri se nahaja delavstvo papir-[ nic na Slovenskem Jugoslovanski klub je
Za psprsište S&lmstm.
Danes je posredoval pri oddelku ministrstva za trgovino in cbrt v Ljubljani zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze A. Komlanec, da uprava državnih mono-pciov z nakupom papirnih zalog reši delavstvo preteče krize, ker se tovarna izgovarja, da nima naročil. Poverjenik oddelka
je zagotovil posredovanje. Na cesti je ž« 48 delavcev, ne glede na to ali je sam ali ima rodbino. Ista usoda preti še 200—300 delavcem. — Zveza papirniških, kartonaž-nih in kniigoveških delaycev (včlanjena pri Jug, strok, zvezi) je pofleg tega odposlala posebno vlogo v isto svrho,
Lberatel se ftofe toIšešiISj izUn.
Ljubljana, 19. aprila. Ugotovitev, da je na Slovenskem okrog 200 občin brez boja prešlo v roke Ljudske stranke, je kapitalistične centraliste strašno zbodla. Dejstvo samo je tako uničujoče za liberalni centralizem, da hočejo sedaj bankokrati ta mogočni vtis z raznimi praznimi izgovori zabrisati. V dokaz, da liberalci s svojimi naprednimi kmeti, kakor nazivljajo sedaj samostojneže, niso res tako pogoreli, navajajo ljubljansko okolico in pa ljutomerski okraj. Današnje »Jutro« poroča, da so v ljubljanski okolici baje samostojneži dobili brez boja 3 občine, v ljutomerskem pa 3. Tu je Ljudska stranka po poročilih »Jutra;; dobila le 2 občini. Resnica pa je, da je Ljudska stranka v ljutomerskem okraju dobila brez boja 8 občin, samostojneži pa le 2. V ljutomerskem okraju so kršč. delavci in bajtarji postavili svoje liste pod nazivom Kršč. socialne »Delavske zvezec, krščanski kmetje pa so postavili svoje pod nazivom »Slovenska kmetska zveza«. Ponekod pa so skupne liste »Ljudske stran-
ke«.'. —
Tak je položaj v ljutomerskem okraju, kjer bodo na dan volitev liberalci in njihovi samostojneži morda dobili večino le v Ljutomeru in še v eni ali dveh občinah, povsod drugod je zmaga krščanskih delavcev in kmetov zagotovljena. Na Štajerskem je položaj tak, da smejo liberalci skupaj s. samostojneži in narodnimi socialisti ter socialnimi demokrati in komunisti upati na večino le v brežiškem, sevniškem in ma-renberskem okraju. Mariborski okraj se je od zadnjih volitev toliko naučil, da je ceilb 76 občin brez boja prešlo v tabor Ljudske stranke, v 20 občinah pa je zmagala kompromisna lista, na kateri imajo večino tudi krščanski možje.
Liberalci naj potrpe do volitev, da vidijo, kako so tepeni. Centralističnih kapitalistov in njihovih »samostojnih« mamelukov je ljudstvo sito do grla. To kličejo že dosedanje številke, ki vzbujajo strdil in grozo med liberalci.
Falisionsl teror na Rebi.
Bakar, 19. aprila. (Izv.) Po zgledu fašistov v Italiji in Primorju so pričeli tudi na Reki s svojim teroriziranjem. V petek zjutraj, ko so se delavci vozili na delo z električnim tramvajem, so fašisti vrgli pod električni voz bombo, ki je ranila dva delavca. Radi tega dogodka je odšla deputa-cija delavstva pod vodstvom Stalceria do koncilia in mu javila, da za vse slične izpade smatrajo delavci člane koncilia za odgovorne. Njih maščevanje pa se bo razteg-i m rumu ——a—...........
fifištaclfa za IpSsIsis-s M Nlihis.
Liberalci so v Ljubljani mojstri v agitaciji. Pred vsakimi volitvami pridejo na dan s kako »originalno« idejo. Sedaj so ; spravili na cesto »cestni valjar«, ki naj utrdi liberalcem večino. Snoči so sklenili kupiti več mašin, ki bodo pometale ceste. Danes pa nam poroča uradni dopisni urad: »Iz seje deželne vlade z dne 18. apr. t. 1. Mestni občini ljubljanski se dovoli, da si sme za popravo in razširjanje mestnih podjetij, t. j. klavnice, elektrarne, plinarne, za izpopolnitev cestne električne železnice, za ustanovitev mestne ledarne, za ureditev obrežij Ljubljanice, dalje za popravo mestnih cest in ulic ter trotoarjev, za tlakovanje javnih trgov in ulic in za izpopolnitev ka-j nalizacije najeti posojilo do najvišjega zne-. ska dvajset milijonov kron proti 50—70-letni amortizaciji in proti najugodnejšemu j obrestovanju. — Sklep občinskega sveta ljubljanskega -z dne 15. februarja 1921 1.1., da naj se počenši s 1. januarjem 1921 pobira v okolišu mesta Ljubljana za 100 odstotkov zvišana dosedanja gostaščina, se ne i P°trdi- Dosedanja gostaščina ostane v veljavi še do konca aprila 1922.« i Toliko dobrega zadnji teden pred volitvami ! Ljubljanski liberalni purgar danes od samega veselja niti blata na cesti ne bo videl, ko bo bral, kaj vse je zapisano v listih osmi dan pred volitvijo.
Na tak način liberalci agitirajo že 30 let, in že 30 let s svojimi sklepi pred volitvami vlečejo lahkoverne volivce.
Vedno se jim je posrečilo, letos se pa ne bo!
Klavnica, elektrarna, plinarna, električna železnica, Liubljanica, tratoarji, ka-
nilo tudi na žene in otroke članov koa* cilia. Z ozirom na to, so bili fašisti aretirani, a so jih karabinerji zopet izpustili. Na ponovno zahtevo delavcev so bili fašisti in karabinerji aretirani. Vkljub temu se fašistovski napadi nadaljujejo. V nedeljo so vdrli v hišo dr. Blažiča. Bomba, ki so jo vrgli, je ranila dr. Blažiča, ki je izgubil eno oko in tudi njegovo dete je za-dobilo težke, poškodbe.
nalizacija, ulice; dalje pa še aprovizacija z mesom in kopališča itd. -— to vse spada v črne bukve dosedanje liberalne večine. Na ta lim ne pojdejo ljudje več!
Rfsestiisints.
Belgrad, IS. apr. V današnji seji kon-stituante je kot prvi govoril musliman Kur b ego vic. Napadel je demokrate in kritiziral ustavo, a opozicija ga je opomnila, da je sedaj vendar zaveznik demokratov. Kot tak se je mož seveda izrekel tudi za kancelparagraf, — Nato je govoril komunist dr. Šima Markovič, ki je razkrival krivdo sedanjega režima nad žalostnimi razmerami v notranjosti in neuspehi v zunanji politiki. Za delavno ljudstvo država ni ničesar storila. Pomagati more le socialna revolucija in sovjetski državni sistem,
Popoldne so končno poslali na mejdan svojega borilca tudi demokrati. Izbrali so za to dr. Edo L u k i n i č a , Hrvata, ki so ga izvolili srbski volivci. Lukinič je zbral vse sile svojega demokratskega duha in jezika in pobijal nasprotnike drugega za drugim: Kristana, Korošca, Gjonoviča itd. Govoril je cele tri ure, a ves čas ni povedal ničesar, kar ne bi bilo že stokrat pogreto v demokratskih listih. Zahtevo po legisla-tivni avtonomiji je označil za nezmiselnost in fe£jel( da če je res ka.ka razlika v kulturi Hrvatov, Slovencev in Srbov, potem naj Hrvati in Slovcnci vse, kar imajo boljšega, žrtvujejo Srbom, da se jim oddolže za prelito kri. Da je odobraval kancelparagraf, in nastopil sovražno proti katoliški cerkvi, je ob sebi umevno.
Za Lukiničem je govoril socialist D i -v a c , ki je kritiziral vladni ustavni načrt in zahteval, da se revi dirk.
10 urni deSaonife e mali obrti.
Dne 15. aprila so '/Službene Novinec objavile vladno naredbo, podpisano od dr. Kukovca, da se v mali obrti more vporab-Ijati lOurni delavnik. Tu pridejo v poštev obrati, kjer ne dela več kot 5 delavcev in kjer se ne uporablja električna, vodna ali parna sila. Ta naredba stopi v veljavo 25. aprila.
Treba je bilo natančneje določiti, katere delavnice spadajo pod tvorniško obrt, in katere pod malo obrt.
Danes se je v tem oziru vršila enketa pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Šlo je za določitev pojma tvorniški obrt. Enketa je bila sklicana na predlog Zveze industrijcev. Zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze in pri njej včlanjenih delavskih strok sta podala izjavo za definicijo, ki slove v posnetku: Tvorniško obrt je mogoče označiti z ozirom na način izdelavanja, pri čemer pride v poštev zlasti delo s stroji, ali z ozirom na obseg, Kjer pride v poštev število delavstva, ali z ozirom na socialno stran, kjer pride v poštev to, da podjetnik ne dela sam istega dela z delavci, dočim obrtnik male obrti dela sam ali združen z drugimi sodelavci iste stroke, katerim je ali popo-len sodelavec ali voditelj delavec (mojster).
Z ozirom na tak pojem, spadajo pod 8 urni delavnik vsi odvisni delavci, to je vsi tisti, ki delajo na tuji lasti za mezdo.
Enteeitai irasfsp! zapet prati lieiEžip.
LDU London, 18 aprila. (Reuter.) V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik Ijdojd George, odgovarjajoč na interpelacijo: Ker Nemčija doslej še ni pokazala volje, da bi formulirala praktične predloge za izvedbo versaillske pogodbe, je treba, da se zavezniki posvetujejo o novih odredbah, da se Nemčija prisili za izvedbo pogodbe. Zavezniki bi še pred 1. majem izmenjali sporočila o tem.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 19. aprila. (Izv.) Budimpešta 50; Italija 670 (tendenca čvrsta); Praga 196.50—196.75; Dunaj 22.50 (tendenca slaba); Berlin 227; London 560; Pariz 10.12 do 10.16; Newyork 142—143; dolarji 139.50.
politični dogodki.
-f Nove »obznane« na obzorju? Iz Bel-grada prihaja zanimivo razkritje o Draško-vičevem odstopu. Demokratski klub je bil namreč sklenil, da zveže opoziciji roke z novimi nasilji in da se morajo izdati proti opozieionalnim strankam nove »obznane«. Draškovič je kot notranji minister to zahtevo Svetozarja Pribičeviča in njegovih ožjih pristašev odklonil, nakar so demokrati Draškoviča prisilili, da odstopi ter so za njegovega naslednika določili Svetozarja Pribičeviča. Kakor znano, se je pod ministrovanjem Pribičeviča uvedlo svoj čas ba-tinanje in je bil on, ki je postavil državo na policijski režim. Mož se v tej stroki po vsej priliki še ni iztrošil in smemo že biti radovedni, kako novo obliko nasilja si bo še izmislil. Da se ga ljudstvo ne boji in da
B. Bulwer;
Poslednff dani o 59 tapsfl.
Zopet druga sužnja, ld doslej ni imela posla, je imela nalogo namestiti dragulje: bisernate uhane, po dva v vsako uho, masivne zlate zapestnice, verižica narejena iz obročkov iz iste kovine, h kateri je bil pritrjen iz kristala izbrušen talisman, nežna zapona na levi rami, v katero je bila vtaknjena izbrana kameja predstavljajoča Psiho, pas iz škrlata-stega traka, bogato prevezen z zlatimi nitmi in spet s prepletenimi kačami, in naposled razne prstane, primerne za vsak členek belih nežnih prstov. Tako je bila sedaj cela toaleta po najzadnji rimski modi v redu. Lepa Julija se je ogledovala v zrcalu s poslednjim pogledom eamodopadljive nečimurnosti, se naslonila zopet vznak na svoj sedež ter velela najmlajši svojih suženj, da ji tiho bere zaljubljene Tibulove kuplete. To čitanje se je še vršilo, ko je sužnja pripeljala Nidijo pred gospodinjo.
>Salve, Julija,« je rekla cvetličarka, obstala malo korakov proč od kraja, kjer je Julija sedela, in prekrižala roke na prsih. »Bila sem poslušna tvojim zapovedim.* >Prav si storila, cvetiičarica,« je odgovorila gospodinja; >stopi bližje in sedi.«
Ena od suženj je postavila stol poleg .Julije in Nidija je sedla.
Julija je nekoliko hipov v nemi zadregi pozorno gledala Tesalko. Nato je namignila strežnicam, da odidejo in zapro vrata. Ko sta bili sami, je rekla, mehanično odmaknivši pogled od Nidijes kakor da bi pozabila, da je
bo preživelo tudi drugo njegovo ministrovanje, je enkrat ena.
-j- Brezplodne žrtve. Pri zadnjih komunističnih izgredih v Belinu je bilo ubitih 30 mladih ljudi, mnogo pa ranjenih. Izgrede so namenoma pripravili in vprizorili komunistični voditelji Berger in drugi. Po njihovem načrtu naj bi komunistična napadalna krdela mladostnih napadla policijo in jo razorožila, nakar bi sc brezposelni delavci polastili obratov in jih zasedli. Ob sedanjem splošnem položaju v Nemčiji je bil ta načrt norost, a z ozirom na številne brezplodne žrtve mladih ljudi — zločin.
jDnevni dogodki.
— Umrl je vrli naš so m šl jeni k Franc Kos. Pred leti je bil knjižničar SKSZ iu zvest obiskovalec Krekovih socialnih tečajev. Sedaj je umrl po dolgem bolehanju v Stari cerkvi pri Kočevju. Pogreb je bil v ponedeljek 18. t. m. Družini naše sožalje. Stari Krekov tovariš in zvesti bojevnik pa naj počiva v miru!
— Sneg. Imamo pravo aprilsko vreme, Temperatura je zelo nizka. Enkrat pada droban sneg, drugič v gostih kosmih. Čez noč je bilo zelo mrzlo, kar bo škodovalo drevesnemu cvetju. Po nekaterih krajih, posebno na Gorenjskem, je zapadel visok sneg, na prostem polju od 50—70 cm. Mokri sneg je povzročil tudi silno naraščanje potokov in rek, posebno hudournikov v planinah. Sava je silno narasla. Savinja je tako narasla, da je ponekod začela ob bregovih trgati velike kose rodovitne zemlje. Sneg je povsod povzročil znatno škodo.
— Grožnik-tat. Ljubljansko deželno sodišče preganja bivšega orožnika Martina Kissa ker je ukradel 12.700 K in pobegnil na avstrijsko ozemlje.
— Tihotapčeva usoda, Štefan Pertot je bil prebrisan tihotapec. Ljubljansko deželno sodišče ga je izročilo tukajšnjemu glavnemu carinskemu uradu, da postopa proti njemu zaradi tihotapstva. Med eskor-to pa je Pertot pobegnil carinskemu organu.
1 — Mestna dostojanstvenika kot tatova. V Beregszaszu so zaprli višjega mestnega glavarja dr. Novaka in mestnega načelnika Franca Stojana, ker sta odprla zapečateno stanovanje pobeglega bančnega ravnatelja Szabo, ki je bil s svojo banko zapleten v velike goljufije, in pokradla iz njega vse dragocenosti. Ko so ju aretirali, so našli te dragocenosti še v njuni posesti. Škandal je velik.
—- Občni zbor »Zadružne gospodarske banke* se vrši v četrtek, 28. aprila ob 11.. uri dopoldne na verandi hotela »Union«. Na dnevnem redu je: Sporočilo upravnega in nadzorstvenega sveta; odobritev finance; ugotovitev pogojev nove subskripcije; volitev nadzorstvenega sveta; slučajnosti. Delničarji, ki se hočejo udeležiti občnega zbora, morajo položiti 8 dni pred občnim zborom vsaj o delnic pri blagajni »Zadružne gospodarske banke« v Ljubljani.
— Velike denarne kazni. Polic, ravnateljstvo v Ljubljani je prejelo od deželne vlade za Slovenijo nalog, da strogo nastopa proti vsem onim osebam, ki hujskajo proti edinstvenosti države in širijo po javnih lokalih hujskajoče govorice, naperjene proti obstoju države. Take osebe bodo tudi policijsko kaznovane in je najvišja denarna kazen 20.000 K,
bila v družbi ženske, ki ni mogla videti njenega obraza.
»Toraj ti služiš Napolitanki Joni. c
»Pri njej sem sedaj, < je odgovorila Nidija.
»Ali je tako zala kakor pravijo?«
»Ne vem,« je odvrnila Nidija, »kako morem jaz soditi?«
»Oj! Spomniti bi se bila morala lega, ampak imaš ušesa, ako že nimaš oči. Ali pravijo druge sužnje, da je zala? Kedar se sužnji med seboj pogovarjajo, celo svojih gospodinj ne hvalijo.*
»Pravijo, da je lepa.*
' »Hm! Ali pravijo, da je visoke postave?«
»Da.«
»Ej, taka sem ludi jaz — ali ima temne lase?«
»Slišala sem tako.« y ! . V'
»Jaz tudi. In ali jo Glavk mnogo obiskuje?«
»Vsak dan,* je odvrnila Nidija z napol vdušenim vzdihljajem.
»Kaj, vsak dan! Ali se mu vidi zala?«
»Mislim, da, ker se bosta kmalu poročila.«
»Poročila!« je vzkliknila Julija, prebledela celo skozi umetno rdečilo svojih lic in vstala. Nidija seveda ni opazila tega razburjenja, ki ga je povzročila. Julija je dolgo časa molčala, ampak burno se dvigajoče prsi in žareče oči bi vsakemu, ki bi mogel videti, razkrile rano, ki jo je zadobila njena neči-muraost
»Pravijo mi, da si Tesalka,« je rekla in naposled prekinila molk,
»In po pravicL*
JujubljattsUi dogodki.
StecS m siiaes v liubSjiani.
Rekli bodete: dovolj se je že pisalo o prahu in blatu, o zanemarjenih cestah, itd. ~ Res se je pisalo dovolj, a nikoli preveč. Pa pustimo ob strani prah, blato, sneg in jame sredi cest. — Ali se je skrbelo za red iu snago v Ljubljani sploh bolj, kakor v kakem malomestnem gnezdu italijanske Furlanije, s to razliko, da se ulice tam sploh ne čistijo, pri nas pa le redkokdaj, pa še takrat v nepravem času? — Kako se skrbi v Ljubljani za snago, naj bodi priča park pred cerkvijo sv. Petra. Naravnost sraniota je, koliko je ondi čezinčez nastlanega raztrganega papirja, polomljenih nasadov. Seveda so vzrok otroci in njihovi sta-riši ali oni, ki bi jih morali nadzorovati; gotovo tudi vsa javnost in vsak posameznik. Gotovo je pa tudi, da je prva dolžnost oblastva, v tem slučaju mestnega magistrata, skrbeti za red in snago na javnih prostorih, da se nam ne bodo pomilovalno posmehovali tujci, ki prihajajo v »prestolico« Slovenije. Naj pošlje mestni magistrat svojega cestnega nadzornika n. pr. v Celovec pogledat, kako skrbi to zadolženo mesto za snago, kjer ne dobiš v javnih parkih niti odpadka na tleh. Pri nas pa ne dobiš na trotoarjih le smeti in raznih odpadkov vse baže, ampak celo polno črepinj in razbitih steklenic. Za vsakim voglom pa kupe smeti, pepela, no in... tudi raznih drugih odpadkov. Vse to in polomljeni nasadi pričajo, kako malo estetičnega čuta ima prebivalstvo samo; to je res. Priča pa tudi, kako malo vzgojnega čuta in daru ima poklicana oblast. Ali se občinstvo opozarja, svari, nadzoruje, pozivlje na odgovor? — Pisec teh vrst se že ne spominja več, kdaj je videl kak razglas o redu in snagi.
Ljudi je treba vzgajati. Ali naš magistrat je seveda vzvišen nad take vsakdanje malenkosti, kaj pa šele občinski svet. Ta ima skrbi preko glave, kako bi pokvaril še to, česar niso drugi, ali kar so drugi hoteli dobrega storiti. Pa ti gre in prodaja javne trge, ki naj se zazidajo in zagrade, da bo za take plotove in planke zopet mogoče kupičiti odpadke in nesnago.
Moje skromno mnenje je tudi to-le: Cest-nopolicijsko nadzorstvo izvršuje policija, za katero prispeva tudi mesto. Ali ne more občinski svet z magistratom vred doseči, da bi gledala policija tudi na red in snago, ko vtika svoj nos in svoje prste v vsako drugo stvar, ki je pravzaprav ne briga čisto nič, in je postala že pravi pravcati »kulturnobojni element?«
* » •
ij Shod somišljenikov SLS šolskega okraja se vrši jutri ob 8, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III. nadstropje. Somišljeniki pridite vsi!
Ij Ljubljanski občinski svet ca razstan-ku. Včeraj, 18. t, m. je imel ljubljanski občinski svet, ki je bil izvoljen 1. 1911., svojo zadnjo sejo. Predsedoval je podžupan dr. Triller, ker je župan dr. Tavčar obolel in se zdravi pri Sv. Volbenku pod Blegušem. Občinski svet je hotel vsaj nekaj pustiti za spomin Ljubljančanom in je sklenil, da se naroči 10 novih vozičkov za škropljenje cest in dva stroja za pometanje ulic. Oboje bo stalo 400,000 kron. Nato je izvolil vo-livnc odbore za bodoče občinske volitve in rešil nekaj finančnih stvari. Bivše dirkališče se prepusti Sokolu in Športni zvezi za 10 let proti najemnini letnih 5000 K. Na mestnem travniku Pod turnom se priredi
»Tesalija je dežela čarovnije in čarovnic
—	talismanov in ljubavnih pijač,« je dejala Julija.
»2e od nekdaj je slovela po svojih čarovnikih,« je odvrnila Nidija plašno.
»Ali potem poznaš kak ljubavni čar, slepa Tesalka?«
»Jaz!« je rekla cvetličarka in zardela. »Jaz! Kairo neki naj bi. Ne, v resnici ne poznam.«
»Toliko slabše za te; dala bi ti zlata, da bi si lahko svobodo kupila, če bi bila bolj modra.«
»Ampak kaj,« je vprašala Nidija, »more nagniti lepo in bogato Julijo, da vpraša svojo služabnico kaj takega? Mar nima denarja, mladosti, lepote? Ali niso to zadostni ljubavni čari, da utrpiš čare!«
»Za vse na svetu samo za enega ne,« je odgovorila Julija oholo; »dozdeva se mi pa, da je Tvoja slepota nalezljiva — in — pa nič ne de.<
»In ta eni?« je Nidija željno vprašala.
»Ta ni Glavk,« je odgovorila Julija z običajno lažnostjo svojega spola. »Glavk — ta pa ne.«
Nidija je začela bolj olajšano dihati in po kratkem premoru je Julija nadaljevala:
»Ampak ker sva govorila o Glavku in njegovi ljubezni do Napolitanke, me je to spomnilo na učinek ljubavnih čarov, ki jih je ona morebiti vporabila pri njem, kar mi je vseeno. Slepo dekle, jaz ljubim, ampak — ali naj Julija preživi, da reče — jaz nisem zopet ljubljena! To ponižuje —• ne, ne ponižuje — to rani moj ponos. In tega nehvaležneža bi rada videla pred svojimi nogami — ne da bi ga dvignila, ampak da bi ga brcnila. Ko so mi
ljubljanski velesejem, katero prireditev bo mestna občina tudi denarno podpirala. — Ljubljanskim postreščkom so dovolili zvišati tarifo, — Svetnik Kocmur je predlagal, naj občinski svet sklene izjavo proti centralizmu, kar pa je podžupan odklonil, češ, da mestni štatut takih predlogov ne dovoljuje. Nato je imel dr. Triller poslovilni govor, v katerem se je s toploto spominjal posebno župana dr. Tavčarja. Priznal je« da ta občinski svet velikopoteznega dela ni vršil, ker se je ob danih razmerah moral držati gesla: »Stori, kar moreš!« To bi bilo vsekako lepo, ako bi bilo resnično. Toda večina Ljubi ančanov je mnenja, da občinski svet ni storil vsega, kar bi bil mogel Pa ob slovesu: brez zamere!
Ij Na cizi pripeljana v bolnico. Včeraj je bil nenavaden prizor pred javno bolnico. Mlad deček je z velikim naporom pripeljal pred bolnico 80 letno starko Mari o Pichler iz Blagovice. Uboga starka je padla s peči in si pri tem zlomila desno nogo. Županstvo se je branilo ji dati na razpolago voznika je morala najeti dečka, ki io je pripeljal v bolnico. Lep in »usmil en« mora biti ta župan ki s svojimi občinarji tako postopa-lj Kilo je poklonil venec? Prejeli smo: Z ozirom na Izjavo, katero razglašajo akademska društva, da mi niso poklonila veuec, izjavljam, da je bil na priloženem papirju sledeči napis: Našemu tenoristu Kovaču. Akademiki! Toliko v znanje, da ne bodo krožila napačna naziranja giede zlorabe ak. društva »Gmladine.« (Podčrtal urednik.) — Leop. Kovač. — Priobčujemo racevolje to velevažno izjavo z vsemi slovniškimi napakami, ker potrjuje, kar smo pisali. G. Kovač pa tudi razloži vsem, ki jim je to neznano, kaj so pojmi: Akademiki — akademska omiadina — omla-dina. Obenem izvemo, čigav tenorist je g-Kovač. — Izjavo je prinesel y uredništvo gojenec Obrtne šole Joško Med ven.
lj Težka poškodba, V Križevniški ulic* je neki mlad kolesar v svoji nepazljivosti povozil delavko v Rcichovi tovarni Mario Grmek ravno v trenutku, ko je la z otrokom v naročju iz ene hiše v nasprotno. Težko jo je poškodoval na kolenu, tako da so jo morali odpeljati v javno bolnico. Kolesar jo je hitro odkuri! z mesta nesreče.
lj Pretep. V delavski baraki »Kranjske stavbinske družbe« na Vrtači je sinoči po 8. uri naenkrat med delavci nastal prepir, ki se je končal s pretepom na nož« pretepu so napravili konec stražniki, ki so aretirali pet pretepačev. V pretepu so bili znatno ranjeni Janez Ofentavšek, Anton Mastnak in Anton Olid.
d Šentjakobski Orel ima danes zadnji
fantovski večer v društvenih prostorih, -z. Prosi se polnoštevilne udeležbe.
d Dramatičen odsek »Razora« (včlanjen pri Ljudskem odru) priredi v nedeljo noviteto »Navadni človek«, komedijo v treh dejanjih. Med posamezni dejanji igra trnovski orkester.
d Tovariši kamniške podružnice! Zadnjič sklicani občni zbor podružnice ni bil sklepčen. Odbor sklicuje zato za četrtek 21. t. m. ob 14. uri v Akademski dom vnovič občni zbor. Pozivam vse akademike, bogoslovce in srednješolce iz področja kamniške podružnice, da se tega občnega zbora brez izjeme udeleže in tako znova dokumentirajo priznano agilnost svoje podružnice. Torej vsak! — Predsednik SDZ.
OdgoV^rni urednik Anton MannCek. izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljeni
povedali, da si Tesalka, sem si mislila, da tvoj mladi duh morebiti pozna teme skrivnosti tvoje domovine.«
»Zal, ne,« je zamrmrala Nidija, »rada bi pa, da bi.«
»Pravijo mi pa, da slišiš, kaj sužnje go. vore, ki so tako uagnjene h takim veram — ki so vedno pripravljene vporabljati čarovnije za svojo nizko ljubezen — ali si kdaj slišala o kakem jutrovskem čarovniku v našem mestu, ki ima umetnost, ki je ti ne poznaš? Ne o kakem praznem vedeževalcu iz rok ali kakem rokoliitrecu iz trga, temveč o kakem bolj velikem, mogočnem magu iz Indije ali Egipta.«
»Resnica, Arbak!« je odvrnila Julija in se oprijela tega spomina. »Pravijo, da je človek, ki je vzvišen nad malenkostne lažne sleparije nezmožnih posilivedežev, da je vešč učenosti o zvezdah in pozna tajnosti starodavne Nokse; zakaj neki ne bi poznal ljubavnih misterij ?«
»Če je pa kakošen čarovnik na svetu, če-gar umetnost presega vse druge, je to ta strašni človek,< je odgovorila Nidija in potepala talisman, ko je izrekla te besede.
»Prebogat je, da bi vedeževal za denar!« je nadaljevala Julija porogljivo; »ali ga ne morem obiskati?«
»Zla je njegova hiša za mlade in zale,* je odvrnila Nidija. »Slišala sem tudi praviti da hrepeni po —«
»Zla hiša,« je rekla Julija, ki je ujela samo prve besede. »Kairo to?«
»Orgije njegovih polnočnih zabav so nečiste in razbrzdane — vsaj tako gre govorica-« (Dalje.)