Priloga „Slovencu" dne 14. marca 1914, štev. 60.
S(nJI=llnll=ltnll=l
izhaja vsak peti k.

Uredništvo in upravnIStvo: Kopitarjeva ulica St. 6.
B1HBIHBESB
NASA
sffnociJBCrnts
Naročnina znaša:
celoletna.. K 4'— poluletna.. „ 2— Četrtletna.. „ r-Posamezna SI. „trto
'fflOTfiiBBMHwifCl GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA,
IMItMllMliftWtMUMl
Stev. 15.
V Ljubljani, dne 13. marca 1914.
Leto IX.
Delo Jugoslovanske Strokovne Zveze L 1913.
Vodstvom skupin in plačilnic J. S.Z.!
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze ]e v načelstvenih sejah dne 2. in 9. marca odobrilo načelstveno poročilo za leto 1913. in sklenilo, da se poročilo objavi v »Naši Moči«. Vsem skupinam in plačilnicam dopošljemo toliko izvodov »Naše Moči«, kolikor članov štejejo. Če je doposlanih več številk, naj se razdele za agitacijo med delavstvo. Obenem naroča načelstvo vsem vodstvom skupin in plačilnic, da prirede še meseca marca društvene shode, na katerih naj se poroča članom o stanju J. S. Z., jih navduši za agitacijo in naj se poagltlra tudi za »Našo Moč«. Vodstva organizacij naj tudi naroče iz 2 h odbitka Korespondence S. K. S. Z.
Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav!
Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani, dne f>. marca 1914.
Načelnik: Dr. Ivan Zajec.
Zapisnikar: F r a«. K e r h n e.
Predsedstveno poročilo.
Splošni gospodarski položaj sc je lani nekoliko izboljšal, kakor zdaj sami industrijski krogi priznavajo. Ne more se pa nikakor trditi, da se je ž njim izboljšal položaj delavstva. Nasproti zdaj popolnoma združenim in-dustrijcem v Avstriji še delavstvo ni tako organizirano, kakor bi moralo in kakor bi že lahko bilo. S stavkami se zdaj, ko jc moč gospodarjev tako narasla, ne da veliko doseči. To nam je pokazala predlanska stavka popirnega delavstva v Vevčah in to nam jc pokazala tudi zadnja velika stavka tiskarjev v Avstriji. Razloček med obema stavkama je pa ta, da smo poizkušali predlanskim z vsemi svojimi silami, da stavko preprečimo, medtem ko je socialnodemokraško vodstvo pri znani veliki stavki med tiskarji in tiskarnami hujskalo na stavko, dasi niso bili podani tisti, predpogoji, ki vodijo do uspeha. To pripoznajo danes socialni demokratje sami v svojem znanstvenem glasilu »Der Kampf«. V tej vojski smo bili tudi mi nekolikp prizadeti, ker imamo med tiskarskim osobjem več članov in članic, ki smo jim sanio-obsebi umljivo dali, kar jim je šlo. V druge plačilne vojske .1. S. Z. v poroče-valni dobi ni bila zapletena. Posredovali smo pa seveda večkrat bodisi po članih načelstva ali pa po naših poslancih za koristi naših članov. V tem oziru gre naša zahvala poslancem dr. Benkoviču, Gostinčarju, dr. Korošcu, dr. Kreku, Pibru in vitezu pl. Pogačniku, ki so uspešno večkrat nastopili za koristi naših članov.
Omenili smo, kako mogočni da so postali podjetniki. Izkušnja nas tudi uči, da je dosedanje orožje delavstva stavka, postalo topo in se zato ne more več priporočati. Ob zadnjih velikih delavskih bojih na Slovenskem in tudi drugod je žc opetovano vlada posredovala. Tako je n. pr. razsodil kranjski deželni predsednik baron Schwarz v stavki med popirnim delavstvom Medvodami in v Vevčah. Tudi v ?adnjem boju med tiskarji in tiskarnami sta so obe stranki v točkah, v katerih se nista mogli zedinili, podvrgli razsodilu sek-čnega načelnika dr. Mataje. Položaj: na, eni strani organiziran gospodar, na drugi strani pretežno neorganiziran delavec, no odgovarja več ravnovesju sile. Na eni strani bo morala postavo-daja skrbeti za to, da bodo morali biti vsi delavci in delavke stanovsko združeni, a da so lahko organizirajo v tistih strokovnih organizacijah, ki si
jih sami izberejo in ki odgovarjajo njih svetovnemu naziranju in njih narodnemu življenju. Ideal še zdaj, a mora se izvesti. Za razsojanje sporov se pa morajo uvesti mirovna obvezna razsodišča, razsodišča, ki že ponekod obstajajo in ki se morajo i pri nas uveljaviti.
Načelstvene seje.
Načelstveno seje so bile lani po glavnem občnem zboru 14., 21. majni-ka, 4., 11., 25. junija, 10. septembra. Letos do danes je imelo načelstvo seje 7., 14. in 28. januarja, 11. februarja, 2. in 9. marca.
Načelstvo J. S. Z.
se je v seji 14. majnika 1914 tako-le sestavilo: Predsednik: Dr. Ivan Zajec; 1. podnačelnik Miha Moškerc; II. podna-čelnik dr. Lovro Pogačnik; III. podnačelnik Ivanka Kosec. Zapisnikar: Frančišek Kerhne; zapisnikarjev namestnik Ivanka Brate; glavni blagajnik Bogumil Remec; blagajnikov namestnik: Poldi Dolenec; glavni tajnik: dr. Jak. Mohorič; nadzorstvo je pa izvolilo za svojega načelnika profesorja Antona Sušnik.
Organizacijsko-izobraževalno delo.
Glede na izobraževalno organizacijsko delo smo lani napredovali. Predvsem smo s primeroma našim silam velikimi žrtvami uvedli fakultarično »Našo Moč« v naših organizacijah. Iz-časoma bomo korakoma prišli do tega, da jo uvedemo tudi obligatorično. Izdali smo za. odbornike naše organizacije malo knjižico: »Vodstvo skupin, plačilnic, strokovnih odsekov in okrožij Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Načelstvo le želi, da bi vsebina te naše. drobne zelene knjižico» prešla v kri in v meso naših funkcionarjev. Za agita-cijske svrhe smo izdali letak, ki ga je sestavil naš zapisnikar Frančišek Kerhne.
Naši shodi.
Centrala je storila vse, da se po shodih naše delavstvo po načelih katoliške pravice vzgaja in da se stanovska zavest delavstva in zmisel strokovnega združevanja dvigne. V tem oziru moremo reči, da se je veliko storilo. Načelstvo J. S. Z. se ni balo nobenih stroškov, in je, kar je le moglo, storilo, da so naše organizacijo veliko shodov priredile. Kar tiče naše delo, se je veliko delalo na Kranjskem in osobilo na Štajerskem, kjer je štajersko okrožje vse storilo, da se jo organizacija .T. S. Z. razširila in pomnožila. Roko v roki smo delali s >sSlovensko Stražo« in se je lelos podredil štajerskemu okrožju .1. S. Z. preizkušeni delavski organizator kol uradnik J. S. Z. tov. Vokoslav Zajec. Po končani stavki pri Devici Mariji v Polju smo bili prisiljeni, da smo tam nekaj mesecev zaposlili domačina Mejača. Naše organizacije na. Primorskem pridno poslujejo. Tudi na Koroškem, in sicer v Črni se je ustanovila organizacija .T. S. Z. Naša organizacija je torej že vseslovenska.
Socialni tečaji.
Zavest, tla moramo dati delavstvu več, kakor moro nuditi časopisje in tudi shodi, nas je napotila, da smo v seji načelstva dne 15. oktobra 1913 sklenili, tla priredimo pozimi leta 1913/1 i- celodnevne delavsko tečaje. Priredili smo jih v Tržiču (predavali: poslanca Go-stinčar in Piber, župnik Potokar, dr. J. Mohorič, prof. V. Marinko, Moškerc); na Savi (predavala dr. .T. Mohorič in Moškerc); v Idriji (predavala Fran Kerhne in Moškerc); v Litiji (predavala Franc Kerhne in Moškerc); na Vrhniki (predavali prof. A. Sušnik, dr. Mohorič in Moškerc); v Št. Vidu na Ljubljano (predavali dr. Zajcc, profesor A. Sušnik, Fr.
Kerhne in Moškerc). Z uspehi tečajev smo zadovoljni in jih bomo bodočo zimo nadaljevali.
Seznam shodov J. S. Z.
1.	Dne 12. januarja 1913 v Tržiču občni zbor.
2.	Dne 12. januarja 1913 v Gorjah društveno zborovanje.
3.	Dne 12. januarja na Vrhniki društveno zborovanje.
4.	Dne 19. januarja v Kapfenbergu občni zbor.
5.	Dne 19. januarja v Selo-Mostah občni zbor.
ti. Dne 2. februarja na Viču občni
zbor.
7.	Dne 2. februarja na Savi-Jesc-nicah občni zbor.
8.	Dne 2. februarja v Kranju društveno zborovanje.
9.	Dno 2. februarja na Savi-Jeso-nicah občni zbor.
10.	Dne 25. januarja pazniki v Ljubljani občni zbor.
11.	Dne 26. januarja v Gorici občni zbor.
12.	Dne 18. februarja »Katol. tisk. društvo« občni zbor.
13.	Dne 13. februarja v D. M. v Polju društveno zborovanje.
14.	Dne 1(3. februarja v Sv. Tomažu pri Ajdovščini občni zbor.
15.	Dne 23. februarja v Gorjah društveno zborovanje.
10. Dne 23. februarja 1913 v Šrnart-nom pri Kranju občni zbor.
17.	Dne 2. marca 1913 v Trstu občni zbor.
18.	Dne 2. marca 1913 v Kamnici pri Mariboru društveno zborovanje.
19.	Dne 9. marca 1913 v Ceršaku društveno zborovanje.
20.	Dne 9. marca 1913 v Križali pri Tržiču občni zbor.
21.	Dne 13. marca 1913 v J). M. v Polju društveno zborovanje.
22.	Dne 16. marca 1913 v (Cretu) Crctu p. C. društveno zborovanje.
23.	Dne 24. marca 1913 v St. Martinu p. V. društveno zborovanje.
24.	Dne 28. marca 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
25.	Dne 28. marca 1913 v »Rokodelskem Domu« društveno zborovanje.
26.	l)ne t!, aprila 1913 v Vitanjah društveno zborovanje.
27.	l)ne 6. aprila 1913 v Gorjah dru-štvei i o zborova n j e.
28.	Dne 13. aprila 1913 Tonies občni zbor.
29.	l)ne 21. aprila 1913 Ljubljana občni zbor.
30.	I)ne 18. maja. 1913 v 1). M. v Polju društveno zborovanje.
31.	Dne 25. maja 1.913 v Trstu društveno zborovanje.
32.	Dne 8. junija 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
33.	Dne 22. junija 1913 v Kranju društveno zborovanje.
34.	Dne 15. junija 1913 pazniki prisilne delavnice društveno zborovanje.
35.	l)uo 17. junija 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
30. Dne 22. junija v Gorjah društveno zborovanje.
37.	l)no 22. junija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje.
38.	Dne 22. junija 1913 v I). M. v Polju društveno zborovanje.
39.	Dne 29. junija 1913 v Tržiču društveno zborovanje.
40.	Dne 20. junija 1913 na Sori pri Medvodah društveno zborovanje.
41.	Dne 6. julija 1913 v Preserju-Zalostni gori društveno zborovanje.
42.	Dne li. julija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje.
43.	Dno 13. julija 1913 v Kranju društveno zborovanje.
44.	Dne 27. julija 1913 v Juvorniku društveno zborovanje.
45.	Dne 13. julija 1913 v Preski prt M. društveno zborovanje.
46.	Dno 20. julija 1913 v Št. Janžu društveno predavanje.
47.	Dne 3. avgusta 1913 v Predosljah društveno zborovanje.
18. Dne 3. avgusta v Šturijah - Ajdovščini društveno zborovanje.
49.	Dne 10. avgusta 1913 v Št. Vidu-Drovljali društveno zborovanje.
50.	Dno 17. avgusta 1913 v Rizoviku društveno zborovanje.
51.	Dne 23. avgusta 1913 na Uršni gori v Slov. Goricah društveno zborovanje.
52.	Dno 8. septembra 1913 v Gorjah društveno zborovanje.
53.	Dno 8. septembra 1913 v 1). M. v Polju društveno zborovanje.
54.	Dne 3. septembra 1913 v Litiji društveno zborovanje.
55.	Dne. 8. septembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
56.	Dno 14. septembra 1913 v Štu-rijah-Ajdovščini društveno zborovanje.
57.	Dne 28. septembra 1913 v Črni društveno zborovanje.
58.	Dne 5. oktobra 1913 na Savi-Jesenicah društveno zborovanje.
59.	Dne 3. oktobra. 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
60.	Dne 12. oktobra 1913 v Kranju društveno zborovanje.
61.	Dne 12. oktobra 1913 »Rokodelski Dom« društveno zborovanje.
62.	Dne 19. oktobra 1913 v Trbovljah društveno zborovanje.
03. Dne 19. oktobra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
64. Dne 12. oktobra 1913 v Črnučah pri Ljubljani društveno zborovanje.
05. Dne 12. oktobra 1913 na Ježici društveno zborovanje.
66.	Dne 19. oktobra 1913 na Javor-liiku društveno zborovanje.
67.	Dne 9. novembra 1913 v Tržiču socialni tečaj.
68.	Dne 2. novembra 1913 v Gorjah shod.
69.	Dne 26. oktobra 1913 na Sori druš tveno zborovanj e.
70.	Dne 26. oktobra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje.
71.	Dne 30. novembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
72.	Dne 7. deccmbra Jesenicah socialni tečaj.
73.	Dne 7. januarja društveno zborovanje.
74.	Dne 18. januarja občni zbor.
75.	Dne 11. januarja jab-Ajdovščini društveno zborovanje.
76.	Dne 18. januarja 1914 v Trbovljah društveno zborovanje.
77.	Dne 2. februarja 1914 v Gorjah društveno zborovanje.
78.	Dne 18. februarja 1914 na Savi-Jesenicali občni zbor.
79.	Dne 18. januarja 1914 Predoslje pri Kranju društveno zborovanje.
80.	Dne 15. februarja 1914 v Litiji socialni tečaj.
81.	Dne 1. februarja 1914 v Idriji socialni tečaj.
82.	Dne 22. februarja 1914 na Vrhniki socialni tečaj.
83.	Dne 25. januarja 1914 na Selu-Mostah občni zbor.
84.	Dne 8. februarja 1911 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
85.	Dne 1. marca 1914 v Šmartnem pri Kranju društveno zborovanje.
86.	Dne 15. marca 1914 v Trstu socialni tečaj.
87.	Dne 1. marca 1914 v Preski pri M. društveno zborovanje.
88.	Dne 8. marca 1914 v Št. Vidu nad Ljubljano socialni tečaj.
89.	Dne 8. marca 1914 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje.
90.	Dne 29. marca 1914 na Savi-Jo ¡¿cnicah društveno zborovanje.
1913	na Savi-
1914	v Litiji 191 i v Tržiču 1914 v Šturi-
Število članov do 31. decembra 1913 4772; do 2. marca 1914 + 104, skupaj 4876. .._ viožni zapisnik do 31. dec. 1913 2717; od 1. jan. do 2. marja 1914 498.
Shodi J. S. Z. na štajerskem.
Od 4. maja 1913 do 1. marca 1914.
1.	Dne 12. maja v Št. Ilju pod Turjakom (govoril V. Zaje) — 100 ljudi.
2.	Dne 18. maja izlet in shod J. S. Z. Maribor (gov. Fr. Zebot) — 50 ljudi.
3.	Dne 25. maja ustanovni shod J. S. Z. Št. Ilj pod Turjakom (govoril V.
Zaje) — 40 ljudi.	.
4.	Dne 25. maja shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zaje) —
30 ^^	•	• , X •	.	. T Q
5.	Dne 1. junija izlet in shod J. b. Z. Sv. Jošt. na Kozjaku (govorila dr. A. Veble in V. Zaje) — 400 oseb.
6.	Dne 8. junija ustanovni shod J. S. Z. v Črni pri Preval j ah, Koroško (govoril V. Zaje) — 50 oseb.	.
7.	Dne 8. junija shod J. S. Z. Maribor (govoril Fr. Zebot) — 60 oseb.
8.	Dne 15. junija shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zaje) — 30 oseb.
9.	Dne 29. junija shod J. S. Z. Brežice ob Savi (govoril V. Zaje) — 20 oseb.
10.	Dne 8. julija ustanovni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zaje) — 50 oseb.	.
11.	Dne 13. julija ustanovni shod J. S. Z. Griže pri Celju (govorila dr. And. Veble in V. Zaje) — 60 oseb.
12.	Dne 20. julija shod J. S. Z. Šoštanj (govorila dr. A. Veble in V. Zaje)
—	90 oseb.	Xi ,
13.	Dne 20. julija shod J. S. Z. Skale pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zaje) — 60 oseb.
14.	Dne 20. julija shod J. S. Z. Sv. Martin pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zaje) — 30 oseb.
15.	Dne 27. julija izlet in shod J. S. Z. Polzela (govorili dr. A. Korošec, Mih. Moškerc in V. Zaje) — 2000 oseb.
16.	Dne 15. avgusta shod J. S. Z. v Ptuju (govoril Fr. Zebot) — 100 oseb.
17.	Dne 17. avgusta' shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zaje) — 40
oseb.	. ,
18.	Dne 23. avgusta izlet in zaupni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zaje) — 150 oseb.
19 Dne 24. avgusta javni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zaje) — 300 oseb.
20.	Dne 31. avgusta veselica in shod J. S. Z. Gornji Grad (govoril V. Zaje) —
60 oseb.	•
21.	Dne 7. septembra shod J. b. L. Škale pri Velenju (govorila dr. Karol Vrstovšek in V. Zaje) — 120 oseb.
22.	Dne 21. septembra shod J. S. Z. Gradec (govoril dr. Anton Korošec) — 150 oseb.
23.	Dne 28. sept. gled. predstava in shod J. S. Z. Velenje (govoril Fr. Zebot)
—	25 oseb.
24.	Dne 4. oktobra I. okrožna seja za Štajersko in shod .T. S. Z. v Mariboru (govoril dr. A. Veble) — 100 oseb.
25.	Dne 5. oktobra ustanovni shod ,T. S. Z. v Ptuju (govorila dr. A. Korošec in Fr. Žebot) — 200 oseb.
26.	Dne 26. oktobra shod J. S. Z. v Št. .Turju ob juž. žel. (govorila dr. And. Veble in Fr. Zebot) — 60 oseb.
27.	Dne 8. decembra shod J. S. Z. v Loki pri Žusmu (govoril Fr. Žebot) — 200 oseb.
28.	Dne 14. decembra shod J. S. Z. v Škalah (govoril V. Zaje).
29.	Dne 1. januarja ustanovni shod .T. S. Z. v Št. Janžu na Vinski gori (govoril V. Zaje) — 80 oseb.
30.	Dne 4. januarja občni zbor m shod J. S. Z. v Gornjem gradu (govoril V. Zaje) — 50 oseb.
31.	Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Šoštanju (govoril V. Zaje)
—	25 zborovalcev.
32.	Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v škalah (govoril V. Zaje)
—	30 zborovalcev.
33.	Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Sv. Martinu pri Velenju (govoril V. Zaje) — 15 zborovalcev.
34.	Dne li. januarja zaupni sestanek J. S. Z. v Grižah (govoril V. Zaje) —
8 zborovalcev.
35.	Dne 11. januarja občni zbov in shod .T. S. Z. v Sv. Pavlu pri Preboldu (govoril V. Zale) — 50 zborovalcev.
36.	Dne 11. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Rušah (govoril Fr. Žebot) — 80 zborovalcev.
37.	Dne 18. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Gradcu (govorili M. Moškerc, Fr. Zebot in Kovač) — 100 zborovalcev.
38.	Dne 18. januarja shod -T. S. Z. v Plešivcu (govoril V. Zaje) — 50 zborovalcev.
39.	Dne 25. januarja shod J. S. Z. v Velenju (govoril V. Zaje) — 20 zborovalcev.
40.	Dne 1. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v št. Ilju pod Turjakom (govoril V. Zaje) — 200 ljudi.
41.	Dne 8. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v Sv. Florijanu pri Mi-slinju (govoril V. Zaje) — 200 ljudi.
42.	Dne 1. marca zaupni sestanek in seja J. S. Z. v Rušah (govoril V. Zaje) — 25 ljudi. Skupaj torej 132 javnih prireditev!
Seznam plačilnic in skupin J. S. Z. leta 1913.
1.	Celje.
2.	Ceršak pri Slov. Goricah. Štaj.
3.	Črna pri Preval j ah, Koroško.
4.	Elza, Moste pri Ljubljani.
5.	Gorje, Gorenjsko.
6.	Gorica, Goriško.
7.	Gornji grad, Spod. Štajersk
8.	Gradec, Zg. Štajersko.
9.	Griže pri Žalcu.
10.	Hudajužna.
11.	Javornik.
12.	Kapfenberg, Sp. Štajersko.
13.	Kat. tisk. društvo.
14.	Rhciydt Düsseldorf, Nemčiia
15.	Kranj, mlinarji.
16.	Kranj.
17.	Križe pri Tržiču.
18.	Kaindorf pri Lipnici.
19.	Krčevina pri Maril;
20.	Litija.
21.	Ljubljana.
22.	Loški potok.
23.	Miren.
24.	Maribor.
25.	Medvode.
26.	Pazniki pri m " delavnice.
27.	Predilnica.
28.	Perice.
29.	Prcdoslje.
30.	Ptuj.
31.	Rokodelski Dom.
32.	Ruše pri Mariboru
33.	Sava-Jesenice.
34.	Selo-Moste.
35.	Sorica.
36.	Selce.
37.	Stražišče.
38.	Šturje-Ajdovsčina.
39.	Skale pri Velenju.
tO. Šmartin pri Kranju.
41.	Šmartin pri Velenju.
42.	Št. Tomaž pri Ajdovščini.
43.	Št. Pavel pri Preboldu.
44.	Št. Vid nad Ljubljano.
45.	Št. Ilj pod Turjakom.
46.	šošlanj.
57. Skedenj.
48.	Tönies.
49.	Tobačna tovarna.
50.	Tovarna za lep.
51.	Trbovlje.
52.	Trst.
53.	Trgovske sotrudnice.
54.	Trgovski nastavljenci.
55.	Tržič.
56.	Vitanje.
57.	Vič.
58.	Vrhnika.
59.	Vrtojba.
60.	Vevče.
61.	Vojsko.
Nasa bilanca.
(Poročala namestnica g. glavnega blagajnika Leopoldi nä Dolenc c.)
Ali se zavedajo naši člani, kako ve-levažna in natančna slika našega delovanja. jo naša bilanca? Koliko bodril-nih podatkov in tudi opominov in svaril je v tej vrsti suhih številk!
Z veseljem pozdravimo dejstvo, da se naša organizacija neprestano širi, sedaj posebno na Štajerskem. Koncem leta je štela J. S. Z. 58 skupin s 4770 člani. Žal, da so nekatere prej cvetoče skupine prenehale. To naj nam bo v opomin, da ne pustimo ozemlja, ki smo si ga že priborili, in obračamo se do naših prijateljev v dotičnili krajih s prošnjo. da bi skušali pridobiti nazaj, kav je že bilo naše.
Celotni prejemki v vseh skupinah so znašali leta 1913. 35.730 K 83 h (lani 25.041 K 15 h, torej za 10.689 K 68 h več); gotovo častna številka, posebno če se pomisli, da je ta vsota izrastla iz samih razmeroma majhnih prispevkov, ki jih posameznik komaj čuti. Tej vsoti stoje nasproti izdatki za podpore v celoti 23.142 K 22 h (lani 16.910 K 95 h, torej letos 6231 K 27 h več).
Leto 1913. je bilo nezdravo leto. Vedno deževno poletje in zgodnja huda zima je provzročila veliko prehlajenj, revmatizma itrl. J. S. Z. ie izplačala za bolezni svojih članov 19.174 K 15 h (lani 14.356 K 71 h. vsota se je zvišala letos za 4817 K 44 h).
Še hujše posledice ie pa imela splošno denarna kriza, ki je prinesla brezposelnost v tako veliki meri. Delavci so se selili iz kraja v kraj, da bi lažje dobili zaslužka. Podvojile so se skoro podpore za brezposelnost (2891 K 51 h, lani 1556 K 70 h). Selitvena podpora jo znašala 466 K 25 h.
Na nod'aei teh rtodaiknv smemo z zadovolistvom reči da, je J. S Z. v veliko slučajih olajšala gmotno stanje delavstva.
Naloženi denar pri »Zadružni zvezi« znaša koncem leta 1913. 25.881 K 28 h (lansko leto 21.835 K).
Rezervni zaklad — to je premoženje J. S. Z. — se je zvišal tekom leta 1913. za 5922 K 87 h.
Med izdatki najdemo 1182 K 24 h za strokovno glasilo »Naša Moč«, za katero so člani prispevali 620 K 79 h. Centrala doplača 2 vinarja pri vsaki številki za vakega člana, ker upošteva velikansko važnost strokovne izobrazbe in spoznanj^ medsebojnih razmer, ki jo ravno nudi m goji naše glasilo. »Naša Moč« mora biti še bolj kot dosedaj središče organizacije in agitacije. Priporočamo jo vsem članom in iskreno želimo, da bi se pridno oglasili dopisniki iz vseh krajev. Čim več bo dopisov, tem bolj bo vsebina vsakovrstna in zanimiva.
Za pravno varstvo se je izdalo le 86 K 30 h. Iz tega bi menda kdo sodil, da se je za pravno varstvo pri nas storilo prav malo. Res je, da nismo veliko izdali, zato pa gre hvala našim poslancem in posebno še našemu odborniku g. dr. J. Adlešiču. Ti gospodje so rešili veliko slučajev pravnega varstva brezplačno.
LTpravni stroški so narasli na 3081 K 90 h. Nato se je že opozorilo pri zadnjem občnem zboru dne 4. maja 1913. Posli
pisarne so se tako pomnožili, da ni bilo več odbornikom mogoče, izvršiti v prostih urah to ogromno delo. Primorani smo bili, nastaviti delavskega tajnika, da bi se vzdržal red v pisarni in se s tem obvarovala J. S. Z. občutne škode.
Za štajersko okrožje je bilo treba tudi posebnega voditelja, ker se je naša organizacija posebno tam razvijala. Ta delavski tajnik je v prvi vrsti udeležen pri stroških za potnino 666 K 33 h, ki vsebuje tudi stroške za številne delavske tečaje in shode, ki jih je priredila contraía v različnih krajih.
Vse te podatke smo navedli v »Naši Moči« tako natančno radi tega, da se lahko naši Člani prepričajo na podlagi številk, da stoji J. S. Z. na popolnoma trdni podlagi in da je samo v korist vsakega delavca, če pristopi čim preje tej močni strokovni organizaciji.
Nehvaležni bi pa bili, če bi sedaj ob objavi računov za leto 1913. pozabili onih, katerih zasluga je sedaj tako lepo se razvijajoča J. S. Z. To so možje, večinoma delavci in duhovniki po raznih krajih naše domovine, ki so s trudom osnovali naše skupine in jih požrtvovalno vodili. Plačilo za njih delo naj jim bo zavest, da delajo na neomajeni podlagi krščanstva za lepšo sedanjost in bodočnost našega slovenskega delavstva.
Računski zaključek in izkaz imetja Jugoslovanske Strokovno Zveze v Ljubljani
za leto 1913. Pregled delovanja skupin 1.1913.
Prejemki	Vsota		Izdatki	Vsota	
Pristopnina........... Prispevki članov........ Posmrtnina........... Prispevki za Našo Moč.....	1279 32216 1614 620	50 54 79	Podpora: bolniška........ „ selitvena....... „ posmrtna....... „ izredna........ „ brezposelna...... ., izredna brezposelna . .	19174 466 320 290 891 2000	15 25 32 50
	35730	83		23142	22
					
Leta 1913 je poslovalo 61 skupin s 4770 člani.
Računski zaključek.
Prejemki
Gotovina v blagajni 1. jan. 1013
Vplačila skupin........
Naložen denar: dvignjeno . . . Obresti naloženega denarja . .
Vsota	
87	15
13252	42
7937	75
974	41
22251 73
Izdatki
Izplačane podpore...... . .
Naložen denar pisarne......
Upravni stroški.........
Potnine............ .
Nagrade.............
Pravno varstvo.........
Naša Moč............
Gotovina v blagajni 31. dec. 1913
Vsota
5151 11984 3081
666 ! 33
97 86 1182 1
22251 73
Izkaz imetja 31. decembra 1913.
Aktiva	Vsota		Pasiva	Vsota	
Gotovina v blagajni....... Naloženi denar in obresti .... Terjatve pri skupinah...... Vrednost tiskovin........ Vrednost inventarja.......	1 25881 3255 000 253	31 28 94 65	Rezervni zaklad......... Dolg na neplačanih računih . . .	29703 580	66 52
	30282 | 18			30282	18
	1 1		1		
Pregled.
Aktiva.......................K 30.28218
Pasiva...................... . „ 580-52
Rezervni zaklad od 31. decembra 1913..........K 29.70P66
Rezervni zaklad 31. decembra 1912........ . . . . „ 23.778-77
Prirastek tekom leta 1913................K 5.92287
Bnvenfura 31. decembra 1913.
Aktiva.
1.	Gotovina v blagajni......................K
2.	Naložen denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani
1. januarja 1913................K 21.835"—
Tekom leta vloženo in obresti......... • „ 11 984-03
Skupaj ... K 33-819-03 Tekom leta dvignjeno............. . „ 7937-75
Stanje naložbe 31. decembra 1313.........
3.	Še neplačeni zneski skupin..........
4.	Knjige in tiskovine v zalogi..........
5.	Inventar....................K 28183
10% odpis................... ■ „ ___28\8
Skupaj . . . Pasiva.
1. Neplačani računi:
Tiskarna tiskovnega društva, Kranj.......K 139-96
Naša Moč četrtletje................. 380-42
Račun Ničman................. .	„ 60-14
Skupaj ...
1-81
K 25.881-28 „ 3.245-94
»
900--
K 253 65 K 30.282-18
K 580-52
Odobreno v načelstveni seji J. S. Z. 2. marca 1914.
Načelnik: Dr. Ivan Zajec. Glavni blagajnik: Bogumil Remec.
Ivan štele
odbornik.
Podnačelnik: MIha Moškerc.
Glavni tajnik:
Dr. Jakob Mohorič.
Načelnik nadzorstva: Anton Sušnik.
Blagajnika namestnica: Poldka Dolenec.
Zapisnikar:
Fran Kerhne.
Ivan Doloneo
odbornik.
Tajniško poročilo.
(Poročal glavni tajnik J. S. Z. dr. Jakob Mohorič.)
Iz poročil predsedstva in blagajnika je razvidno, koliko shodov in tečajev je priredila J. S. Z. v preteklem letu, koliko je izdala za tisk, koliko je zavarovalnine izplačala in koliko je posredovala. Zbrano je gradivo, ki dela Čast organizaciji, jaz bi pa rad narisal ideje, ki so nas vodilo, ker duh je, ki oživlja.
Praktik bo v naši organizaciji videl vedno najprej podporno blagajno ali delavsko zavarovalnico. Gotovo je že ta velikanske vrednosti. Če kmetski stan vo ceniti pomen zavarovanja, ki mu vendar požar ali toča ne more vzeti vsega imetja, koliko bolj ga mora šele delavec, ki mu bolezen ali brezposelnost uniči edini njegov vir dohodkov, vse njegovo premoženje, namreč njegov zaslužek. Vendar nam ni J. S. Z. predvsem zavarovalnica, nam je zveza v prvi vrsti strokovna organizacija.
Kar je za kmeta kmetijska družba, »a trgovca in obrtnika trgovska in obrtna zbornica, kar so za različne druge stanove njih stanovske organizacije, to mora biti za slovenske delavce J. S. Z. Vodi nas trdna zavest, da tvorijo vsi slovenski delavci eno telo, ki ne more biti zdravo, če je bolan le en ud, ki se mora ganiti celo, če zadene ki-ivica ali nesreča le en del. Ta zavest se je lepo pokazala ob vevškem štrajku, za katerega so nabirali prispevke slovenski delavci po celi domovini, katerega je podprla močno tudi mlada J. S. Z. To zavest šmo in bomo skušali zbuditi v vsakem slovenskem delavcu. Ne samo stanovsko zavest, ampak tudi stanovski ponos hočemo gojiti.
Iz tega izvajamo važno nalogo, da Zberemo raztresene ude tega orjaškega telesa, da bo združeno s primerno močjo branilo svoje skupne interese. Bilo bi pa popolnoma napačno, če bi delavstvo zastopalo svoje koristi samo na delavskih shodih in sestankih in v svojem listu, ampak zastopati jih mora vedno in povsod, prav posebno pa ob važnih trenutkih. V tem oziru moram konštatirati žalostno dejstvo, da slovensko delavstvo ob zadnjih deželnozbor-skih volitvah, to je gotovo tak važen trenutek, v veliki večini ni pokazalo dovolj zrelosti in umevanja svojih na-
log. Vsak naš član mora biti ne samo sani zase cel mož, ampak tudi učitelj svoje okolice.
Vendar od slovenskega delavca stanovska zavest ne terja sovraštva do drugih stanov. Tudi za slovenskega delavca velja resnica, da kri ni voda. J. S. Z. vodi prepričanje, da so bolj naravne iq bolj tesne vezi med slovenskim delavcem in kmetom kakor med slovenskim delavcem in delavci tujih narodnosti. Zgodovina in sedanjost nas uči, da povsod, kjer se reže kruh slovenskemu narodu v španoviji z drugimi narodi. dobiva slovenski narod zelo slab košček. Zato slovensko delavstvo išče španovije rajše pri bratih kakor pri tujcih. Dostikrat so sliši zahteva po zedi-njeni Sloveniji tam, kjer je nedosegljiva, slovensko delavstvo jo hoče ustvariti in jo že ustvarja tam, kjer je dosegljiva v lastni strokovni organizaciji J. S. Z., ki bo brezobzirno branila koristi in zahteve slovenskega delavstva povsod in proti vsakomur, pa naj bo tudi delavec tuje narodnosti. Koristi slovenskega delavstva se pri nas silno pogosto križajo s koristmi tujega delavstva, ki naše ljudi rado smatra za manj vredne, gotovo pa pogosteje kakor s koristmi drugih slovenskih stanov, ki so nasprotno slovensko delavstvo že dostikrat požrtvovalno podpirali v raznih bojih s tujim kapitalom. J. S. Z. se dobro zaveda, da bo v mnogo slučajih šla v boj ramo ob rami z drugimi slovenskimi stanovi za skupne interese, pa tudi v bojih za čisto stanovske koristi bolj veruje v ljubezen drugih slovenskih stanov kakor v zvestobo delavstva tujih narodnosti. Vendar pa zveza odločno odklanja vsak narodni šovinizem.
Pogled v bodočnost. Naš boj bo vedno težavnejši. Organizacija podjet-nikov-delodajalcev je delavsko organizacijo daleč prekosila. Vsled gospodarskega razvoja bo breme brezposelnosti vedno težje in narodni šovinizem pri sosednjih narodih narašča. Delavstvo bo moralo vedno bolj poudarjati, da je delavsko vprašanje javna zadeva, da je poklicana tu sodelovati javnost, da morajo pomagati zlasti javni zastopi, dežela in država. Dragocena bo tudi pomoč vsega slovenskega naroda, ki ga tlači kapital v rokah tujcev kakor naše finir-vc+vo fuimo ne tako neposredno.
LJUBLJANSKO IN OKOLIČANSKO KRŠČANSKO-SOCIALNO DELAVSTVO!
»Jugoslovanska Strokovna Zveza« Vas vabi na velevažen delavski shod, ki bo
V NEDELJO, DNE 15. MARCA 1914 OB 3410. URO DOPOLDNE V »LJUDSKEM DOMU«.
Na shodu govore: drž. in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek, dež. odbornik dr. I. Zajec in svetnik Ivan Kregar.
Pridite gotovo na shod in agitirajle za sijajno udeležbo!
»Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze«.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
VI. ZVEZIN ZBOR AVSTRIJSKE KR« ŠOANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE.
Naš VI. zvezin zbor se prične dne 23. marca 1914 ob 9. uri dopoldne. Zborovali bomo kakor ponavadi v dvorani strokovnega društva pomočnikov kršč. zveze prekajevalcev, Dunaj, 17. okraj, Bergsteiggasse št. 40. Delegati morajo biti v nedeljo zvečer na Dunaju. Zbirališče se jim še naznani. Začasen dnevni red se je ta-le določil:
1. otvoritev in pozdrav; 2. določilo dnevnega reda in poslovnika; 3. poročila: a) načelstva, b) blagajnika, c) nadzorstva; 4. izprememba pravil; 5. volitev zvezinega vodstva; 6. poročilo načelstva o sklepu zadnjega glavnega zbora Zveze o ustanovitvi blagajne za podporo upokojenega delavstva; 7. predlogi; 8. delavske razmere po tobačnih tvorni-cah; 9. organizacija in socialni napredek; 10. še ne rešene zadeve.
Glede na izpremembo pravil predlaga načelstvo:
V § 13. naj slove 1. odstavek:
»Načelstvo, ki se izvoli za dve leti, obstoja iz najmanj 10 in največ 15 članov in 4 namestnikov. Člani načelstva naj prebivajo po možnosti na sedežu Zveze ali vsaj v bližini.«
Odstavek 5. istega paragrafa naj se glasi:
»5. Sklepa se z navadno večino glasov in je sklepčno, če je več kot polovi-
ca članov navzočih. Pri enakem Številu glasov je predlog odklonjen. Predsednik glasuje le, Če se tajno glasuje. Proti sklepu načelstva je dopusten priziv na razsodišče, oziroma na glavni zbor.«
S to izpremembo pravil se omogoči, da se razširi število članov načelstva. Dozdaj so tvorili načelstvo le dunajski člani. Načelstvo pa želi, da bodo člani načelstva tudi lahko člani iz dunajske okolice.
Glede na točko 6. opozarjamo, da je načelstvo izvedlo naročilo zadnjega zvezinega zbora in sestavilo obračun o možnosti ustanovitve penzijske podporne blagajne ali odpravnine za penzijo-niste in je obračun že skupinam dopo-slalo. Načelstvo samo ne stavi nobenega predloga, marveč čaka, da zavzamejo stališče posamezne krajne skupine.
Glede na 7. točko dnevnega reda se pripominja, da krajne skupine niso ničesar predlagale. Pač pa načelstvo predlaga:
Predlogi.
Kot dolžni prispevek zveznih članov se smatra po drugem kongresu krščanskih strokovnih društev, priklop-ljcnih zvezi, četrtletni prispevek 10 vinarjev. Kdor tega prisevpka ne plača, se smatra, kakor da ni član plačeval članarine.
Predlog II.
Uvede se nov plačilni rared s 40 vinarskim tedenskim prispevkom. Prispevek v tem razredu je prostovoljen. V tem razredu se dele sledeče podpore:
Bolniška podpora.
Po 52tedenskem neprekinjenem prispevanju se deli bolniška podpora skozi 50 dni po 75 vin.; skupna vsota 37 K 50 vin.; po 156tedenskem neprestanem prispevanju skoz 60 dni po 75 vin., skupna vsota 45 K; po 120 tedenskem neprestanem prispevanju skozi 70 dni po 75 vin., skupna vsota 52 K 50 vin.
Porodniška podpora v tem razredu znaša 15 K.
Podpora ob orožnih vajah znaša v tem prispevnem razredu tedensko 4 K 50 vin. in se izplačuje največ skozi štiri tedne.
Mrtvaščina znaša v tem prispevnem razredu po 52tedenskem neprestanem prispevanju 20 K, po 156tedenskem neprekinjenem prispevanju 35 Iv, po 260-tedenskem neprekinjenem prispevanju 50 K.	(Konec na četrti strani.)
lfabilo BÍ
RED
. z s. a.
v nedeljo, dne 29,
1. Poročilo načelstva. -
Posebnih vabil se ne bo izdajalo!
ki se bo vršil
uri dopoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2
po sledečem dnevnem redu:
2. Odobritev letnih računov. — 3. Volitev odbora. — 4. Slučajn sti.
K obilni udeležbi vabi
".bor,
Aktiva.
BILÄNCÄ.
Pasiva.
	K	h		K	h
	66.451	_		27.605	70
	31.211	22	Posojilo Deželne banke na hiši Zaloška cesta 15 . .	18.619	01
	57.126	60	Posojilo Mestne hranilnice na hiši Glince št. 214 . .	11.210	63
	1.243	35		26.230	13
	340	—		20.604	82
	20	—		40.537	25
	10	_		12.052	85
	4	_	------		
Obresti tek. računa pri Ljudski posojilnici.....	282	02			
Gotovina koncem računskeqa leta........	172	20	.....		
Vsota . .	156.860	39	Vsola .	156.860	39
Ljubljana, dne 31. decembra 1913.
Alojzij Kocmur, načelnik. Fran Pezdir, podnačelnik. M haela Jllijančič, blagajničarka. fina Srakar, tajnica. Mar'ja Gregorač, Biaž Slaoar, Fran Feliciian. Elizabeta Cerkovnik, Fran Kroflič, odborniki. - Martin Knez, Kari Kocjan, flvanst Ničman, nadzorstvo.
Če se prestopi v višji razred, mora član plačevali 26 tednov, da dobi pravico do višje podpore; za porodniško podporo se pa določi 52 tedenska karen-čna doba. Če član v novi razred vplačuje 52 tednov, se mu prispevni tedni zaračunavajo v prejšnji razred. V ostalem pa veljajo za podpore druga določila podpornega reda.
Prvi predlog ni za večino skupin liič novega, ker že itak prispevajo za agitacijski sklad.
Sklep kongresa krščanskih strokovnih društev je sevda tudi za nas obvezen. Ker pa zvezin glavni zbor v zadevi še ni zavzel svojega stališča, je potrebno, da se določi, da morajo tudi naši člani za skupno organizacijo prispevati.
Drugi predlog odgovarja dejanskim razmeram. Pregled v razpredelnico nam kaže, kako različne so plače
zveznih članov. Silil se nihče ne bo. da
vstopi v višji plačilni razred.
Točki iS. in t», dnevnega reda se pečata z glavnimi vprašanji o razvoju delavskih razmer. Veliko se bo moralo storiti osobito glede na delavske razmere, ki so vedno slabše.
Dela veliko, a naši delegati mu bodo kos, kar so že opetovano dokazali!
Okno v svet.
,Našo Moč4.
■ ¿Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven ¡M s padajočih potrebščin.	lp|
4-5

F Mmftl uobumh
1. UlSldUl Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroško obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnili robcev, ovratnikov, zavratnto, volna, bombaža, sukanca itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
SfSSo Mmm Ki, dajo moč ¡1 Um.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4'50.
Edina zaloga
BR.HOVM0VIC
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
ladni čaka
if.ll 50% prihranita in okusen zajtrk, Juiina! doselili ! žejo oni, ki namesto kavc; čaja, kakao, nlaihic lave, pijejo .ladni e«J. Ako fe pa uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarni;. Je za po-ovico cenejši. Dr.pl. Tmkoczyiev sladni čaj ima ime Sladin in ,yinX| je vedno bolj priljubljen. 1'ovsod V,kg zavoj «i vin. ¿MUL ! Tudi pn trgovcih. Po pošti pošlje najmanj »zavojev lekarnar Trnkoczy v I.jubljani. Ta Idkarnar je svojih osem jtrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: Ic-7riraif fol karne Trnkoczy: ^chanbrunnerstiassc štev. lun, (juiuvjk! losefstadterstrasse stev. ¿o, Radetzkyplatz štev, i V Oradcu : Sackstrasse štev.
Priporočljiv zlasti za one, ki sc čutijo bolr.e, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vvedn.h oseb.
Epileptičnim Isolnikom
pomoč in zdravje z izkušenim zdravniškim postopanjem. Strogo indivi-duelna zdravitev. Stalna ozdravljenja brez povratka bolezni. Onim, ki iščejo pomoči, daje pojasnila brezplačno zdravniški ordinacijski zavod Specialnega zdravnika Ur. A. Szabo, Budimpešta,V. GroileKroncngasse 18
Lekarno MPri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCs zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 30 v.
Kaplj.ce za želodec, izvrstno, krepiluo in slast do jedi pospešujoči' sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potema nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steKlenica t krono In 2 kroni
Saiiciln: kolodlj, za odstranitev kurjih očjs in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladia" za otroke, škatla 00 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklen ca 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kaSlju, steklenica X krono.
Zeieznato vino, steklenica 2 kroni 60 v In i krone 80 v.
Gßn&tiAt c/kjrrm*HJeo
fürten' Strli/o dwftf, po orni in -»*Ti>Kst/itJt>-poicvrjtti rf£y sv oJtrn^p
rSimon^Jfmete/Xa
täaAvwrißtu&tyamila AjtvselvwsyaluAw.
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
) Ä,&B,SEÄBEiRME3 Mestaitrg Štev. 3®

IZ^Z^CII^C
u-----
J = Velika zaloga mannfakturnega blaga, različno A f sukno za molke obleke, volneno blago, kakor j -s ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ^ = Peri 1 no biago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšlne za krojačem šivilje. y s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za • i postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in falih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in daniasta. Priznano nizke cene!
dzszzsz:
Največja in najstarejša tovarna Soočenih peči in raznih lončenih izdelkov
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in klota. Stezniki ali modcrci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Z?!og;i gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!	S-

S PI
1351etni starec. V Zvorniku v Bosni je umrl kmet Spazajkovič, ki je dočakal 135 let. Du zadnjega je bil krepak.
Lepi častniki. Na Japonskem so aretirali pet pomorskih častnikov, ker so se dali podkupiti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Mošherc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Min f
II Ka
Varstvena znamka.
iša).
LjnMiana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
HoifostS v konfekcij! za dame.
m
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturnl trgovini
Janko Češnik
fiPrt CeSnlhu) LJUBUHIM
Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
«
3
Ä i®
ff
Solidno izdelane
dežnike m selnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
F
Mikuscli,
Mestni trg St. 15.
j~7/ VI //--«-7/-\\-7/ \V /.

Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
-------- „ Ktaaajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles In šivalnih strofev
— za rodbino in obrt. =
HaMa. Bafsimrneiša prilika za Siedeitiei

regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo

?-5	VtfBSžM® M	«sla 0
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
¡ežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohia-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
mBsixsmmmKan »«•."farni-