Siev. 131 i Ljubljani, v ponedeljek, dne 13. Jnnlla leio. Leto XXXVIII. iS*— ^KM W šBEk M H VB VlM HB msm sis yn ii n ■ ■ bi ^^ =s? KMSRrfc H lili M ^Lhb ■ ::'!: iy„__VA m ^M ^^^^^ v reklamnih notloah stane V upravništvu: =3 H| ^ H H B| H ^M ■■ enostolpna gannondTrat« j k I I l| | WE M m m m H * Mar-aras i'm t^m ^^k ^^ W 1 ■ ft^ ILj — I**:— rJisuv«.!« m W HB A ■ H ^T JSLJS: SKSTSSSi nar Uredništvo Je v Kopitarjevi uliol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankIrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je t Kopitarjevi aliol štev. 6. "SOB = Sprejema naročnino, inserate Is reklamaolje. = • Upravaiškega telefona štev. 188. • DanaSnja Številka obsega 6 stran?. Dr. Susteršlč o Italiianski pravni lakuiteti. Na včerajšnjih shodih v Tomišlju in na Rudniku je poslanec dr. Šuster-šič razmotrival tudi pereče vprašanje italijanske pravne fakultete. Povdarjal je, da je to vprašanje obrodilo prav čudne prikazni. Čuditi se je, kako malo razuma imajo nekatere vladne stranke za velika državna vprašanja, ki so v zvezi s fakultetnim vprašanjem. Mučno mora zadeti vsakega pravega avstrijskega rodoljuba, da se vlači zvezo z Italijo v to zgolj notranjo avstrijsko zadevo. Poleg tega je to početje naravnost naivno. Kajti vsak resen mož, ki razmere le količkaj pozna, ve, da je sigurnost in trajnost našega razmerja do Italije odvisna od dreadnoughtk (velikih bojnih ladij), ne pa ocl pravnih fakultet. Kar se tiče stališča Slovencev k temu vprašanju, se ne bojujejo zoper italijanske sodržavljane, temveč zoper stari dunajski sistem, po katerem se daje eni narodnosti prednost, drugo pa poliska v kot. Slovenci zahtevajo sistematično obravnavanje in reševanje visokošolskih vprašanj v smislu enakopravnosti in enakovrednosti vseh narodov. — Nič ne označuje bolje zapostavljanja in poniževanja Jugoslovanov, kakor dejstvo, da se do danes ni niti rešilo vprašanja reciprocl-tete zagrebške univerze, četudi se to vprašanje že plete več let in je že zdav-na zrelo za odločitev, in to vkljub lepim besedam mnogih vlad! In vendar je to malenkost, ki vrhu tega ne stane vinarja, temuč treba je le dobre volje in nekoliko razumevanja za potrebe naših južnih slovanskih dežel! — Glede mesta italijanske fakultete se krije stališče Slovencev popolnoma z življenjskimi interesi monarhije. Bienerth v kriti!« položaju. PRITISK ITALIJE IN NEMČIJE NA NOTRANJE AVSTRIJSKE RAZMERE. Dunaj, 13. junija. V poslaniških krogih krožijo govorice, ki pričajo o tem, da je postal položaj Bienerthovega kabineta velekritičcn. Pripoveduje se, da je ministrski svet že sklenil deml-sijo, ker do danes nima Bienerth gotovosti, da bi imel pri glasovanju o proračunu zanesljivo večino. Odločevali bodo Italijani, s katerimi ima Bienerth danes zadnje odločilne konference. Bienerth je bil včeraj v avdijenci pri cesarju. Avdijenca je trajala izvan-redno dolgo, Tudi se pripoveduje, da sta italijanski zunanji urad in nemški zunanji urad pritisnila na avstrijskega zunanjega ministra grofa Aehrenthala, naj se v zadevi laške pravne fakultete ustreže Italijanom. Aehrenthal je v jako kočljivem položaju. Govori se, da je Aehrenthal že sporočil Bienerthu o pritisku Italije in Nemčije ter da je o tem informiran tudi že cesar. Vsekakor se mora tekom današnjega dne položaj pojasniti, ker bo jutri ob 10. uri dopoldne prvo glasovanje o prehodu v specialne dele proračuna. Nedelja, dne 12. junija, ostane za vedno v trajnem sopminu tako ljubljanskega, kakor tudi vsega slovenskega krščansko-socialnega delavstva. Šmarnogorski Materi božji se pokloni delavstvo dopoldne. Pred Njej posvečenim altarjem je že velikokrat in velikokrat klečalo slovensko krščan-sko-socia!no delavstvo, jo prosilo za nadaijno pomoč in se zahvaljevalo »Čudotvornici« po bojih za zmago. Pri? segalo ji jc že mnogokrat, da hoče ostati zvesto krščanskim idealom, in to je storilo tudi včeraj, ko je zopet donel iz delavskih grl pred milo podobo »Matere« slovenskega ljudstva. Početkoma slovenske krščansko-social-ne delavske organizacije je bilo ljubljansko tobačno delavstvo organizirano: moško v »Slovenskem katoliškem delavskem društvu«, žensko neomože-no pa v »Katoliškem društvu za delavke«. Potreba jc nastala, da se delavstvo organizira tudi stanovsko, strokovno. Razmere so bile take takrat, da se je pred 10 leti naclalo stanovskemu društvu nedolžno ime »Podpornega društva«. Delavstvo mu je z veseljem pristopalo. Tudi socialni demokrati so mu pristopali, dokler jim tega niso pričeli prepovedovati njihovi generali. Tempi passatti! — »Podporno društvo« je ves čas, odkar obstoja, krepko stalo na braniku za prava tobačnega delavstva. Nebrojnokrat je nastopilo za delavske pravice in koristi. Imelo je hude boje, ki so vedno brez večjih žrtev dovedli do zmage pravično stvar. — Shodov ni sestankov je priredilo društvo, ki slavi v nedeljo svojo desetletnico, zelo veliko, kakor tudi več izletov. Prvi izlet je priredilo pred desetimi leti jeseni v Dravlje, nadalje na Ježico, Brezje, Vrhniko, Sveto Goro pri Gorici itd. Desetletnica »Podpornega društva delavcev in delavk« c. kr. tobačne tvornice ljubljanske dne 12. t. m. je bila razdeljena v cerkveno opravilo na Šmarni gori in na zborovanje, ki se je vršilo pri Cebavu v Št. Vidu. Na Šmarni gori je imel cerkveno opravilo dr. Krek. Cerkev je bila polna. Poleg tobačnega delavstva smo opazili tudi delavski de-putaciji jeseniškega in litijskega delavstva, načelstvi zastopstva »Zvršil-nega odbora Slov. kršč. soc. delavstva in J. S. Z. (poslanca Gostinčar in dr. Zajec), Zveze Orlov in »Prometne Zveze« in odposlanstvo »Ljubljane«. Med sv. mašo je krasno prepevalo ljubljansko »Šentpetersko prosvetno društvo« pod spretnim vodstvom gospoda pevovodje Adolfa Sadarja. Mladi pevski zbor je pokazal, da lepo izpolnjuje svojo nalogo in da pridno goji lepo petje. Slavnostno zborovanje se je vršilo popoldne v Cebavovi dvorani v Št. Vidu nad Ljubljano. Dvorana je bila nabito polna. Zborovanje otvori zasluženi predsednik »Podpornega društva« tov. Čatar, ki pozdravi društvenega ustanovitelja dr. Kreka, nadalje pozdravi državnega poslanca Gostinčarja, predsednika J. S. Z. dr. Zajca, zastopstvo železničarjev, jeseniškega in litijskega delavstva. Besedo podeli državnemu poslancu dr. Kreku, ki uvodoma pove, da je bil začetek organizacije tobačnega delavstva priprost. Pred 16 leti sem se seznanil potem, ko smo se peljali s Šmarne gore v Ljubljano, tudi z nekaterimi tobačnimi delavci. Slovenskemu katoliškemu delavskemu društvu so pristopili tudi tobačni delavci, a delavke, in sicer za ne-omožene, se je pa ustanovilo »Katol. društvo za delavke«. Strokovna misel je vodila »Podporno društvo«. Najbolj govornika veseli, ker je rastlo društvo brez vsake komande in brez vsakega voditeljstva. Zdrava je le tista organizacija, v kateri so člani kakor bratje in sestre in se ne zameri odkrita beseda. Ta duh naj se goji naprej. Govornik govori nato o dolžnostih", ki čakajo delavstvo v bodoče in ki jib mora izvršiti. Prva stvar praktična izobrazba. Politična in delavska izobraževalna društva je morajo dajati delavstvu. Druga stvar strokovno društvo. Podlaga je danes doma po Jugoslovan-^ ski Strokovni Zvezi za najobširnejšo delavsko strokovno združevanje. Trdno se jo oprimite in oklepajte. Tretja stvar: delavska gospodarska vprašanja. Govornik nato obširno razlaga, kako važna in opmembna so za delavstvo konsumna društva. Napake, nevarnosti so zdaj že znane. Zato se jih lahko izogibamo. Konsumna društva mora delavstvo gojiti po vsej slovenski domovini. Govornik se nato peča z važnostjo in potrebo delavskih stavbnih zadrug. Takrat, ko smo snovali delavsko stav-binsko društvo, je bila stvar nova. Pravi čudež, da smo to napravili, kar smo napravili. Spominja se delavskih prijateljev prelata Andreja Kalana, prof. dr. Janežiča in drugih, ki so s svojimi podpisi po menicah omogočili, da je dobilo društvo, ko je zidalo, potreben denar. Zdaj je stvar drugačna, kakor takrat. Vprašanje o zdravih delavskih stanovanjih so spravili na dan zdravniki, ki so začeli opozarjati meščanstvo na nevarnost, ki grozi gospodi po tifusu, tuberkulozi zaradi nezdravih stanovanj, kar je za vse nevarno. Nato preide govornik v podrobna vprašanja glede na dolžnosti in naloge delavskih stavbnih zadrug in razmotriva vprašanja o načrtih, kako priti do denarja, ali kaže graditi hiše le za eno rodbino ali za več delavcev. Govornik opozarja, da objavi v »Naši Moči« več člankov, ki se pečajo s tem za delavstvo ve-levažnim vprašanjem. Obrazloži, zakaj in v kaem obsegu so dolžne, da podpirajo delavske stavbne zadruge država, dežele in občine. Naglaša, da s svojim govorom ni imel namena razgreti zborovalcev, marveč jih kaj naučiti. V gospodarskem oziru moramo naprej! Učenost, ki zna vse povedati, nas ne bo rešila, ampak rešilo nas bo delo. Pred vsem: Strokovna organizacija po Jugoslovanski Strokovni Zvezi, delavska konsumna društva in delavske stavbne zadruge, pa bo šla stvar naprej. Pot bo trnjeva, a to nas ne sme plašiti. Kakor je geslo savojsko: »Sa-voia sempre avanti«, tako bodi tudi naše geslo: »Savoia«: delavstvo, sempre avanti! delavstvo vedno naprej! (Ži- LISTEK. Iz dnevnika malega poiedneia. Ameriška humoreska. (Dalje.) 28. Jurček se udeležuje volitev. Ne vem, če bom smel šc občevati z Janezkom, kajti Lizika, ki je sedaj pri nas na počitnicah, pravi, da je pre-otročji in da si moram poiskati družbe pri starejih dečkih. Lizika je lepa kot angelj in že čisto velika — stara je namreč že 11 let. Kako je oblečena! Ker ji ne morem odrezati las, sc prav dobro razumeva. Krasno se zna česati. Včeraj zvečer sem vprašal Beti, ko sva bila sama, zakaj da mi srce začne tako hitro utripati, če stopi Lizika v sobo; smejala se je ter me vprašala: »Ali ne veš, Jurček, zakaj?« Rekel sem: »Ne!« in rekla je: »Zagledal si se vanjo, tepček, zagledal!« Obljubila mi je, da nikomur > e zine besedice, ker sem tudi jaz vedno molčal, kadar se je.njen ženin gostil v naši kuhinji. Ob prvi priliki hočem Liziki razodeti svoje srce; časa imam dosti, ker ostane štirinajst dni pri nas. Doktor Mor mi je podaril 50 krajcarjev, ker sem držal konja, ko de bil pri nekem bolniku, toda koui se je splašil in polomil voz; vse skupaj je moral prodati. Meni se ni zgodilo nič posebno hudega in zato mu nisem onih 50 krajcarjev vrnil, temveč kupil za ta denar lep šopek in ga podaril Liziki. Pazil sem, če bo kaj zardela, ker Beti mi je pravila, da je to znamenje ljubezni, toda samo smejala se mi je, ker nosim na nosu velik obliž; odri sem si namreč kožo, ko se mi je doktorjev konj splašil. Žali me zelo, da se mi vedno smeje, kadar me vidi in kesam se, da sem 50 krajcarjev žrtvoval tako brezsrčni deklici. Velikansko razburjenje vlada po mestu; povsod vihrajo zastave, svira godba in v mestni hiši sc vrsti govor za govorom. Mogoče bodeta oba kandidata izvoljena. Papa pravi, da je dobro, če se že mladina nekoliko razumeva na politiko, kajti bodočnost države je v naših rokah. Popolnoma prav ima. Jaz se trudim na vso moč in papa je rekel, če bi storil vsak toliko kot jaz, da bi bila domovina izgubljena. Lepa pohvala je to, a zaslužil sem jo. Niti en večer nisem miroval, odkar so se volitve pričele. Vpil sem na vse pretege, izstrelil top na trgu ter sc z vsemi dečki svoje starosti, kar jih jo v soseščini, pretepaval. Pripetilo sc mi je sicer nekaj slučajnih nezgod, vendar pa upam, da bo predsednik kljub temu 1 izvoljen. Mestne gospice, na čelu jim naša Elza, so podarile prostovoljcem krasno, 12 črevljev dolgo, svileno zastavo, v katero so same vvezle državnega orla in društveni znak. Včeraj zvečer je imel biti svečani obhod po mestu in zato so se popoldne zbrali prostovoljci v mestni hiši, da prevzamejo zastavo iz nežnih rok lepih prijateljic. Mali Jurček je bil junak dneva. Postavili so ga na oder, kjer so bile zbrane gospice in mu dali zastavo v roko; govoril je nato krasen govor in ko je stotnik prišel na oder, da bi prevzel zastavo iz rok hrabrega dečka (to sem bil jaz!), pričele so ženske ginjenja jokati. Tudi jaz sem potegnil iz žepa svoj robec, ki je bil pa slučajno poln zdrobljenega tobaka in stotnik prostovoljcev, ki jc hotel govoriti o amerikan-skem orlu, je venomer kihal, kar se je slišalo zelo čudno, kakor na primer: »Veliki amerikanski hapči-rel,« ali »Či-rel«, ali »krr-orel«; po njegovem govorjenju bi morala Amerika v svojem grbu imeti ptiča, ki bi se imenoval krr-či-či-hapči-rel. Slednjič so se pričeli vsi na glas smejati in ubogemu stotniku je postalo vroče in solze so mu zalile oči, tako da je mesto zastave pograbil svileni solnčnik naše Elze ter tega nesel svojim prostovoljcem; popolnoma jc bil zmešan. Ljudje niso vedeli ničesar o tobaku in so mislili, da je revež dobil živinsko kugo. Zavpili so trikrat živijo in se razšli; stotnik se je zaklel, da mi zavije vrat, kadar me prvič sreča. Papa se je odpeljal v bližnji trg, da bi bil tam na volivnem shodu in slišal nekega slavnega govornika. Pravil je, da bo po shodu velika ljudska veselica in da bodo na prostem pekli celega vola; tudi jabolčnika in drugih dobrih reči ne bo manjkalo. Prosil sem ga, da bi me vzel s seboj, ali rekel je, da sem preveč razpraskan po obrazu in da moram za kazen ostati doma, ker sem bil zadnje dni premalo priden. Vsak izgovor je dober. Ker mi je bilo dolgčas, požvižgal sem Janezku, ki je kmalu prilezel čez plot ter mu rekel: »Če bi imela vola, Janezek, spekla bi ga in sama napravila ljudsko veselico — ali bi ne bilo imenitno?« Rekel mi je, da bi bilo res imenitno, če bi imela le kakega vola. Potegnil sem ga za rokav in mu zašepetal: »Si bodeva žc pomagala, Janezek; pojdi z menoj za drvarnico!« To je bilo ob štirih in okrog šestih je zapazila mama, ko je hotela prižgati svetilko, odsev velikega ognja. Bilo svetlo kot po dnevu. Tekla je k oknu in zaklicala: »Oi Elza, Elza, hlev gori!« Mama sc je pa motila; nič ni bi: druzega, kakor velik ogenj, pri kat* vahno pritrjevanje. Ploskanje in živio-klici govorniku.) Podpredsednica »Podpornega društva« delavka Ivanka Kosec pozdravi zborovalce v imenu tobačnih delavk. Zahvaljuje se društvenemu ustanovitelju dr. Kreku, ki je izvedel misel veliko: delavec, tudi ti si človek, enak drugim, zato pomagaj si sam in pomagal ti ho Bog! Pomagaj si sam! Zbiraj doneske, uči se, združuj se, da stopiš na plan, ko grozi sila zatiranemu. To načelo in stališče zavzema naše društvo od začetka do danes. Kako je bilo prej, prav kakor bi se spalo v polsnu. »Delavec, i ti si človek«, zastava s tem geslom plapola že desetletje in naj plapola vedno. Slovenski delavec, slovenska delavka, stoj vedno trdno in krepko pod tem praporom skupne moči. Pod to zastavo se hočemo boriti za pravice vsega delavstva. (Živahno odobravanje.) Poslanec Gostinčar naglaša, da se pred 16 leti ni nihče brigal pri nas, da bi postal enak Član Človeške družbe delavec. Šele po ustanovitvi slovenske krščanskosocialne delavske organizacije se smatra delavec in delavka za človeka. (Živahno odobravanje.) Tovariš Č e b u 1 j z Jesenic pozdravi zborovalce. Veseli ga, da more biti navzoč na slavlju desetletnice tiste organizacije, ki je povzročila, da smo tudi drugod pričeli strokovne organizacije. (Živahno pritrjevanje in klici: Zi-vio Čebulj!) V imenu slovenskih litijskih delavk pozdravi zbor delavka Gorjanc, v imenu litijskih tovarniških delavk pa delavka Helena Gozdič. Predsednik J. S. Z. poslanec dr. Zajec pozdravi zborovalce v imenu Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki si je začrtala, da združi slovenske delavske stanove v mogočno organizacijo. Govornik se nato peča z vprašanji delavskih stanovanj. Ko sem prišel mlad zdravnik v Ljubljano, sem kot delavski zdravnik videl in začutil potrebo, da fee mora skrbeti delavstvu za zdrava stanovanja. Videl sem nezdrava stanovanja, posledice so se kazale v boleznih. Na Kranjskem umrje vsak dan 42 ljudi, med njimi šest na jetiki. V Ljubljani je delavstvo zmašeno od gospode v predmestja, ker ni moglo zmagati dragih stanovanj, ker se ljubljanska občinska uprava prav nič ne briga za delavska stanovanja. Jugoslovanska Strokovna Zveza se bo poleg boja za stanovsko združevanje delavstva potegovala tudi z vso silo za izboljšanje stanovanj. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Končno še poroča poslanec Gostinčar z oziropi^na delo v državnem zboru- ••&J|B# ~ : •__ -1- DRŽ. SKUPINA C. KR. POŠTARJEV IN POŠTNIH ODPRAVNIKOV ZA KRANJSKO IN PRIMORSKO je imela včeraj popoludne svoj redni občni zbor. Predsednik g. Ulepič je otvoril zborovanje- pozdravil navzoče, v prvi vrsti g. Schabingerja kot zastopnika osrednjega društva na Dunaju. G. Ulepič je povdarjal, da so gotovo Blabe gmotne razmere krive, da zborovanje ni obiskano tako, kakor je želeti. rem sva z Janezkom obliajala svojo lastno ljudsko veselico. ynel se je sicer tudi del hleva, toda to so sosedje takoj pogasili. »Krava je rešena,« oglasila se je Elza, »toda za božjo voljo, kje je pa mali, srčkani teliček?« »Kaj pa je to?« je zavpila mama in fcisto obledela. »Jurček, ti malopriden otrok, povej mi precej, kje--oh, ti Kiesrečen otrok!« »Z Janezkom sva samo hotela prirediti ljudsko veselico,« sem rekel. »Kaj?« je zavpila. »Ljudsko veselico, mama. Če od-rastli ljudje spečejo celega vola, potem po mojem mnenju za nas male dečake zadostuje teliček. Kmalu bo gotov — ostanite tukaj in poskusili bodete košček! Tudi več steklenic jabolčnika je Janezek prinesel iz kleti. Prav do pičice hočeva posnemati velike ljudi.« »Ali sta ubogo živalico živo pekla?« ie zavpila sestra. »Kaj še, Elza, ali ne vidiš, kako lepo je že teliček mrtev?« Čudno je, da nekatere deklice prav nič ne vedo. Mama se je pa tudi preveč jezila radi malovrednega telička. Janezka so spodili domov in nihče izmed naju ni okusil pečenke; papa se je pa lahko najedel. Čim starejši sem, tem bolj krivično ravnajo z menoj. N. B. Janezek mi je danes pripovedoval, da je včeraj pozabil zapreti pipo, ko je šel po jabolčnik in cel sod je iztekel po tleh, ' v (Dalje sledi.) Nova regulacija poštarskih razmer bo gotovo prinesla nekaj dobrega, seveda vse tudi ne bo zadovoljila, Veliki uspeh, ki se je tozadevno dosegel, je gotovo pripisovati osrednjemu društvu. Hvala za pomoč gre tudi državnemu poslancu Hribarju ter državnemu poslancu Gostinčarju in tovarišem, ki so vložili v zbornici nujen predlog, da naj se zakonski načrt za regulacijo hitro reši. — G. Schabinger, zastopnik osrednjega društva na Dunaju, poudarja, da je ljubljanska skupina ena izmed najbolj delavnih, kar jc gotovo zasluga njenega marljivega predsednika. Govori o pomenu dobre organizacije, ki združuje v sebi vse one, kateri hočejo doseči z vzajemnim delom boljši položaj. Samo splošna organizacija more imeti uspeh. V taki organizaciji pa ne smejo biti nobena druga vprašanja na površju kot strokovna. Organizacija poštarjev vedno bolj narašča. Deputaciji, v kateri je bil tudi govornik, ki je bila pri trgovinskem ministru Weiskirchnerju, je bilo obljubljeno, da bo nova regulacija v kratkem sankcijonirana ter da stopi s 1. julijem v veljavo. V regulaciji je uveden časovni avanzma, plače poštarjev so pa enake onim državnih uradnikov v spodnjih treh činovnih razredih. V katerem činovnem razredu bo kak poštar, je odvisno od tega, koliko časa služi in kaki pošti načeluje. Deputacija je dobila načrt v vpogled. Napredek je ta, da so z novo regulacijo uvedene trdne, gotove plače, medtem ko zdaj tega ni. Plače so iste kot državnih uradnikov, in stanovanjske doklade ravno iste kot pri državnih uradnikih. Glede na 35-letno službeno dobo ni ničesar omenjenega. Od 1. julija tudi ne bo več poštarjev prve ali druge vrste, ampak bodo samo nadpoštarji in poštarji. Osrednja organizacija je storila vse, kar je v njeni moči; za uspeh pa se je le zahvaliti edinosti v društvu. Iz poročila blagajnika g. Dekleve posnemamo, da je bilo dohodkov 2963 K 90 vin., stroškov 1395 K 5 vin. Društveno premoženje znaša 1600 K 32 vin. Članov je imela skupina 106. — Računski preglednik Fr. Kolbe naznani, da je našel vse račune v redu, na kar se izreče g. blagajniku absolutorij. — Pri volitvah se je sestavil sledeči odbor: Ivan Ulepič (Krško), Vekoslav Ravnikar (Ljubljana), Fr. Dekleva (Prestra-nek), Anton Berčon (Ljubljana 5), Alojzij Domicelj (Zagorje, Notranjsko), Lu-cijan Kovačič (Sv. Lucija, Goriško), Anton Boc (Postojna); namestnika sta Fajdiga (Sodražica) in Lašič (Ljubljana). Za računska preglednika sta bila izvoljena Fr. Kolbe (Št. Vid nad Ljubljano) in I. Češko (Grosuplje). — Gosp. Ravnihar je nato poudarjal, da je treba edinosti. Prav bi bilo, ako bi se združili s poštnimi oficijanti, ki so naraščaj poštarjev. Ako hočemo doseči iste pravice kot drugod, jih moramo zahtevati.' Sicer nekateri gospodje ne vidijo, da sami sebe blatijo s tem, ko ne dovolijo tega, kar je treba in se ponavljajo zato vedno iste pritožbe. Delo je enoinisto, bodisi pri eraričnem ali neeraričnem uradu. Hočemo pravice. Poštar in ofici-jant morata delati v uradu, medtem ko se drugi gospodje lepo sprehajajo in vlečejo mastne plače. Treba je, da raz-predemo za društvo živahno agitacijo. — G. Pipan kot zastopnik lokalnega odseka poštnih oficijantov in adjunk-tov pozdravlja zborovalce in se toplo zahvaljuje g. Ravnikarju za besede, ki poživljajo k edinosti, k vzajemnemu delu med poštarji in oficijanti. — G. Ulepič omenja, da se je. že na zadnjem občnem zboru na Dunaju govorilo o tej stvari, vendar pa je stvar zaradi nujnejših zadev zaspala. Upati je, da se v tem smislu izpremeni organizacija. Nato se je zaključil občni zbor. Prisilna vzaola in oskrba. VIII. SKUPŠČINA AVSTRIJSKEGA DRUŠTVA ZA PRISILNO VZGOJO IN OSKRRO. Ljubljana, 13. jun. Danes je v Ljubljani v zborovalnict deželnega zbora zborovala VIII. skupščina avstrijskega društva za prisilno vzgojo in oskrbo. Podrobno poročilo moremo šele jutri podati; za danes le glavne poteze. Okoli 9. ure dopoldne, ko se je začelo plenarno zborovanje, je bila deželna zbornica že napolnjena. Od odličnjakov so bili navzoči: Baron Schwarz, deželni predsednik, kot zastopnik ministrstva za notranje zadeve deželnovladni svetnik Kremenšek, kranjski deželni odborniki dr. Lamp6 kot zastopnik deželnega glavarja, profesor Jarc, grof Barbo, kot zastopnik župana podžupan dr. Tavčar, ravnatelj deželnih uradov Zamida, vladni koncipist Foregger, od sodstva Albert Levičnik, deželnosodni predsed- nik, Jožef Pajk, cTeželnosodni podpredsednik, sodna svetnika Milčinski in Višnikar, okrajni sodnik iz Trsta baron Rinaldini, od šolstva kot zastopnik kranjskega deželnega šolskega sveta nadzornik Leveč, učiteljica Cimolini, učitelj poboljševalnice Sachs v Ljubljani, učitelj deželne vzgojevalnice v Eggenburgu Bauer, od drugih deželnih zastopov nižjeavstrijski deželni odbornik Mayer, Havelka in Fanderlik, deželna tajnika iz Brna in kontrolor Ja-rošek iz Brna, od častite duhovščine dušni pastir v deželni poboljševalnici v Eggenburgu Kranner, dušni pastir v deželni poboljševalnici v Korneuburgu Schubert, prelat A. Kalan, trije gospodje salezijanci iz Rakovnika, od strokovnjakov poboljševalne in prisilnovzgoj-ne stroke deželni svetnik dr. Fr Ilue-ber iz Dunaja, kaznilniški nadravn. iz Gradca Anton Markovich, deželni svetnik dr. Krodemansch iz Gradca, Julij Fiseher, kazn. ravnatelj v Kopru, ravnatelj dež. poboljš. v Eggenburgu Hue-mer, ki je vzorna v celi Avstriji, Karol Scheiter, kazn. ravnatelj v Hebu, ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani A. Poljane, dr. Pogačnik* zdravnik ljubljanske prisilne delavnice, ravnatelj korneuburške deželne poboljševalnice in kaznilnice Vock, ravnatelj Lang, gg. upravitelji in kontrolorji Zamoli iz Messendorfa, Pavločič iz Ljubljane, Rabič iz Ljubljane, gospej Marija Milčinski in grofica Gabriela Auersperška in dobroznani gospod Ludovik Dean iz Trsta, predsednik ondotne Vincencije-ve družbe ter zastopnik komiteja za otroško varstvo. Zborovanje otvori predsednik društva za prisilno vzgojo dr. Franc Hue-ber. Spominja se preteklosti, ko so pijonirje prisilnovzgojne misli imeli za sanjače, se ozira na sedanjost, ki se če-daljebolj zanima za probleme vzgoje, oskrbe in varstva mladostnih kaznjencev, se zahvali kranjskemu deželnemu odboru in pa mestu za povabilo in za sprejem, pozdravi vse ostale odličnja-ke, prvega deželnega predsednika, in kaže na cesarja, sijajni vzgled delavnosti. Končno se pokloni v imenu zbora cesarju, ki mu vsi trikrat stoje zakli-čejo slavo. Nato je pozdravil skupščino deželni predsednik baron Schwarz. V imenu dežele pozdravi zborovalce deželni Odbornik dr. Lampč, najprej slovensko, )30tem nadaljuje nemško. Pozdravi v imenu deželnega glavarja. Povdarja, kako je pomembno, da v po-štavodajalni zbornici kranjske dežele zboruje društvo, ki ima eno najvažnejših socialnih nalog v moderni družbi: mladinsko oskrbo. Mladinska zanemarjenost in kriminalnost je posledica družabnih grehov, zato pa je tudi družba solidarno poklicana temu odpomo-či. V kranjski deželi je bila ta stroka povečini v rokah zasebne dobrodelnosti, v prvi vrsti redovne in posvetne duhovščine. Dežela ima prisilno delavnico in korigendo, se pa pravkar bavi s temeljito reformo tega zavoda. Zato tembolj pozdravlja, da zboru v Ljub-ljanikongres za pris.vzgojo, ker bo mogoče se okoristiti z idejami, ki se bodo na njem pojavile. Zborovalci pa se bodo prepričali, da je v Ljubljani lepo preživeti par uric v družbi našega dobrega in prijaznega ter ukaželjnega ljudstva! V imenu mesta pozdravi podžupan dr. Tavčar. Nato se začne predavanje nadrav-natelja Ant. Markovicha iz Gradca o »Novem kazenskozakonskem načrtu«. Glede predavanja se moremo danes omejiti le na splošno karakteristiko in kritiko. Predavatelj se je podrobno pečal z načrtom o kazenskopravnem postopanju z mladino, z načrtom mla-dinskooskrbnega zakona in načrtom novega kazenskega zakonika, ki se peča tudi s kazenskopravnim postopanjem glede mladine, nadalje z izpre-membami, ki jih je sklenil glede mla-dinskooskrbnega zakona gosposko-zbornični odsek; našo postavodajo, oziroma načrte pa je primerjal z nemškimi in švicarskimi. Predavanju, ki je malodane vso snov izčrpalo, se je jasno poznalo, da je delo praktika; odlikovalo se je men j po strogi logiški raz-poredbi po kakem teoretiškem vidiku kakor po kritiki posameznih določil v že obstoječih zakonih in načrtih in pa po reformnih nasvetih in predlogih, ki jih je pokazala za potrebne izkušnja Vendar se je predavatelj spustil nekoli ko tudi v osnovna vprašanja modernega kazenskopravnega naziranja: odgo vornost in njene stopnje, razporedbo zločinstva, individualizicajo vzgoje značaj kazni, ki da ni povračilna, ver-skonravna vzgoja itd. Ugovarjati je razun nekaterim malenkostim, ki spadajo v področ e kaznilniškega strokovnjaka, nazorom, ki jih je predavatelj izrazil o verskom Douku in vaiah v po boljševalnicah in kaznilnicah, kateri je predavatelju premalo etičen v modernem zmislu, ampak preveč dogma-tičen (Katekizem) in mitišk (Zgodbe). Jako čuden vtis je napravilo, da se glede tega nista pri debati oglasila navzoča duhovnika, dušna pastirja v kaznilnicah, ki sta brez dvoma bolj strokovnjaka v tem oziru kakor gosp. Markovich. Debate so se udeležili gg. Jaro-schek, ravnatelj Hans Huemer, ravnatelj deželne vzorpoboljševalnice Eggen-burg na Nižjem Avstrijskem, Markovich in ravnatelj nižjeavstrijske dež. poboljševalnice v Korneuburgu Vock. Nato je sledilo drugo predavanje: Julija Fischerja, kontrolorja kaznilnice v Kopru, ki je govoril o »Moralni podpori kaznjensltooskrbniških društev od strani države«. Popoldne se predavanja nadaljujejo, zvečer pa je banket v Tivoliju. Kogres se vrši tudi še jutri in pojutrišnjem. SHOD ZAUPNIKOV POLJSKE LJUDSKE STRANKE. Včeraj se je vršil v Tarnovu v Galiciji shod zaupnikov poljske ljudske stranke. Udeležnikov je bilo več tisoč iz najoddaljenejših krajev Galicije. Načelnik stranke, poslanec S t a p i n -s k i, je izvajal v svojem govoru, da je sedanji politični položaj bolj zapleten kakor kdaj prej. Razmere v poljskem klubu so postale kritične. Upliv konservativnih elementov se je precej znižal. Boj proti vsepoljski stranki je ena izmed prvih nalog poljske ljudske stranke. Stapinski je povdarjal, da se je politični vpliv stranke zelo zvišal, bodisi v deželnem zboru, kakor tudi v parlamentu. Na shodu se je sprejela resolucija v kateri se odobrava politika poslancev poljske ljudske stranke, kakor tudi resolucija, v kateri se poziv-lje poslance, naj v prihodnjem deželno-zborskem zasedanju se zavzamejo z vsemi mogočnimi sredstvi za. upeljavo splošne, enake in direktne deželnozbor-ske volivne pravice. Za načelnika stranke je bil vnovič izvoljen Stapinski med burnimi ovacijami. Dnevne novice. + Zvršilni odbor S. L. S. iu vprašanje o italijanski fakulteti. Danes dopoldne je imel god predsedstvom posl. dr. šusteršiča »Žvršilni odbor S. L. S.« sejo, v kateri se je popolnoma odobrilo postopanje »Slovenskega kluba« v zadevi italijanske fakultete in se izrekla klubu zahvala in zaupanje. — Obenem izjavlja Zvršilni odbor, da pričakuje »Slovenski klub« v njegovem težavnem boju intenzivno podporo ostalih slovanskih strank. + S. L. S. in grunewaldsko slavlje. V današnji seji »Zvršilnega odbora S. L. S.« se je soglasno sklenilo, da se Odpošlje ob grunewaldski slavnosti v Krakov oficielna deputacija S. L. S. + Shodi S. L. S. so se vršili včeraj v Tomišlju in na Rudniku. Na obeh shodih je poročal državni in deželni poslanec dr. Š u s t e r š i č o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru. Posebno temeljito je obrazložil dr. Šusteršič glavne točke n a -črta novega cestnega zakona , ki ga je predložil deželni odbor in o katerem odloči deželni zbor v jesenskem zasedanju. — V Tomišlju kakor na Rudniku so se volivci izrekli enoglasno za načrt deželnega odbora. Na obeh shodih se je med burnim odobravanjem izreklo popolno zaupanje in zahvalo poslancem S. L. S. osobito poslancu dr. šusteršiču. Tomišeljske-mu shodu je predsedoval župan g. Svete, rudniškemu pa načelnik »Kmečke zveze« in poslanec Miha Dimnik. + Stidmarka na delu za 100.000 članov. V zadnjem času so vsi nemški listi polni pozivov in navdušenja za na-nabiranje novih Članov »Stidmarki«. Sedaj je izšel v najnovejši številki »Siidmarkmitteilungen« »matematični oklic« 1+1—100.000, kar naj pomon' da agilira mož od moža, da naraste šte vilo članov na 100.000. Obenem prosi člankar Petra Roseggerja oproščenja, da tako »duhovito« izrablja njegovo idejo. Somišljeniki na delo za 10. julij. Vse Slovenke,, vsi Slovenci k »Slovenski Straži!« + Orel pri Sv. Heleni ob Savi se je ustanovil včeraj, 12. t. m. Ob tej priliki so prihiteli k ustanovitvi Orli iz D. M. v Polju, Zadobrave, Hrušice, Moste-Sela in Dola. Proizvajali so jako dobro proste vaje, vaje na drogu in skupine. Po končani telovadbi je č. gosp. župnik Rihteršič navduševal domače fante za Orla. Nadaljo je govoril zastopnik Z. O. brat Janko Hočevar iz Ljubljane. K novemu Orlu je pristopilo 43 rednih članov. Odbor se je izvolil sledeči: brat Janoz Kovič, predsednik; Kovič Domi- nik, podpredsednik; Janež Fran, načelnik; Zaje Janez, blagajnik; č. gosp. Rihteršič, tajnik; odbornika br. Janez Rokavec in Kokalj Jož. Nato se je razvila na vrtu pri Farcelnu v Kamilici prosta zabava. Tamhuraši iz Dola so zaigrali marsikatero lepo skladbo. Nasprotniki so pokazali zopet svojo oliko s tem, da so na predvečer odnesli dva slavoloka in uničili vence. Pa menda ni to sad zadnjega sokolskega izleta v Dolsko ? + Zgodovinska igra »Slovanska apostola« cenzurirana. Deželna vlada v Ljubljani je danes cenzurirala Silvin Sardenkovo zgodovinsko igro »Slovanska apostola« in je izdala danes za vsa izobraževalna društva na Kranjskem naslednji odlok: »Predstava zgodovinske igre »Slovanska apostola« v petih dejanjih, spisal Silvin Sardenko, po besedilu snopiča, katerega je izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1910, dovoljuje se v celem obsegu, 59 strani, v vseh krajih kronovine Kranjske.« — Društva na Kranjskem, ki nameravajo igro predstavljati dne ,10. julija naj se obrnejo do vodstva »Slovenske Straže« v Ljubljani, ki jim pošlje zgoraj omenjeni odlok, da ga k naznanilu o predstavi na glavarstvo predlože. Odbori S. K. S. Z. na štajerskem in Piimorskem naj izposljujejo slične odloke pri svojih namestništvih, odbor S. K. S. Z. za Koroško pa pri dež. predsedstvu v Celovcu. + Kamniški in meklnjskl Orel priredita dne 19. t. m. izlet in javno telovadbo v Stranjah. Odhod iz Kamniškega doma z godbo ob pol 2. uri popoldne. Ob 4. uri javna telovadba pri »Urhu«. Spored: Rajalni nastop; proste vaje; odstop od prostih vaj; orodna telovadba: a) drog, b) bradlja; skupina na drogu; rajalni odhod. + Poziv društvom I Ker nekatera Izobraževalna društva S. K. S. Z. še do danes niso vrnila vprašalne pole, kljub zadnjemu našemu opominu, jih vnovič vljudno prosimo, da storijo svojo idolžnost in pole takoj vrnejo, ker jih sicer zamoremo samo imenom zaznamovati v koledarčku. Vprašalne pole zanesljivo pričakujemo do konca tekočega tedna. + Posebni vlak v Solnograd k veličastnemu Marij anskemu kongresu, ki Be v Solnogradu prične 18. julija, bi se priredil v dogovoru z uredništvom »Bogoljuba« in vodstvom Marijinih družb, ako se oglasi 300 oseb. Vožnja za KJa ln nazaj bi veljala za II. razred 19 K BO vin, v III. razredu 13 K 40 vin. Odhod iz Ljubljane bi bil zvečer ali ponoči. Prav bi bilo, da se od vsake Marijine idružbe oglasi vsaj po en udeleženec ali (udeleženka, če le mogoče v narodni inoši. Na povabilo solnograškega knezo-fckofa Katschthalerja, ki ga je razposlal fea mednarodni marijanski kongres v Solnogradu vsem cerkvenim veljakom po katoliškem svetu, je došlo veliko število odgovorov iz Italije, Nemčije, !Avstro-Ogrske in Švice, v katerih se Izraža zadovoljstvo vsled nameravane prireditve in naznanja udeležbo. Doslej so naznanili svojo udeležbo škofje iz Sedmograškega, Budjejevic, Linca, Gradca, Maribora, Ljubljane in od drugod. Pričakujejo se tudi kardinal-nad-škof Fischer iz Kolina, škof grof Huyn iz Brna in škof Rossler iz Št. Hipolita. Pričakovati je, da bo število cerkvenih knezov, ki bodo osebno prišli v Solnograd, zelo veliko. Kongres obeta biti zelo zanimiv in plodonosen. Predsedoval bo marijanskemu kongresu nadškof dr. Napotnik. Posebno slovesen bo sprevod. — Naznanila naj se takoj odpošljejo na dopisnici na uredništvo »Slovenca«. Najbolje bi bilo, da se v posameznih krajih dogovori skupno več oseb in skupno javi udeležbo. H- Roseggerjev sklad. Na Dunaju se je 10. t. m. vršila prva seja nadzo-rovalnega sveta Roseggerjevega sklada, ki so ji prisostvovali poslanci Gross, Pacher, dvorni svetnik Ma-reseh, generalni konzul Wiesenburg, gosposkozbornični član Herman Brass in Roseggerjeva zaupnika Wastian in | Dobernig. Načelnik Schulvereina dr. Gross je naznanil, da je bilo do onega dne na novo podpisanih 244 kamnov ter znaša Roseggerjev sklad skupaj z dr. Krammerjevim volilom v znesku 90 tisoč kron sedaj že 2,578.000 kron in bo tretji milijon kmalu dopolnjen. Pri posvetovanju o porabi tega denarja se je dovolilo Schulvereinu 950.000 kron za izpopolnitev obstoječih šol in otroških vrtcev na severnih in južnih avstrijskih jezikovnih mejah in za zgradbo pet novih nemških šol in sedem otroških vrtcev deloma na Češkem, deloma na Štajerskem in Koroškem. Ta denar pa bo Schulverein iz svojih rednih letnih dohodkov zopet povrnil v Roseggerj ev sklad, za katerega se bo dalje zbiralo. — To suho poročilo povzemamo iz »Grazer Tagblatta«; priporočamo ga v resen premislek našim ljudem, ki bodo iz nfega lahko razvi-deli, s koliko močjo, s koliko premišljc-nostjo dela Nemec na našo pogubo. Skrbimo, da bodo naše obrambne priprave temu primerne, skrbimo za resen odgovor tem nemškim bojnim sklepom dne 10. julija I + Imenovanja na državni železnici. Aspirant v Kranju je postal volon-ter Peter Bradaška, v Novo mesto sta premeščena geometer I. razreda Moric Wanek in komisar Edmund Seifert, aspirant Friderik Wurner je premeščen iz Lesc v Trst, držav. žel. + Zadrskega nadškofa dr. Vincen-ca Pulišiča je cesar 9. t. m. na Dunaju zaprisegel. Cesar je potem nadškofa nagovoril ter izrazil svoje veselje, da se je zadeva glede na zadrsko škofijsko stolico končno mirno rešila. +Gg. dopisnike prosimo, da pisma frankirajo. Zadnji čas mora skoro vsak dan naše upravništvo radi nezadostnih frankacij plačevati znatne globe. -f Spomenik dr. Fr. Lampetu. Za spomenik izdeluje kipar g. Zaje doprsni relief v naravni velikosti. Izvršen bo iz belega marmorja. Model je že gotov. -f Iz deželnega odbora. Živinorejski nadzornik Rataj je z Grma prestavljen v Ljubljano. Živinorejskim inštruktorjem se imenuje J. Krištof. — Ker je treba za zimski čas z deželne planine za vzrejo bikov preskrbeti pristave v dolini, je najel deželni odbor za tri leta škofijske hleve in travnike v Goričanah. — Za strokovnega ad-, junkta je imenovan Fr. Zicha. — Krištofovo hišo v Kamniku je kupila hranilnica in posojilnica v Kamniku na Šutni za 55.000 K. Ako se hiša vzdigne in prezida, kakor se namerava, bode to najlepša in najimenitnejša stavba v Kamniku. — Ponesrečeni avtomobil. Avtomobil, ki vozi med Trstom in Opatijo se je ponesrečil in leži razbit na cesti nad Trstom. — Strela ubila cerkovnika. V Gri-maldi pri Pazinu je 9. t. m. popoldne udarila strela v zvonik, ravno ko je cerkovnik zvonil. Cerkovnika, Mateja Pauloviča, je strela ubila. Župnik, ki je ravno opravljal svoje molitve, je prilii-tel pod zvonik, potegnil cerkovnika v cerkev, kjer mu je podelil še v zadnjem trenutku sveto poslednje olje. — Nova Iznajdba Slovenca. G. F. Bačner, delovodja svečarne g. J. Kopača v Gorici, je izumil stroj za uravna-nje in vrtanje sveč. S tem strojem se izdelujejo sveče ličnejše in preciznejše, kakor prostoročno in izdela se jih lahko še enkrat toliko. To je prvi stroj v tej obrti; g. Bačner si je stroj zavaroval. — Umrl je na Dunaju dalmatinski poslanec dr. Pero K1 a i č. — Splošna obrtna zadruga za sodni okraj Rudolfovo uljudno opozarja svoje člane na I. zbor pomočnikov mojstrov, kateri so člani »Splošne obrtne zadruge«, ki se vrši 19. junija t. 1. ob pol drugi uri popoldne v gostilniških prostorih g. Karola Rozmana v Rudol-fovem. — Železniška nezgoda. Iz Sinče-vasi se nam poroča: V nedeljo, 12. jun., dopoldne pri premikanju vozov so vsled prenaglega kretanja osobja skočili pri menjači 4 železniški vozovi tovornega vlaka iz tira. Trije so se prevrnili tako, da so imeli vlaki zamude. — Boltatu Pepe se je zmotil. Bol-tatu Pepe navadno vse prav pove Bridke in rezke so časih njegove resnice, v zadnjem svojem pismu se je pa le nekoliko zapisal. Rekel je, da g. Čuden inserira pri »Siidmarki«, res pa je, da je gospod Čuden kot obrtnik inseriral le v nekem koledarju železničarjev. Toliko, da ne bo gospod Čuden trpel kake škode. — Na c. kr. izobraževallšču za učiteljice v Gorici se bode vršilo prigla-šanje za vsprejem v I. tečaj dne 27. t. m. od 3. do 6. ure popoldne in 28. istega meseca od 9. do 12. ure dopoldne. Pri-glašiteljice se morajo predstaviti ravnateljstvu v spremstvu starišev, oziroma njih namestnikov, s krstnim listom, zadnjim šolskim spričevalom in v pomanjkanju tega, z onim moralno-poli-tičnega vedenja in uradno zdravniškega spričevala o duševno telesnem zdravstvenem stanju prosilke. — Odstop reškega župana. Na Reki se je razširila vest, da odstopi župan dr. Vio, in sicer zaradi izjave predsednika volivne komisije,' Corossatza, ob priliki izida ogrskih državnozborskih volitev. Dejal je namreč, ko je proglasil Meylanderja za izvoljenega: »Izročam Vam mandat, dosežen s korupcijo«. Župan dr. Vio so še dogovarja z nekaterimi člani mestnega sveta, nakar bo odstopil. — 500 kron nagrade. Že 16. decembra pr. 1., torej pred šestimi meseci, so pogrešili starši sedemletno Hildo Sclnvabl, iz svojega stanovanja lin Dunaju, XVI. Rejuharts«:assc št. 21. Star- ši niso dobili o otroku doslej nobenega sledu. Razpisali so 500 kron nagrade za onega, ki bi našel otroka ali pa vsaj sporočil o njem točne podatke. Nagrada se more tudi zvišati. Starši še niso izgubili upanja, najti svojega otroka. Hilda Schvvabl je za svojo starost majhna, vendar močno razvita, podol-gastega obraza, plavili las, modrih oči, koničastega nosu in visokega čela. Nosila je rdečo obleko, sivočrtan jopič in pisane nogavice. Bila je učenka II. ljudskošolskega razreda in katoliške vere. Spozna se jo lahko tudi po tem, da izgovarja »š« kakor »s«. Torej »Svvabl« ne »Schwabl«. Naslov staršev jc: G. Johann Schwabl, Dunaj, XVI., Neulerchenfeldstrafie št. '84. — Javni poleti v Gorici. Iz Celovca se poroča: Vodstvo oddelka letalnih strojev aerosekcije je sklenilo tudi z Gorico pogodbo radi prireditve javnega letanja. To javno letanje v Gorici, ki se bo vršilo dne 26. t. m., priredi tržaški avtomobilni klub sporazumno s tukaj-šnj o aerosekcijo. Javno letanje, ki se ga udeležita oba VVrightova stroja pod vodstvom obeh pilotov inženirjev Hei-ma in Sablattnika, se bo vršilo na velikem vežbališču. V Gorici se jc že sestavil odbor, ki z veliko vnemo vodi priprave za ta za Gorico in Primorje senzacionelni sportski dogodek. — Avtomobilna vožnja v Trstu, Danes se je odprla avtomobilna vožnja v mestu Trstu, ki bo peljala po sledečih ulicah: odhod izpred kavarne Fa-bris, mimo javnega vrta dalje čez ulico Acque, trg Ospitale, trg Goldoni, predor pod Montuco, k sv. Justu, kjer bo postaja, ugodna za ogled katedrale, grada in lapidarija, nato bo nadaljevala k sv. Jakobu, ul. S. Marco, Bro-letto, mimo plinarne k sv. Andreju, na trg Giuseppina veliki trg, prosto luko, ul Galatti na trg Caserma; vožnja bo trajala vštevši postajo pri Sv. Justu, približno 3 ure. Ob nedeljah in praznikih izredne vožnje na Opčine, z istim odhodom. O prilikah zabav, spuščanj parnikov, dirk itd. bodo vozovi na razpolago občinstvu. — Toča in strela. V Škocijanu pri Turjaku je 4. junija padala pol ure debela toča. 8. junija je strela udarila v neko gospodarsko poslopje v Medvedici št. 9. in poslopje do tal požgala. — Amerikanci v avstrijskih letoviščih. V četrtek dne 9. t, m. je dospel v Trst parnik »Martha Washington«, ki je last družbe »Avstro-Americana«, z 110 amerikanskimi potniki, ki potujejo v inozemska letovišča, zlasti pa v Dalmacijo. V Neapolju in Patras se je izkrcalo že 50 Amerikancev. Neka brzojavka poroča, da je parnik »Alice« last iste družbe, odplul iz New Yorka s 60 potniki I. razreda in 70 potniki II. razreda v Trst. — Skočila z drugega nadstropja. Včeraj ob 5. uri popoldne je skočila v Trstu na dvorišče z okna svojega stanovanja v II. nadstr. hiše št. 5 v ul. Torre Bianca, zasebnica Marija Uršič, stara 60 let. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je uro pozneje za poškodbami umrla. Uršičevi se je zmešalo. HOFRICHTER OBSOJEN V 20LETNO JEČO. Pariško, francosko, berolinsko, praško in krakovsko časopisje poroča, da je pri razpravi Hofrichter preklical svojo izpoved, da je res odposlal strupene pilule. Vojno sodišče ga je nato obsodilo v 201etno ječo. Štajerske novice. š Turnarska slavnost v Celju. Takega hajlanja pa že dolgo ni bilo v Celju, kot včeraj dne 12. junija. Udeležba je bila precejšnja. Nemci so sami govorili, da so šli celo iz Gradca raje v Celje, kamor jc več kot polovica dalje kot v Št. IIj. Izražali so svojo nevoljo nad škandaloznim gospodarjenjem z Sudmarkinim denarjem v Št. Ilju. — Udeležencev na slavnosti je bilo več tisoč. Vendar uprizorjeno je bilo vse zelo slabo. Pravzaprav ni bilo nobenega pravega efekta, razun hripavega hajlanja. š Turnarji v Celju. Celjskim Slovencem se jc posrečilo na led speljati nemške turnarje. Raztresla se jc namreč vest, da mislijo v tem času prirediti »sokolsko« slavnost. Turnar pa res skoči v past in priredi za 12. junija tur-narsko slavnost kot protidemonstra-cijo. Po celem svetu so bobnali po turnarje, naj pridejo za božjo voljo v Celje, da mesto rešijo pred slovenstvom. A pričakovane slovenske nevarnosti ni bilo. Sokol ima svojo slavnost šele v avgustu. š Nadučitelj Iglar iz Loke v turnar« ski družbi. Sin slovenskih starišev Iglar je čutil potrebo zatajiti svoj narod, pljuniti v skledo svojih starišev ter iti med nemške turnaric. Ob milila škofij- ske izkušnje ofrok iz veronauka v cerkvi v Loki ni čutil potrebe, da bi nadzoroval svojo šolsko mladino. Mimogrede bodi omenjeno, da je šolsko vodstvo dolžno nadzorovati otroke pri škofijski izkušnji. Vodstvo okoliške šole v Celju je dobilo ukor od deželnega šolskega sveta, ker tega ni storilo. A kaj je Ig-larj u za deželni šolski svet! Njemu je le za turnarje. Tam kaže svojo hčer kol Ehrenjungfrauvo v vsenemšikh bar vah. Majka Slava zakrij si svoj obraz! š Vsenemških zastav nekaj celjskih neslovenskih trgovcev ni imelo. Tj še tedaj računijo na slovenske groše, Zopet drugi so jih pa včeraj izzivalno razobesili, češ, slovenskih grošev ne potrebujemo, jih imamo že dosti, da 2 njimi lahko zatiramo Slovence. Zanimiva je bila gostilna Skoberne »Pri zamorcu«; na gostilni je bila samo štajerska zastava, na stanovanju pri vrtu pa pruska. »Zamorec« je hotel s tem povedati: »Štajerski Slovenec, le pridno nosi denar v mojo gostilno, da ga jaz izrabljam potem v vsenemške namene, saj je moj sin — sin slovenske matere — oberturnar, hčerka pa vse-nemška Ehrenjungfrauva!« š Velika nemškonacijonalna bla-maža. Za nedeljo, 12. junija so naznanjali nemški časniki in velikanski lepaki po vseh nemških gnezdih »velikansko« turnarsko slavnost v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Delale so se v Št. Ilju samem res velike priprave. Cel teden se je pripravljalo za slavnostni sprejem: Slavoloki, kinčanje slavnostnega prostora, priprava za javno telovadbo, šotori, vse to je bilo popolnoma resno pripravljeno sprejeti »nad 4000 gostov«, kakor so korajžno naznanjali Siidmarkovci. Klalo se je teleta, krave in prašiče, da bi jih pozobali tisoči in tisoči, ki bodo prihruli ta dan v Št. Ilj. Prišel je usodni 12. junij 1910. Dan, poln grozne blamaže za nemške prešerne predrzneže! Nam Slovencem usoda mnogokrat res ni mila, a še bolj okrutno se maščuje nemila usoda nad našimi tlačitelji v letošnjem letu! Udeležba na turnarski slavnosti je bila tako grozno malenkostna, da si nižje še misliti ne moremo. Le nekaj borih stotin nepoklicanih in še bolj radovednih zi-jalcev ter par desetin turnarjev, ta »masa« je morala, hočeš nočeš nado-mestovati one »4000«. K vsakemu vlaku je odbor poslal slavnostno deputacijo in godbo za sprejem, a zelo, zelo redki so bili tisti, ki so prisopihali v Št. Ilj gledat nerodne Sudmarkine tepce. Domače ljudstvo je imelo za vso prireditev le preziranje. — Dr. Hans Weniger-holz, kot predsednik slavnostnega odbora, je vsled grozne blamaže, ki jo je doživelo ta dan šentiljsko Nemštvo, postal popolnoma nervozen. Drugače kolikortoliko miren mož je kričal nad protestantom Hemplom: »Aber so eine Blamage; dal} uns unsere deutschen Volksgenossen so verlassen, das ist schon mehr wie ein Škandal!« Telovadba je bila tako slaba, da je večina gledalcev godrnjajo zapustilo svoje prostore. Najbolj bridko pa je bilo za gostilničarje. Pripravili so sila mnogo jestvin, ki pa so jim sedaj večinoma ostale. Slavnostni odbor sam ima gotovo več tisoč kron škode. Ves primanjkljaj, ki ga imajo gostilničarji in slavnostni odbor, bode gotovo zopet pokrila Svidmarka. Tako se je žalostno končala ta vsenemška komedija! Blamaža za Sudmarko in nemštvo je velika. Spod-nještajersko nemštvo jc gotovo pod vtisom poraza »Sudmarke« pred sodiščem v Lincu nekako se sramovalo se udeležiti slavnosti v tistem Št. Ilju, kjer dela Stidmarka tako sramotno korupcijo. š Mladinski shodi. Včeraj, 12. t. m., sta se vršila dva krasna shoda slovenske krščanske mladine na Spodnjem Štajerskem. Dekliški shod pri Sv. Juriju ob južni železnici je bil pravi tabor štajerskih Slovenk. Kaj takega še dosedaj ni videl slovenski Štajer. Udeležba je bila naravnost ogromna. Gotovo je bilo do 2000 zborovalk. Iz vseh krajev Spodnjega Štajcrja so bile zastopnice. Savinjska dolina, Slovenske gorice, ptujsko polje, celjska okolica, Dravinjska dolina, Pohorje, vse je bilo poslalo zavedne Slovenke na ta shod, ki se je vršil nad tri ure. Govornic je bilo veliko število. Predsedovala je Anica Kren iz Št. Ilja v Slovenskih goricah, ki je imela tudi krasen govor. Cerkveni govor je imel vlč. g. Gomilšek. Liberalci bi bili radi shod motili, a so bili hudo poraženi. — Lepo se je izvršilo tudi mladinsko zborovanje v Kamilici pri Mariboru. Govorili so: dr. Hoh-njec, Kemperle, Žebot, Baš in drugi. Zanimivo je, da naša S. K. S. Z. v pol ure oddaljeni Kamnici, kjer so dosedaj neomejeno gospodarili nemčurji, zboruje tako veličastno in nemoteno. Mi napredujemo! š 6. g. Bosina Ivan, kaplan pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, znan kot navdušen organizator slovenske mladi- ie, je nevarno obolel vslecl zastrupljena. Priporoča se v molitev! š Velika nevihta. — Strela udarila r sobo. V petek popoldne je bila v Žal-•u in Št. Petru v Savinjski dolini ve-ika nevihta. V Žalcu je toča uničila rse nasade. V Št. Petru je strela udai*i-a v več dreves. Udarila je tudi v neko irevo pri hiši bivšega deželnozborske-?a poslanca Leuka, od koder je skočila i telefonsko napeljavo, k aparatu v sodo, kjer so ravno sedeli g. Leuko, stavbenik Eksner in kamnosek Kulich. Gospodje se niso malo prestrašili, ko je naenkrat švignil iz telefona cel plamen. š Kolarski delavci v Gradcu so prijeli danes stavkati. š Pogrešajo 161etnega Ivana Jerič iz Celja in 121etnega dijaka Viljema Gonomet. Obadva sta se pridružila nekemu cirkusu. š Brez sledu. Žena kovača Janže-koviča v Ragoznici v ptujskem okraju je odšla 31. maja dopoldne s sinom z doma ter se doslej še ni vrnila. Neki sosedi je pri odhodu rekla, da bo dala sina kakemu mojstru v uk, sama pa se bo usmrtila. w . AVSTRO - OGRSKA. Iz državnega zbora. Sobotna državnozborska seja je bila grozno pusta in dolgočasna. Zbornica malone prazna. Zanimanja malo. Govorili so Jager, Kolessa, Hudec, Bu-aratto, ki pravi, da si bodo Italijani dobro premislili, če bodo še nadalje podpirali sedanjo vladno večino. Sejo so zaključili ob treh popoldne. Italijansko vseučiliško vprašanje. Kršč.-socialna glasila javljajo, da se začasno reši italijansko vseučiliško vprašanje tako, da se ustanovi začasno za dobo dveh ali treh let italijanska pravna fakulteta na Dunaju. Po ogrskih volitvah. Volitve na Ogrskem so dovršene v vseh 413 volivnih okrajih. Narodna delavna (vladna) stranka jc dobila 248 mandatov, Košutova stranka 47, Ju-sthova 37, ljudska 13, Romuni 5, Slovaki 3, izven strank 67, kršč. socialec 1, potrebnih je 21 ožjih volitev. Košutova stranka izgubi 59, dobi 10, Justhova stranka izgubi 109, dobi 10, ljudska stranka izgubi 22' dobi 4 mandate. Predsednik ogrskega državnega zbora bo najbrže Bela pl. Tallian, v po-štev pa prideta tudi Ludwig Lang in pl. Berzeviczy. Košut grozi z obstrukci-jo. O tem, kako se je volilo, dohajajo vedno lepša poročila. V Zagerski vasi je vladna korteša volivcem in občini naznanila, da jim iz državnih sredstev zgrade novo šolo in cerkev, če volijo vladno, ako pa tega ne store, bodo izjavili, da je cerkev za nič in bo morala občina sama zgraditi novo cerkev in šolo. Tiste, ki se še niso uklonili, so pa dva dni napajali z vinom in jih do nezavesti pijane z orožniki pripeljali na volišče. V alvinškem volivnem okraju so vladni agitatorji z zvijačo porazili rumunskega kandidata Maniua, ki je imel zagotovljeno večino. Ker ni šlo drugače, so pa priglasili za kandidata budimpeštanskega lekarnarja Maniua, ne da bi bili volivci to znali. Ko so volili rumunski kmetje, so vprašali pri komisiji, katerega Maniua volijo. Večina seveda ni znala kandidatovgea imena in stanovanja, vse te glasove so razveljavili in brez truda je zmagal vladni Maniua. £ . ■ • TURŠKI PRESTOLONASLEDNIK V BELGRADU IN V SOFIJI. Turški prestolonaslednik je obiskal srbskega kralja in bolgarskega carja. V Belgradu in v Sofiji je bil sijajno sprejet. Spremljal ga je turški zunanji minister Rifaat paša. Obisk je politično važen, ker hočejo Turki doseči nevtralnost Srbije in Bolgarije glede na krečanske zmede. Strune med Grško in in Turčijo so namreč vedno bolj napete. Tudi bojkotirajo že po vseh večjih pristaniščih grško blago, turški parlament namerava skleniti postavo, po kateri se izženejo vsi Grki, ker hočejo to mladoturki. Položaj za Grško je brezupen. Krete ne morejo pustiti iz rok, na drugi strani grozi nevarnost, da Turki poplavijo Grško. Grki bi radi od Turkov kupili Kreto, a Turki izjavljajo, da sultana niso zato odstavili, da bi odstopali svojo zemljo drugim državam. Ljubljanske novice. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ni priredilo na dan 12. junija naznanjene vrtne veselice radi desetletnice in izleta »Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanske tobačne tovarne«, temveč je preložilo svojo vrtno veselico na dan 19. junija. Ker bo spored velezanimiv, pričakovati je obilne udeležbe. Spored objavimo. Žc danes pa kličemo: Udeležite se vsi te krasne vrtne veselice naših vrlih pomočnikov! Na svidenje dne 19. t. m. v Rokodelskem domu! lj Poročil se je danes c. kr. sodnik g. dr. Ludovik T r e o z učiteljico Her-mino B u k o w i t z. — Včeraj se je poročil bančni uradnik g. Herman Furlan z gdč. Danico P r e d o v i č. lj Domobranska godba na pihala je včeraj prvikrat nastopila. Godcev je 48, 36 od teh pa še pred par meseci ni poznalo nobene note, kljub temu je bil včerajšnji nastop izvrsten, odlikoval se je po izredni preciznosti in živahnosti. Vsa čast godcem in njihovemu učitelju g. Š e d y j u ! Godci so večinoma naši domači kmečki fantje. Godba je zaigrala nekaj lepih skladb tudi pri sveti maši v cerkvi sv. Petra. lj Umrl je v Savljah pri Ježici na svojem gradiču posestnik Filipovega dvora v Stritarjevi ulici g. Filip Schreyer, star 68 let. Schreyer je imel v Gradcu pogrebni zavod, katerega je pa odkupila občina. Pred letom je prestopil k protestantizmu in se je nameraval v treh tednih poročiti, prišla pa je vmes smrt. lj Podružnica ljubljanske kreditne banke se nastani v kratkem v Gorici in sicer v bivši Winklerjevi hiši. lj Nasilni gosti z revolverji. Sinoči okrog polnoči je popivalo več Hrvatov v gostilni Ivana Anžiča, posestnika v Hradeckega vasi, št. 30. Ko jih je gostilničar ob policijski uri spravljal iz gostilne jih je to vjezilo in so začeli razbijati kozarce in steklenice in mu napravili s tem 2 K škode. Nasilneže je Anžiču pomagal spravljati iz gostilne pri njem stanujoči delovodja Jakob Kuznar. Ko sta jih z lepo spravila na prosto so začeli lučati proti hiši kamenje in so razbili več šip. Med tem je bilo oddanih tudi par strelov od katerih je bil zadet Kuznar in sicer v levo uho in pa v desno ustnico. Kuznarju sta bila izstreljena dva zoba in je ranjen tudi na jeziku. Kdo je streljal še ni znano. Ranjenca so prepeljali v dež. bolnišnico. lj Gostilničarska zadruga. Deželna vlada je baje razveljavila zadnji občni zbor gostilničarske zadruge in tudi volitev načelnika. lj Umrla je 10. t. m. v dunajskem sanatoriju ga. Marija Hrasky, soproga drž. poslanca Jan. Hraskega, stara 38 let. lj Sokolska župa I. je imela včeraj svoj zlet v Ljubljani. Okolu poldneva so župarji napravili »sprevod« po mestu. Korakanje župarskih čet je bilo večinoma tako klaverno, da bi bili Župarji bolje napravili, da so ta sprevod opustili. Na čelu klavernega sprevoda so nosili zastavo ribniških Zuparjev. Pri telovadbi je nastopal tudi naraščaj. Menda se Zuaprji ne zmenijo mnogo za sklep deželnega šolskega sveta, ki za-branjuje šolski mladini sodelovati pri telovadnih društvih. Kako resno vpo-števajo Župarji to odredbo, kaže dejstvo, da v Šiški in v Ljubljani telovadijo v šolskih telovadnicah!, Po telovadbi in ljudski veselici na Ledini so se razvili po ljubljanskih ulicah razni prizori župarske izobrazbe in »nravne utrjenosti«. Večja družba te na ta način »nravno utrjene« mladine se je spravila k štantom v šolskem drevoredu; en Župar je stopil na mesarski štant in rjul: »Teletina (prav res!), bržola, svinjsko meso!« Župarice in tovariši so pa zbijali neumnosti okoli štantov in za stavo kričali. Na take načine je bil končan zlet župe I. lj Brezalkoholno gostilno. otvori v kratkem zadruga sodavice v Ljubljani v Slomškovih ulicah blizu cerkve Jezusovega Srca. Časnikar naučni minister. Na Španskem je imenoval kralj časnikarja Julija Burella za naučnega ministra. lj Kolo ukradeno je bilo predvčerajšnjim med 8. in 9. uro zvečer gosp. Tomažu Mencingerju izpred prodajalne na Resljevi cesti. Kolo je že zelo obrabljeno in je vredno 60 kron. Prednje kolo ima belkast, zadnje pa rdečkast obroč. — V soboto je bilo kolo ukradeno tudi dr. Demšarju. ZASTRUPLJEVALNA AFERA HLADNIK. »Piccolo« 12. t. m. poroča: Tako ljubljanski preiskovalni sodnik kakor tržaška policija marljivo nadaljujeta preiskavo zoper Hladnika. Tržaško policija je po nalogu preiskovalnega sodnika zaslišala nekako dvajset oseb v tej zadevi. Zadnjič smo objavili neko v laščini sestavljeno pismo, ki ga je neznanec poslal uredništvu »Piccola« v Trstu, in v katerem izjavlja, da je on krivec, ne pa Hladnik. To pismo je spisal Hladnik sam. Obenem pa, ko je dobil to pismo »Piccolo«, je precej enako dobil preiskovalni sodnik Grasselli v Ljubljani sam in glej — dognalo sc je zdaj, da le to pismo spisala HlamiiKova žena. Ko so namreč nedavno preiskali njeno stanovanje v Logatcu, so našli pri njej nemško pismo Hladnika sledeče vsebine: »To pismo moraš prestaviti v la-ščino in potem prestavo poslati preiskovalnemu sodniku v Ljubljano.« Priloženo je bilo po nemško, kaj naj prestavi. Žena je to storila. Treba reči, da Hladnik silno neumno dela. Zdaj se preiskuje, kako sta te dve pismi, prvo »Piccolu«, drugo pa I-Ilad-nikovi ženi, bili oddani in kje. Pismo »Piccolu« se jc oddalo v ulici Silvio Silvio Pellico v Trstu. Policija zasleduje zdaj posredovalno osebo. Policijski komisar g. Modric v Trstu je med drugimi zaslišal te ' dni neko gospo Olipič, gospodinjo tiste hiše, v kateri stanuje tisti Capanna, ki je bil svojčas Hladnikov kompanjon. Gospa je izjavila, da Hladnika sicer pozna, drugega pa nič ne ve o njem. Tukajšnjega paznika Žvana so aretirali, ker ga je — Hladnik (!) obdolžil, da je neko pismo v preiskovalnem zaporu prevzel od njega jn ga izročil tretji osebi. Razne stvari. Poljaki in vseslovanski kongres. Z ozirom na to, da so poljski politični voditelji sklenili, da se Poljaki ne udeleže vseslovanskega kongresa v Sofiji, so sedaj tudi sklenili poljski zdravniki, da se ne udeleže vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji, ki se vrši v istem času. Predsednik poljskega društva zdravnikov, dr. Wiszmievski, predlaga zaradi tega, naj se vseslovan-sik zdravniški kongres ne vrši v Sofiji, temveč v Zagrebu. Pristaši splošne vojaške dolžnosti na Angleškem nabirajo sedaj podpise za ustanovitev narodne vojsko po švicarskem zgledu. Stvar najbrže še ni zrela, da bi prodrla v angleški zbornici, a za svetovni mir bi ne bilo napačno, če bi Angleži svoje lastne najbližje sorodnike imeli v vojski, potem bi se najbrže še mnogo bolj ogibali vojne, kakor se je sedaj. 2000 žrtev kolere. Na Javi je od 20. februarja do 20. maja umrlo 2000 ljudi na koleri. Telefonska in brzojavna poroilto. HEDERVARYJEV HF-RR OBMANN. Z Dunaja smo prejeli: Častito uredništvo! Z ozirom na brzojavna poročila v Vašem listu od 9. junija t. 1. pod napisom »Slovenski klub v boju zoper laško univerzo« in »Ploj mešetari za vlado« zahtevam sklicujoč se na § 19 tisk. zak., da prinesete na istem mestu, kakor sta omenjena poročila, sledeči popravek: Ni res, da sem jaz z zvezo južnih Slavena zbežal in zdaj agiti-ram zoper slovensko stališče v vseuči-liškem vprašanju pri vseh strankah, da pa zlasti hujskam Čehe; ni res, da sem se pridružil vladni in nemški nameri, da pripomorem Lahom do fakultete in pokopljem- na nedogleden čas slovensko vseučilišče; ni res, da meše-tarim z vlado. Res je marveč, da zavzamem jaz in tudi Sveža južnih Slavena v vseučiliškem vprašanju ono stališče, katero izhaja iz znanega sklepa Narodne zveze; res jc, da sem bil povabljen na dogovor k ministrskemu predsedniku; res pa je tudi, cla sem tam zavzel ono stališče, katero odgovarja sklepu Narodne zveze. S spoštovanjem Dr. Ploj, načelnik Sveže južnih Slave, na. Dunaj, 10. 6. 1910. Kako je hofrat Ploj delal kot »Ob-mann« Jugoslovanov smo že v soboto zadostno označili. Čudno, da v tem »popravku« ne pogreša »konkretnih sklepov«, katerih je v brzojavki »Slov. Naroda«, katero je oddal istega dne kot ta popravek — še pogrešal. Zato se nam res sumljivo zdi, kako je ob takem »pogrešanju« pred svojim šefom Bie-nerthom zavzemal tisto stališče, ki odgovarja sklepom »Narodne zveze«! Sicer bo pa hofrat in IIedervaryjev občudovalec kmalu v dejanju imel priliko pokazati svojo odločnost. Na njegove popravke pa nič ne damo! NOVA BRAMBNA POSTAVA. Budimpešta, 13. jun. Nova brambna postava je že gotova. Določena je dveletna vojaška služba, če bi sc pa parlament upiral prevelikim stroškom, ostane triletna. Prisilne skušnje enoletnih prostovoljcev za častništvo so odpravljene. KHUEN-HEDERVARY GROZI ANGLEŠKEMU PISATELJU. Budimpešta, 13. junija. Grof Khuen-Hedervary sc je izjavil z ozirom na razkritja angleškega pisatelja R. W. SetonVVatsona (glej sobotnega »Slov.«), da je že mnogo čul in bral o tem pisatelju, ki biva sedaj na ogrskih tleh. Poslal je nadžupanu poziv, naj poroča, dela oudi R. W. Seton Watson. Storil bo vse, da ne bo Seton Wats6n Ogrske blatil na ogrskih tleh! Ta izjava le dokazuje, kako prav je imel odlični angleški pisatelj s svojimi razkritji. SRBSKO MINISTRSTVO DEMISIONI-RALO. Belgrad, 13. junija. Po glasovanju o § 18. volivnoreformne predloge v skupščini je srbsko ministrstvo demi-sioniralo, ker je proti predlogi glasovalo tudi nekaj poslancev vladne stranke in vlada sedaj nima zanesljive večine. SENZACIONELNO POROČILO IZ BOLGARSKE. Sofija, 13. junija. »Večerna Posta« poroča, da se več odličnih oseb ni odzvalo vabilu carja Ferdinanda k gala-dineju na čast turškemu prestolonasledniku. Ker se je bati tudi pocestnih demonstracij, je policija vse potrebno ukrenila. RUSIJA PROTI OBOROŽEVANJU TURŠKE. Carigrad, 13. junija. Ruski zunanji minister in tukajšnji ruski poslanik zahtevata od porte pojasnil glede na oboroževanje turške mornarice. Ako je oboroževanje naperjeno proti Grški, je nepotrebno; ako pa se vodi zakadi kake druge države je neupravičeno. Tako se izjavlja od ruske strani. ■!' ' ' ' ŽIDJE IZGNANI IZ RUSIJE. Peterburg, 13. junija. V soboto je bilo izgnanih 200 Židov iz Kijeva. Znanost in umetnost. * Dr. Fr. Grivec, Vfchodni otazka cirkevni. Praga, 1910. Str. 60; cena 65 vin. Ta knjiga je češki prevod razprave »Vzhodno cerkveno vprašanje«. Prevod sta izdelala dr. Tumpach in dr. Podla-ha v zbirki »Vzdčlavaci knihovna kato-licM«. To je prvo slovensko znanstveno delo, ki je bilo prevedeno na češki jezik. Češki prevod in slovenski izvirnik se dobiva, oziroma naroča v »Katol. Bukvarni«. * Matek B. in Zupančič J.: Aritmetika in algebra za VI., VII. in VIII gimnazijski razred (Ljubljana 1910) je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk odobrilo. Imamo torej slovensko učno knjigo za aritmetiko in algebro za višjo gimnazijo. Cena nevezani knjigi 2 K 20 vinarjev, vezani 2 K 80 vinarjev. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama«, pri kateri sc naroča. * Novak Fr.: Slovenska stenografija, I. del; Korespondenčno pismo. (Ljubljana 1910.) To učno knjigo za učno porabo na slovenskih utrakvistič-nih šolah je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk aprobiralo. Slovenci smo na to vsepovsodi priznano in le s pohvalo omenjeno skrbno delo lahko ponosni. Cena nevezani knjigi je 3 K. Založila je knjigo »Katoliška Bukvama«, pri kateri se naroči. Ljubno, dne 30. majnika 1910. Gospod Franc Stupica, veletržec v Ljubljani. Podpisani posestniki smo kupili pri Vas 3 vratila (gepelne), 1 mlatilnico in 1 slamo-reznico. Postavili smo si troje sami in Vam moremo danes sporočiti, da delujejo isti dosedaj izborno in v našo popolno zadovoljnost, tako se Vam tem potom prav lepo zahvaljujemo za točno in dobro postrežbo. Obenem priporočamo vsakemu kmetovalcu, da si nabavi tako jednostavno vratilo, ki mu je v najtežjih kmetskih delih kakoi mlatev, rezanje i. t. d., najboljša in najcenejša pomoč. 1635 4-1 S spoštovanjem Kokalj Ignacij, Gvenkel Anton, Praprotnik Jože! L jžzm : C^K Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 13. junija. Pšenica za okt. 1910 . , . . / 9 21 Rž za oktober 1910......696 Oves za oktober 1910.....7'20 Koruza za julij 1910.....5 40 Koruza za avgust 1910 ..... 5 51 Koruza za maj 1911......574 Efektiv: —. V hiši Gradišče št. 4 se oddajo s 1. novembrom v najem * illv • k • primerni za trgovino ali tudi pisarno. VpraSi 690 i naj se pri hišniku. 3-' Zahvala. 1703 Ob britki izgubi prerano umrlega nepozabnega nam očeta Ivana Kumer izrekamo tem potom iskreno zalivalo pre-častiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se udeležili pogreba in drazega nam očeta spremili k večnemu počitku. Bog plačaj! Idrija, dne 11. junija 1010. Žalujoči ostali. 1707 | Žalujoči naznanjamo, da je umrla včeraj v deželni bolnici po zelo mučni in dolgi bolezni ter previdena s sv. zakramenti v 34. letu svoje starosti delavka c. kr. tobačne tovarne ki zapušča 4 male, nepreskrbljene otroke. Pogreb predrage rajnice bo jutri, v torek ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Križu. Pripoiočamo jo v pobožno molitev in blag spomin. LJubljana,( dne 13. junija 1910. Martln.PIpan, soprog. — Gabrijel, Angela, Albina, Danijel, otroci. — Franc Pušnik, brat. Zahvala. Pred nekaj tedni zbolel je moj sin Fr. Bahovec c. in kr. enoletni prostovoljec pri Belgijcih, vsled nevarnega vnetja na slepiču. Gotove smrti rešila ga je le spretna operacija gospodov c. in kr. vojaških zdravnikov v tukajšnji garnizijski bolnici. Kakor mati se čutim • obvezano, da izrečem tem potom vsem, ki so mojemu sinu pomagati do zdravja, osobito pa c. kr. nadštabnima zdravnikoma, gospodoma dr. Bass in dr. Baumann iskreno zahvalo. V Ljubljani, 11. junija 1910. 1694 i-i Marija Bahovec. Pol ure od Celja v savinjski dolini se nahajajoče 1712 3—1 arondirano, čez 46 oralov, (hmelj, vinograd, gozd, polje, travnik, mnogo žlahtnih sadnih dreves, hiša, gospodarska poslopja in potrebščine. Krasen razgled po savinjski dolini.) se takoj proda za 36.000 K. Pojasnila daje Zofka Lenart, Lisce pri Celju. 1441 Koncerti slov. filharmonije T> m i v hotelu »Tivoli«. Začetek ob nedeljah in praznikih ob 1/2IO. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv. Vstop vedno prost. V hiši Gradišče št. 4 sc prodajo Mimn>iijwj omrella, sfranfšhe školgke itd. 1689 Vpraša naj se pri hišniku. 3-1 Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo 1618 Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, kipotekarne, uradniške in menične. hm Franke, Ljubljana, pisarna Kongresni trs 6,1. nadstr. 1713 Več zanesljivih 2-1 se sprejme pri Ivanu Poderžaju, Ljubljana, Zaloška cesta ld. 1715 Sprejme se takoj zanesljiv 2-1 pri zalogi pivovarne Reninghaus v Spodnji Šiški. Ustno rado ffl Specialiteta za kadilce- Olavna zaloga: Lekarna Ufo. pi. Trnkozcy t Ljubljani 3427 Cena K 2 —. 52-1 z dobro urejenim vrtom, pripravna za vsakor-šno obrt, oddaljena tri minute od kolodvora in tri minate od farne cerkve, se proda. Več pri lastniku Fr. Peterka št. 52. 1674 3-1 novanje v vili, pot v Rožno dolino št. 216 pri Ljubljani se odda za avgustov termin v najem. _1692 1 Sprejmeta se takoj pri Fr. Kokalju, krojaškemu mojstru, Rakovnik, p. Medvode. ISče se * družina, katera zna Plača po dogovoru! Več se izve pri Kernu v Cerkljah pri Kranju. 1666 6—1 d&UI WIHMMMBBMMMBMIIIIH lilI BUlfijil" v 1672 ao-1 odstriženein zmešane kupujem po najvišji ceni M DflriltrsjCflk frizer za dame in gospode rl. lUlilllliju&ll Sv. Petra c. 32 Levčeva hiša. Izdelujem vsa lasna dela. Za zgradbo ceste Tacen—Šmartno—Skaručna na 31.700 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponutjbeve obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 22, junija i 1. ob 12 opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: »Ponudba za prevzetje gradbe Tacen-$martno-Skaru6na" Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5"/o stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu, ob uradnih urah. 1700 3—1 PežeSni odbor kranjski. Ljubljana, dne 11. junija 1910. Priporoča tovarna Ljubljana Sprejme za takoj oziroma za 1 julij: Rlanainina rlr a zanesljiva, vešča tudi Uiay dJlllUdl li/2 cm), ša-grin zlata obreza K 12-96. Dannerbauer, Praktischcs Geschaitsbuch fiir den Kurat — Klerus Osterreichs. Vezano 30 K. Ob času prvega sv. Obhajila in sv. Hešnje Telo. Nove spominke prvega svetega obhajila pod celuloidom, je založila «Katoli£ka Bukvama v Ljubljani«. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostljo in primernimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dejala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vin. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino. Hammerle, Ecce Panls Angelorum! oder das allerhl. Altarssakrament und der Priester Vor-trage fiir Priesterexerzitien K 3-36. Lintel — Finster, das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch fiir die Predigt iiber die tagliche Kommunion K 1-50. Dlessel, das grfiOte Denkmal der gSttlichen Llebe. Predigten und Betrachtungen iiber das hochhcilige Sakrament des Altars 2 zvezka K 10-08. Blattler, Manna ln der Wttste oder das Ge-heimnis der heiligsten Eucharistie in Vor-tragen dargestcllt 2 zvezka K 4-32. Chaignon, der Seelenfriede eine Frucht der An-dacht zum allerhl. Altarssakramente und der Hlngabe an die gottliche Vorsehung, vez. K 4-80. Stieglltz, Ausgefiihrte Katechesen II. Beicht- und Kommunion-Unterricht, vezano K 3-60. Bernbeck, Katechetlsche Sklzzen zunachst fiir die ungeteilte und zweitciligc Landschule vezano K 4-32. Schwilllnsky — Gill, Anleltung zum Erstbelcht, Erslkommunlon und Firmungsuntericht K 1-50. Nagelschmitt, Die Feler der ersten hI. Kommunion der Kinder Predigten, Anreden und Skiz-zen K 3-84. Mullendorff, Pins X. als Forderer der Verchrung des allerheiligsten Sacramentes 30 v. Protzner, Die ttftere und tSgUche Kommunion der Kinder namentlich in geistlichen Erzieh-ungsanstalten und an Klostcrschulen. 72 v. Soengen. Das Liebesmahl des Herrn. Kommu-nion-Andachten, vezano K 1-98. Beetz, Neues Leben. Ein bilderreiches Ubungs und Gebetbiichlein fiir Erstkommunikanten zugleich zur \viederholten Erneuerung des geistlichen Lebens, vezan K 2-64. Wacker. Geschichten fiir Neukommuuikanten fiir die Zeit vor und nach der ersten hI. Kommunion, vezano K 2-16. Schvvarzmann, Bereitet den Weg des Herrn, Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 2-40. Jeglič Anton Bonaventura, Pastirski list o sv. Rešnjem telesu 20 vin. Pohl, Zum schSnsten Tag des Lebens. Erzahlungen fiir Erstkommunikanten, vezano K 180. Albers, Siehe dein K5nig kommt zu dir I Erzahlungen fiir die Erstkommunikanten, vezano K 2.88. Arndt, der helUge Slanislaus Kostka K 1-80. Meschler, Leben des hI. Aloysius von Gonzaga, Patrons der christlichen Jugend, vez. K 4-32. Meschler, Der gfittllche Helland. Ein Lebens-bild der studierenden Jugend gevvidmet, vezano K 7-80. Schmitt, Anleitung zur Erteilung des Erstkommu-nikanten-Unterrichtes, vezan K 4-56. Leltgeb, Das grofle Llebesmahl heiliger Seelen. 31 Ervvagungen und Gebete vor und nach der hI. Kommunion fiir Welt- und Ordensleute, vezano K 3-50. Walter, Das Allerhelligste Sakrament, das wahrc Brot der Seele, vezano K 3-—. Wiseman — Faber, die helUge Eucharistie. Das heil. Altarssakrament, oder die Werke und Wege Gottes, vezano K 2-40. Louvigni, das verborgene Leben mit Christo ln Gott, vezano K 1-50. Stieglltz, Reumotive fttr die Kinderbeicht. K 120. vezano K 1-80. Zapletal, Kurze Anreden zur Vorbercitung auf die erste hI. Kommunion 80 v. Za mesec junij. Hortmanns, Herz Jesu-Predigten, K 2-40. Hurter, Entwurle zu Herz-Jesu-Predigten. K 110. Hattler, Winkc, Themcn und Sklzzen zu Herz-Jesu-Predigten. I< 1-80. Beck, Das hI. Herz Jesu und die Mfinnor. 78 v. Hattler, Dle 9 Liebesdienste zu Eliren des gSttl-Herzens Jesu in Betrachtungen dargelegt, vezano K 3-60. Hattler, Der Weg zum Herzen Jesu, vez. K 2-50. Hattler, Der Gelst des Herzens Jesu, geoffcnbart in den hI. Evangelien, vezano K 2-40. Leltgeb, Das dem heU. Herzen Jesu gevveihte Jahr. Betrachtungen zu Ehren des hI. Herzens Jesu fiir Ordenspersonen und fromme Welt-leute, vezano K 3-30. SeebOck, Kleines Herz Jesu Brevler, Tagzeiten fiir jeden Tag der Woche, vezano K 1-—. Hattler, Stillleben im Herzen Jesu. K 216. Druge važne novosti. Ender Anton, Sklzzen fiir Predigten und Vor-trage. Broširano K 7-—. Ta bogata zbirka znanega pisatelja je izboren pripomoček za cerkvene govornike ob raznih prilikah. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska povest, broširana 50 vin., vezano 80 vin. Poveljnik turške konjenice se zaveda svojega pokoljenja, se postavi na čelo krščanske armade in premaga krščansko deklico. Povest je silno zanimiva. Deutl Hermann, Exempelbuch fiir Predigt. Schule und Haus. Eine Sammlung ausgevvahlter Bei-spiele vorwiegend der neueren Zeit, iiber sam-tliche Lehren des kath. Katechismus. K 4-80. Hickmanns gcographisch-statistischer Taschen. atlas von Osterreich - Ungarn. Vezano K 5 —, Podaja nam popolno najnovejšo Statistiko naše države in precizno dovršene zemljevid« v priročni žepni obliki. Jeglič Dr. Anton Bonaventura, Mladeničem £ zvezek. Obramba vere K l1—. Ne le mladeniči temveč vsi slovenci naj či-tajo to zlato knjigo, da bodo pravilno poučeni o resničnosti naše svete vere in jo vedeli braniti in zagovarjati pred neutemeljenimi predsodki in ugovori. Beneš-Trebizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Broširan K 3-20, vezano K 4 30. Ta povest je za probujo narodne zavesti izredne važnosti, popisuje nam pokristjanjenje polabskih Slovanov, onega naroda, ki se jc naj-delj in najbolj vstrajno bojeval zoper nemško nasilje, katero je z mečem v roki vsiljevalo križ in najblažje verske svetinje izrabljalo v svojo korist. Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu. Trij« Angleži raziskujejo Afriko. Po zapiskih dr. Fer-gusona. Vezano v platno K 3'80. Jules Vcrnove spise prestaviti v slovenščino je srečna misel; naše ljudstvo bo sledilo geni-jalnemu pisatelju širom sveta z napeto pozornostjo in se bo pri tem izredno izobrazilo, ker ravno spisi tega pisatelja so svetovno znani kot najboljši med priporočljivimi spisi, ki dru žijo zabavo s poučnim in vzgojnim namenom Use te kulise se dobe tudi u Moral Ilirija" prej Karo! FloriHm o Kranju Izdala teli: Or. lenacli Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odeovorni urednik: Ivan Ste!«*