UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan ra/en nedelj m pmnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no : ; ; sprejemajo ... : : 8 NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poMljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'GO, poletna K 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 2640; za ; optalo inozemstvo in Ameriko celoletno K oo . .s Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* / ob pol 11. dopoldne. \ •. , UPRAVNIST\T0 se nahaja v Solenbuigovi ulici štev. 6, fl., in oraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer lnserati: enostopna petitvrstiea 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — l.! piejeraa upravniSlvo. :: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista so poštnine proste. —— ■ ■ — Stev. 433. V Ljubljani, v sredo dne 13. novembra 1912. Leto II. ina na Balkanu. POVRATEK IZ SKOPL.JA. (Od našega posebnega izvestitelja.) B e 1 g r a d, 8. novembra. Ker smo v Skoplju videli vse, kar se je 'dalo videti, in ker se dalje ni smelo potovati, smo se iz Skoplja vrnili zopet v Belgrad. Redna železniška vožnja še ni upostavljena. Mnogo ljudstva, zlasti kmečkega, ki je obiskalo svoje vojnike. ne puščajo niti na postajo in ne morejo odpotovati. Kdor na kakršenkoli način smukne V železniški voz, tisti odpotuje. Ko smo odšli iz Skoplja, nismo niti slutili, da bo naš povratek še strašnejši nego pot v Skoplje. Vstopili smo v železniški voz v nedeljo popoldne ob 2., a v Belgrad smo dospeli ,V torek ob 1. popoldne. 48 namesto 13 ur! In sicer kakšno je bilo to potovanje. Naša družba skupaj s poslancema sodrugoma Lapčevičem in Kaclerovičem je sedla v konjski vagon, v katerem je bilo prostora za šest konj. Posedli smo kar po tleh; da si skrajšamo čas, smo zbijali vsakovrstne šale. Okolo 10. zvečer smo dospeli v Ristovac. Tu so nam povedali, da odide prvi vlak šele naslednji dan opoldne! To je strašno! Kaj naj počnemo? Na železniški postaji ne moremo spati, gostilničar nam ni hotel odpreti, dasi smo tako razbijali, da bi mu bili kmalu vrata razdejali. Ostajalo nam ni drugega, nego da smo krenili peš v Vranjo. V Ristovcu so nam rekli, da tam lahko dobimo Prenočišče. Prtljago na rame, pa hajd naprej. Hodili smo v temni noči. spotikali se in padali cele tri ure in pol, a okolo 2. po polnoči smo dospeli v Vranjo. Povprašali smo po prenočišču v enem, drugem, tretjem hotelu, a nikjer ni orostora. Edino postelj je dobil sodrug Kac-ierovič. Nam ostalim, zaeno z učiteljem, s turško puško in municijo oboroženim, s turškim Plaščem ogrnjenim, ni preostalo drugega, nego da poležemo v gostilni za mizo in da tu »spimo«. Težko nam je bilo, ker smo bili močno utrujeni, a poleg tega je bilo še hladno. Ali kaj smo hoteli. Z glavo ne prebiješ zidu. Vzeli smo najpoprej novine, ki jih nismo videli, odkar smo «4šli v Skoplje. Tu pri sveči, ki je skoro dogorevala, smo napravili »čitalnico«. Potem nas ij? nekaj poleglo za mizo in malo zadremalo, a osfali so se izprehajali po gostilni do jutra. Vrhu tega smo bili Se gladni, ker nismo ne v Vranji in ne v Ristovcu dobili ničesar pod zob. Zjutraj smo si ogledali Vranje, kjer je bil do zadnjega glavni stan srbske vojske in kralja. Srednje mesto je to. prav primitivno urejeno. Ob 1. popoldne smo krenili na postajo in potovali smo celo uro. Srečno se splazimo v vagon II. razreda in ko smo zaspali, se nismo Prebudili do Belgrada. Bila je velika gnječa in Poleg tega tudi živahen razgovor v vagonu, ali Vse to nas je kaj malo motilo. Zlasti nisva teh ovir čutila s sodrugom Dušanom Popovičem, Poleg tega pa smo se zopet enkrat najedli, ker smo bili z jelom dobro oskrbljeni. V vozu z nami se je vozilo mnogo ujetih Turkov, med njimi trije častniki in en kapitan, ki je kot turški kapitan delal za Srbe in je sam Srbin po rodu. Kakor rečeno, v torek ob 1. popoldne, smo dospeli v Belgrad. Ko smo dospeli v »Ljudski dom<. je scdrug Dragiša posadil na glavo ar-navtsko čepico, kar je izzvalo viharen smeh pri sodrugih, zbranih v »Ljuskem domu«. Pozneje smo jim opisovali svoje bivanje v Skoplju. V uredništvu »Radničkili Novin« sem videl da je bil moj prvi dopis v »Glasu Slobode« zaplenjen. Vprašal sem se, kaj je kanilo v glavo državnemu pravdniku, a ko sem izvedel za izjemne odredbe zoper naše gibanje, ki so se začelo v Bosni, sem takoj razumi in dejal: Vse se izprcminja, pa tudi postopanje državnega pravdnika, zlasti pri nas v Bosni. Takoj sem izvedel žalostno novico. Sodrug Svetozar Iiilberovič, tajnik organizacije »Tri ključa« v Belgradu, ki sem razgovor z njim objavil v prvem dopisu, je umrl. Ranjen je bil v nogo, a ker je dolgo časa ležal na bojišču brez pomoči, se je rana prisadila in vsled tega je nastopila snut. Sodrug Svetozar nam nam je pri odhodu v Skoplje dejal, da se boji, da ne nastopi smrt, a mi smo mu dejali, da je to absolutno nemogoče, ker rana na nogi ni nevarna. Nesrečnik je imel prav. Bil je odličen sodrug. Ostani mu lep spomin med sodrugi! S. J. »NE BOJ MESARSKO KLANJE.« Učinek modernega orožja, zlasti artiljerije, se kaže v balkanski vojni na strahoten način. 15 tisoč mrtvih in ranjenih pri Bolgarih, 40 tisoč mrtvih in ranjencev pri Turkih, je bilo v bitki pri Ljule Burgasu, ki ga imenujejo vsled teh blaznih izgub človeških življenj »balkanski Mukden«. 55 tisoč mrtvih in ranjenih v eni bitki, pri armadah, ki so morda imele skupaj 250 tisoč mož! Vsak peti mož, morda celo vsak četrti mož, mrtev ali ranjen!! Koliko bede, koliko groze je v teh številkah! Koliko vdov, sirot. mater brez sinov, kažejo te številke. Vsak od teh, ki je ostal mrtev ali pohabljen na bojišču, je bil v enem ali drugem oziru podpora družini. In poleg tega še vse druge grozote vojne. Turki in vojaki balkanskih držav očitajo drug i drugemu najstrašnejša, najsirovejša dejanja: moritev otrok, oskrumbo žen in deklet, pohab-ljenje ranjencev. In vse muke vojakov, zmagovalcev in premagancev, napori,, glad! Turški vojakj so se bojevali tri dni, ne da bi dobili grižljaj kruha, glad je bil zmagalec mnogo bolj, nego šrapneli in bajoneti sovražnikovi. Koliko trpe šele ranjenci! Pač so preskrbeli Turki in zvezniki najmodernejše morilno orodje, ali niti polovico te skrbi niso posvetili za rešitev vojnih žrtev. Poročevalec »Daily Telegrapha« je pisal po bitki pri Ljule Burgasu: , . »Z naravnost zločinsko brezskrbnostjo za posledice so uprizorili eno izmed n^večjih bitk novejše dobe. Žrtve so peljali v klavnico, ne da bi prej najmanje oskrbeli priprave za ranjence. Nikjer nobene postaje za ranjence, nikjer nobene bolnišnice in tisto neznatno število zdravnikov pri fronti je bilo brez sredstev in gledati so morali onemogli, kako je grabila smrt na tisoče ranjencev, ki bi bili kliko rešeni. Kolikor delj smo šli od boii«ča, tem groznejše prizore smo gledali. Mnogo ranjencev se je privleklo do sem, a dalje niso mogli; zlezli so iz kolovoza na stran ceste, da pričakajo zadnjo uro, a niti eden ni izustil ne kletvine, ne očitka na povzročitelje vsega njihovega gorja. Če je umrl vojak, so njegovi tovariši postali za nekaj trenotkov in izkopali plitev grob; ali največ trupel ie obležalo tam, kjer jih je doletela usoda.« KAKO JE V ČRNI GORI. Sodrug, ki se je vrnil 3. t. m. z bojišča, piše naslednje pismo iz Kotora: Danes sem dospel semkaj z bojišča. ' Zal mi je, da sem našel tako lažnjive vesti po časopisju. Buržvazni listi so se vedno hranili z lažjo, zato se tudi topot ne čudim. Taraboš ni padel in z vsakim dnem imajo Črnogorci hude izgube. Skader pa bržčas ne pade v črnogorske roke. Od Novega Pazarja do Soluna se čuti živahno gibanje med ljudstvom. Vse stranke so še združile in že čujemo, da so izdale na javno mnenje »memorandum«. Jaz se sam zanimam zanj in kadar ga dobim, ga Vam pošljem. Memorandum je baje izšel v albanskem, grškem, turškem, srbskem in bolgarskem jeziku; nekateri pravijo, da je tiskan v Solunu, drugi v Bitolju. V Skadru mi je dejal čevljarski delavec, ki stanuje v Peči: »Druže, Peč je že srbska! Da, je že naša! Drago mi je, da je srbska, pa da ni črnogorska !« »Zakaj?« Odgovarjal mi je s solznim očesom: »Lani sem bil na Cetinju. Ko sem povedal, da sem socialist in da sem organiziran v Peči (in tedaj bi bil to v Turčiji prav lahko povedal), me noben mojster ni hotel sprejeti; ko pa je cetinjska vlada izvedela zame, me je iztirala s svojo policijo na turško mejo. Na Cetinju sem videl delavsko drnštvo in v njihovem lokalu sem videl sliko kralja Nikolaja in njegove žene! Težko mi je bilo. ko sem videl to sliko namesto naših učiteljev Marksa in LassaHa.« Ko sva se razhajala, mi je sodrug stiskal roko in skoro ihte govoril: »Poznam silo internacionale in ona gotovo ne bo trpela, da zavlada med nami še hujši ab-soli!‘ '°m, kakor v starem režimu za vladanja Abdul Hamidci. Gotovo vem, da je internacionali znana tudi črnogorska »kolačinska afera« in upam, da ne bo na strani zavojevalcev.« Besede tega sodruga so me tako dirnile, da sem sam zaplakal, ko sem zrl usodo teh pokrajin. S socialističnim pozdravom Vaš ... Konec pravde. C. kr. okrožno sodišče v Novem mestu je kot vzklicno sodišče v pravdi Mate Hafnerja, c. kr. notarja v Ljubljani, proti Urbanu Zupančiču, kočarju v Dobu pri Kostanjevici, zaradi žaljenja časti, storjene s tem, da je Urban Hafnerja ovadil leta 1908. zaradi zapeljavanja h krivemu pričevanju, razsodilo 8. novembra 191.?, da je Urban resnico govoril v ovadbi in izreklo, da ie Hafner res zapeljaval Urbana h krivemu pričevanju. S tem je Hafner drugi- krat obsojen. Branil se je, pošiljal v boj, kar je mogel pridobiti kot razbremenilno proti obtožbi ubogega kočarja Urbana — božji mlini meljejo počasi, pa gotovo; — padel je; k razsodbi celjskega okrožnega sodišča, ki ga je sicer hudodelstva goljufije oprostilo, ker je dobil priče za alibi dne 12. oktobra 1907. zjutraj, pa drugače ga tako opisalo, da je bil uničen v vsaki družbi, kakor hitro širša javnost izve besedilo te razsodbe — se zdaj pridruži razsodba vzklicnega sodišča v Novem mestu z dne 8. novembra 1912, ki doda strikten dokaz, da je govoril 12. oktobra 1907 Hafner z Urbanom pred njegovo zaslišbo in da ga je zapeljeval tudi ta dan h krivemu pričevanju in to tudi dan popreje 11. oktobra 1907, kar slednje je že tudi ugotovilo c. kr. okrožno sodišče v Celju. Tu je izraženo v lapidarnem slogu v teh dveh razsodbah, kar so že leta 1908 zapisali sodniki novomeške okrožne sodnije, ko so obsodili tudi Hafnerja zaradi zapeljavanja Urbana h krivemu pričevanju. Dotični sodniki, ki so se izrekli za krivdo Hafnerja, so dobili zadoščenje, da so le prav sodili, dasi jim je že razsodba celjskega okrožnega sodišča dala dosti opravičbe. Višja oblast, ki je deligirala v obnovi celjsko okrožno sodišče, pa je dobila nauk, da ne sme desavuirati svojih sodnikov, ako ni nobenega pravega dejanskega ali pravnega razloga za delegiranje. Mate Hafner je odpravljen. Naj njegov prijatelj poslanec doseže pri državnem pravdništvu, da se proti Hafnerju ne obnovi kazensko postopanje zaradi hudodelstva goljufije, ki še ni zastarano, ali se ga ne obtoži zaradi kakega novega slučaja, dokazano je, da je res, kar je kajžar Urban trdil. V Kostanjevici si je Hafner domišljeval, da sme vse storiti. Revežu sodniku je stal nasproti, ki je zlezel pod mizo, če se je Hafner zagrozil: »ich \verde daraus die Konsequenzen zielien«. Tedanji sodni adjunkt Vrančič in poznejši sodnik sta spravila ugled sodnikov zopet na pravo mero v tej sodniji in boj Hafnerjev proti Globočniku, Bučarju za odborništvo občine je pomagal. da je moral iti Hafner iz tega okraja, da ne bo učil še naprej ljudi, kako se pričuje. V boju proti Globočniku-Bučarju se je Hafner zaletel in prišel v preiskavo. Pot v farovž ga je rešila ječe. Obnovo je po pismu Hafnerja svojemu prijatelju Iv. Sajovicu povzročil neki slov. poslanec, ki je tudi obljubil, da dobi Sajovic vso čast nazaj, katere je baje vreden po Hafnerjevem mn.enju. Hafner je bil oproščen. Zdaj se je hotel Hafner znesti nad Urbanom. Spravil ga je zaradi žaljenja časti v zapor na en mesec, vzel mu zadnje groše za plačilo stroškov. li tožil ga je na odškodnino 5000 K in veliki stroški so narasli; Urbanovo četrt zemljišče bi bik) šlo. Dobil je od države Hafner veliko odškodnino, dobil lep notarijat v Ljubljani, ker je bil baje po nedolžnem odstavljen od notarijata; — miren bi moral biti, pustiti Urbana v miru — quieta non movere. Vse to ne bi bilo bog ve kako zanimivo. Tu in tam se posreči, da pride kak hudodelnik na prosto, ko so se mu že odpirala vrata v ječo. Zaradi zanimivosti Hafnerjevih kazenskih pravd ne pišemo toliko o njem; akademik, ki riskira v svojem življenskem boju tudi konflikte s kazenskim zakonom, ki ima dosti drznosti in ki je iznajdljiv v sredstvih, ki mu pomagajo, da ne pade v teh konfliktih, je sicer nenavadna A. K. GREEN: Sosedov dom. f Halje.) — Pogumno sem' nadaljevala povest, kako sem si razložila misli Rute Oliverjeve nied vožnjo na policijo, in končala z bojaznijo, da pojde na slavlje gospodične Spicerjeve in da °ndi razkrije škandal. Njegov nasmeh je bil še Porogljivejši, vendar je bil tudi zamišljen. Ko sem pa vprašala, ali ne bi kazalo gospodično Spicerjevo in zaročenca obvarovati tega škandala ali naravnost posvariti, me je resno in ogorčeno pogledal, da sem začutila svojo krivdo. Tudi njemu ni ušlo, zakaj rdečica me je oblila po vsem obrazu. S tem se ni zadovoljil: ostro nie je posvaril, naj ničesar ne ukrenem z ozirom na obljubo Ruti Oliverjevi, da se nič ne zgodi, kar bi zakrivilo nje namero pred napovedanim rokom. O drugih svojih fantazmagorijali, ki so mi kanile v glavo. Zlasti o gospodu Stonu, seveda nisem govorila. In prav je bilo tako, zakaj svojemu opominu je dodal še nekaj opazk s tem 'Zmislom, da smatra vse moje pripovedke za same blodnje, dasi se je uljudneje izrazil. S svojini razumom sem mu pritrdila, ampak čuvstvo nii je reklo, da sem s svojimi domnevami na Dravi poti. Toda čutila sem, da moje besede niso šle Jako brez vsega sledu mimo njega, kakor se Je kazal. V tem me je potrdilo tudi njegovo vedenje: kar sredi pogovora je vstal in se polovil in jasno je bilo. da ima v mislih nujne naklepe. Pri tako zaposlenem detektivu nič čudesa! Ampak domišljevala sem si, da je njegov ^gli odhod v zvezi s to kriminalno zadevo in Ce'° z mojimi nočnimi razmišljevanji, ki sem n,u iih pravkar zaupala. V kakšnem raznoloženju sem ostala in kako 80 mi potekali prihodnji dnevi, si vsak leliko predstavlja. Najmučnejša je bila misel — ki se mi je boljinbolj utrjevala — da se katastrofa zgodi na večeru gospodične Spicerjeve. Ponovno sem nameravala ne glede na opomin gospoda Gryca, opozoriti gospodično Spicerjevo. In če se danes domišljam te reči, se mi zdi, da bi bilo nemara bolje, ako bi bila sledila svojemu čuvstvu, zakaj resnica bi se bila pokazala tudi na drug način. O nadaljnih dogodkih nisem izvedela dotlej niti besedice. Ker me ni gospodična Ruta Oliverjeva nič več prosila, da jo obiščem, nisem šla k njej. Šele naknadno sem čitala poročilo tajne agentke, ki je najela pri gospej Des-bergerjevi sobo poleg mladega dekleta in jo skozi nevidno špranjo v vratih opazovala dan za dnem do usodnega večera. Prve dni je Ruta Oliverjeva s čemernim in topim obrazom hodila po sobi semintja, s kratkimi odmori; do pozne noči in od zgodnjega jutra. Enkrat je zapustila stanovanje v družbi starejše dame, kakor govori poročilo; to sem bila jaz. Vrnila se je z zavitki, kakor nam je že znano, ki jili je skrbno zaklenila v omaro; preden jih je spravila, iih je dolgo opazovala z bolestnim izrazom v očeh in omahujoč, ali naj jih odpre. Le najmanjši zavitek je pustila zunaj, a opazovalka ni razločila, kaj je v njeni; potem ga je skrila v svojo blazino. Naslednje dni sc je umirila, dasi je izraz njenega obličja post-H od dne do dne trši in trpkejši. Pogosto je sedla in pisala, a po navadi je vse, kar je napisala, zopet uničila. Poleni je postajala zopet od dne do dne nemirnejša; čezdalie bolj razburjena je tekala ix> sobi semintja. Časili se je je polastil obup, pokleknila je pred svojo posteljo in molila. Nenadno se je vznemirjala, kakor da pričakuje nekaj strašnega. Neprenehoma je gledala na svojo malo žepno uro, potem na cerkveno uro, ki jo je videla s svojega okna. in prim ‘ 'la čas. Brez notrebe ie izpraševala tudi gosno lVber^erjevo, kedar ii je prinašala hrano, kako pozno je. Vse to je raslo od ure do ure. Tajna agentka je izjavila v svojem poročilu, da se je zadnja dva dneva od prevelike utrujenosti komaj še vzdržala na nogah; tako nemirno je bilo vedenje Oliverjeve, tako preplašen izraz v njenem obrazu, tako obupano se je časih zgrudila tia koleni in vila svoje roke, da se agentka ni upala zapustiti svojega mesta iz bojazni, da si Ruta Oliverjeva konča življenje. I'<.slednjo noč ni Ruta niti zatisnila očesa, in navsezgodaj zjutraj, ko se je zdanilo, je zbrala svoje zapiske minulih dni, jih površno preletna in jih nato uničila. Končno je sedla za mizo in začela zopet pisati. Pisala je ves dan, pero ni niti za hip počivalo; nič več ni pregledovala popisanih listov in tudi raztrgala jih ni. Le vsake pol ure se je strahoma ozrla na uro, ki je ležala poleg nje na mizi. Pozno popoldne je sklenila z globokim vzdihom, skrbno zapečatila papirje, jih položila v omare, iz katere je vzela zavitke. Ko jih je odvijala, se je trdo in rezko za-krohotala, ampak krohot je kaj hitro prešel v ihtenje in opazovalka je menila, da se ji je omračil um. V tem so jo še podkrepili predmeti, ki jih je Ruta Oliverjeva izložila iz zavitkov — plesna toaleta, ki sem jo izbirala z njo. Agentka je izjavila, da ni videla še nikoli tako čudne prikazni, kakor je bila lepa, mlada gospa v razkošnem oblačilu. Ko se je oblekla in se še enkrat ozrla v ogledalo, si je z rokama zastrla obličje, omahnila in izpregovorila besede, ki jih je opazovalka s svoje postojanke točno razločila. Zdelo se ji je, kakor da so se ji nehote iztrgale iz usten: »Sovraštvo je moje čuvstvo, golo sovraštvo! če bi si le niogla dopovedati, da vršim svojo dolžnost!« Potem se je zopet potolažila, ogrnila velik šal okolo pleč, da je zastrla svojo obleko, in pozvonila. Ko je prišla gospa Desbergerjeva, jo je mlada deklica pozdravila z ljubeznivim nasmehom: za zvedave poglede, ki Je z njimi gospa Desbergerjeva silila Pod šal, se ni menila — Vedno ste bili dobro z menoj, gospa Desbergerjeva — je dejala — in zaupati Vam hočem malo skrivnost. Ali se lehko zanesem, da jo ohranite zase? Gospa Desbergerjeva jo je seveda potolažila z najživahnejšimi zagotovili. Nato je dejala Ruta Oliverjeva: — Nocoj pojdem na bal, gospa Desbergerjeva. Gospa Desbergerjeva je vzklikala od izne-nadenja in navdušenja, a Ruta Oliverjeva ji je segla v besedo: — Ne bilo bi mi pa ljubo, da kdo izve in neopažena bi rada izginila z doma. Nadalje potrebujem voz; ali ga pojdete iskat? Sporočite mi, kedar pride! Veste, ljudje me z radovednimi pogledi samo begajo; moje razpoloženje poznate in da sem bolehna, veste tudi. — Potem je nadaljevala smeje: — Če mi pomagate, da izginem neopažena iz hiše, Vam pozneje pokažem svojo toaleto. S tem je premagala gospo Desbergerjevo. Tajna agentka pa je jiamero Rute Oliverjeve kar najhitreje sporočila policijskemu ravnatelj-stvu, dci je bila policija ze pripravljena, ko je Ruta stopila v voz, in ii sledila. Devetintrideseto poglavje. Povedala sem že, kako plašno in nemirno sem pričakovala dan, ko je bila napovedana valeta pri gospodični Spicerjevi in ko je imela Ruta Oliverjeva pokazati morilca. Dasi nisem imela dokazov, se vendar do tega dne nisem mogla znebiti misli, da sta oba dogodka tesno spojena drug z drugim. To je bil vzrok, da sem končno sprejela povabilo gospodične Spicer-jeve. (Dalje.) prikazen, ali na Slovenskem imeli smo nekaj lemenatarjev-akademikov, ki so imeli veselje, da vodijo sodišča za nas. Ali preden je stal Mate Hafner pred c. kr. okrožnim sodiščem v Novem mestu, obtožen zaradi hudodelstva goljufije, je pisal tedanji kapelan v Kostanjevici, sedaj župnik, Bartoid Bartel, ki je tudi v kaz. pravdi zvesto stal na strani Hafnerja, dr. Lam-petu, da naj stori, kar je mogoče, da se reši Mate Hafner te pravde, mu pisal, naj prosi dr. Šušteršiča, da ta vse stori, da se kazensko postopanje vstavi, ali drugače Hafner reši. To pismo se je objavilo svoj čas v »Slov. Narodu«. Prišlo je zagovorniku Urbana v roke. Bartel je pncdobro vedel, da sc bo Hafner samo z božjo pomočjo težko rešil. — In tedaj se zmanjša zanimivost osebe Mate Hafnerja in njegovega delovanja mej pričami in v ospredje sili vodstvo klerikalne stranke, katero drži naš kmet pokonci. Tu se vidi. kako malo spoštuje naš duhovnik kmeta. Naš duhovnik sovraži vse, kar *bi utegnilo manjšati njegovo nadvlado naiT ljudstvom, ali ker mora tudi imeti šolane posvetne pomočnike, in istih ne dobi iz najboljše družbe, ker njegov sistem v veljavi pada — in je kat. duhovnik precej razupit po svetu, jemlje tudi Ivana Sajovica, glasovitega prijatelja Mate Hafnerja, ki je kot ISletni fant nastopil v prvi vlogi na odru Hafnerjeve kazenske pravde z Urbanom v svojo službo; — isti je sedaj »člen tajništva Slov. ljudske stranke«, — tako ga je označeval dr. Pegan v neki ulogi, ko ga je z mogoče veliko drznostjo ponujal sodnijama za pričo, — kaj bi pa ne stegovali hlastno roke po tako krasnem borilcu za sveto vero in krščanska načela, krščansko nravnost, kakor je Mate Hafner! — V Ljubljano so ga spravili, mu dali delo. mu priganjajo stranke, ko se jim je posrečilo ga rešiti iz rok sv. Hermandate. Vedli so za strahovite razloge razsodbe celjskega okrožnega sodišča, ki so uničili Hafnerja za vsako le količkaj snažno družbo, a kaj, — takih je treba — in Mate Hafner in Ivan Sajovic, kateri slednji itak visi na škricih Hafnerjeve suknje, naj bosta zgledna moža; slov. kmet kloiuk pred njimi dol, v njih si išči vzore! Revež si, slov. kmet! Toliko telesnih in duševnih moči žrtvuješ v hudem delu Amerike in nemških krajev, da pridobiš toliko, da moreš ravnati svojo kmetijo, plačevati svoje duhovnike in advokate in kaj pomeniš ti, kmetič, ako te je izrabljal prijatelj duhovniške stranke v svoje grde namene proti istemu! Ti moraš, kmet v luknjo, ti moraš iz bajte, če te preganja ta prijatelj duhovnikov, — ti sl, — kaj bi se obotavljal— in si bil, dokler si kristjan, uboga raja. dobra za to, da rediš te majhne svoje vladarje v farovžih. Kaj pa je na tem, ako kmet par mesecev presedi v ječi, v zaporu in se veseli solnca isti naš prijatelj, ki ga je spravil vanjo! — Kmetu se ne odpušča nobena kazen in če je še tako malega zagrešil; mi vladarji slov. sveta, duhovniki smo izvzeti, za nas in naše prijatelje velja drugo načelo! — Kam bi pa prišel red v naši in drugi družbi v Avstriji, ako bi se policijske šefe zapiralo, ako isti grešijo proti postavam! — Glede nas velja: Leges in scoia virgines, in foro meretiices. In pokazati hočemo slov. svetu, da imamo vrhovno državno vlado na razpolago, ki je v vseh ozirih merodajna, da ložje pridobivamo tako pripadnike iz omikanejših slojev, take, ki morajo reči: »pisker, pisker je moja domovina, vse drugo nič ni vredno«. Mi duhovniki grešimo, nas ne zapirajo; to bi bilo še kaj, da bi ravnala kazenska sodišča z nami kakor s kmeti, z namestniki boga na zemlji! — Pa tudi naše posvetne prijatelje lahko obvarujemo kazni, tako mogočni smo! — Kmet — ta naj trpi, prišel bo prav gotovo v nebesa in to naj mu bo tolažilo za vse infamije, ki jih trpi po duhovenstvu in njegovih posvetnih prijateljih tu na zemlji! — Tako se glasi iz Hafnerjeve pravde. Najneum-nejši katoliški pop pride sčasoma do spoznanja, da je le dobro biti namestnik boga na zemlji; vsaj vidi, kako mu liže kmetica roke in ga ponižno pozdravlja kmet. Nekateri je jako neumen od rojstva ali pa vsled prevečnega uživanja alkohola, da se človeku smilijo ljudje, ki se tudi takemu duhovniku klanjajo; ali tudi v takem duhovniku je nastalo neko duševno stanje, ki pri vsakem nasprotju vzkipi in hoče pokazati vladarja. Pa so tudi veliki talenti med duhovniki, ki ostajajo trezni in ki razumevajo, kako neumno je še ljudstvo. »Olaube mir, ein Volk wird nicht alt, nicht klug; ein Volk bleibt immer kindisch!« — pravi tak katoliški duhovnik z Goethejem. In je tudi kateri med njimi, ki govori sam seboj, kakor Schillerjev Fiesco, ko si ogleduje ob solnčnem vzhodu Genovo: »Da sem največji mož — in manjše, majhne Suše se ne bi zbirale pod večjo? To ma- jestetično mesto! — Moje! — In čezenj vzplamteti, kakor kraljevi dan, čezenj biti vladar, vse nikdar site želje vtopiti v tem oceanu? — Gotovo, dasi ne olepšava goljufijo dovtip goljufa; vrednost, za katero gre, povzdiguje goljufa. Sramotno je vkrasti listnico z denarjem, drzno je Doneveriti miljon denarja, ali neznansko veliko le, ukrasti vladarsko krono! — Ubogati — ali vladati — biti ali ne!«-------- In taki ljudje si dobe zamorce kakor Schillerjev Hassan. »Rabite me, za kar ho- čete! Rabite me za vse mogoče, le za kaj poštenega ne, v tem sem neroden, kakor drva.« (»Gebraucht mich wozu ihr wollt! Zu eurem Spiirhund, zu eurem Parforce-Hund, zu eurem ju Zu eurer Schlange. zu eurem Kuppler und nenkersknecht! Herr zu allen Kommissio-nen. nur bei Leibe! zu keiner ehrlichen — da- bei benelim ich mich plump wie HolzU) In na Slovenskem zdaj velja, kar je rekel dober francoski katolik: »Božja hiša je postala dvorana za politična zborovanja, leca božje resnice je postala oder za volilne govornike, spovednica je postala prostor za oddajo volilnih listkov.« Katoliški duhovnik ni nikdar bil izbirčen v jemanju svojih pomočnikov v bojih za ohranitev koristi svojega stana, ne izbirčen v rabljenju sredstev. Katoliško duhovenstvo vladajo čez štiri stoletja redovniki Jezuiti. V tem redu se zbirajo najboljše glave, ki so za duhovniški stan. Ti so rešili katoliško cerkev, ko ji je reformacija postala nevarna, in ti jo 'držijo zdaj, ko novodobna omika, naravoslovne vede izpodkopujejo njen temelj. Hude boje ima kat. duhovnik prestajati in kdo mu bo zameril, ako mu je domoljubje nič, nič poštenost ljudi, nič za to, s kakimi ljudmi se obdaja, kake služabnike jemlje v svojo službo! — Politični boji se ne izvojujejo z lavendlovo in tudi ne samo z blagoslovljeno vodo. Na Slovanskem so duhovniki tudi stopili v boj proti novodobnim razvojem ljudstev, ki hočejo pridobiti večjo omiko, pridobiti ž njo večjo delozmožnost in ž njo več in boljšega življenja. Pardona ne dajejo, ga ne poznajo in prav jokavi ljudje morajo biti, ki mislijo, da se bo slovenski duhovnik oziral na nevarnost, ki preti po neslogi majhnemu slovenstvu. ali da bi zaradi nje upil »Živila domovina!« — Ne sme — on je internacijonalec in mora biti, drugače ne bo izvojeval svojih vojn. In v teh bojih mu je vsak sobojevnik dobro do-šel, ki išče pri njem kruh in čeprav je v srcu vdan drugim idealom, kateremu potem velja: »\veR Brot ich esse, deR Lied ich singe«. Taki bojevniki pokvarjajo. demoralizirajo ljudstvo, ali je tako, drugače se ne dosegajo večji uspehi v zdajšnji družbi. Tarnati zaraditega je nesmiselno; širimo večjo omiko med maso in ta si bo že sama odpravila te jezdece s svojega hrbta. Prav razumljivo je, da so naši duhovniki vzeli Hafnerja in njegovega bivšega pisarja Sajovica pod svoje okrilje. Hafner je jako talentiran Gorenjec — in Sajovic s svojimi par šolami tudi. Hafner mora biti nezadovoljen človek, njegov humor išče le sarkazmov. Ali kakor kažejo v ravnokar razsojeni pravdi njegova dobljena in predložena pisma, je svo]o duševnost razvil tako, da posebno ostro opazuje ljudi in jim zna sugerirati, kar hoče. Zasliševal je svojo dolžnico Mico Teršelič, hotel jo je pridobiti v pravdi proti sebi, da govori, kakor je on hotel. Bila je zapisana kot priča; ni šlo, da se ta že klicana priča prekliče in žena ni hotela parirati. Naravnost duhovita je bila misel: napiši zapis: M. Teršelič izpove: in zapisal je Hafner ravno nasprotno temu. kar mu je zatrjevala M. Teršelič. Računal je Hafner s tem, da če M. Teršelič noče kot priča lagati, da predloži zapisane neresnice sodniku in pripravi ž njimi sodnika do tega, da priči M. Teršelič, ako njemu škodljivo pričuje, ne verjame. Jako dobra misel to, ki je res oškodila ubogo Mico Radkovič in Hafnerja rešila plačila kakih 400 K in izgube svojih stroškov v tolikem ali večjem znesku. — Kako prilizljivo je pisal Hafner Jordanu: »Cenjeni prijatelj«, tako in tako bosta pričala kapelan Bartol in Sajovic. Kapelan je »božji namestnik«, če ta tako pričati hoče, mora že res biti. — Ves Hafnerjev boj proti dokazom, da je oni pamflet proti Globočniku in Bučarju spisal in ga kolportiral sam in po Sajovicu, kaže izbornega vojskovodje, Sajovic je enkrat začetkoma neumen bil in v krčmi izdal Hafnerja, da mu je Hafner velel pamflet spraviti med ljudi; tudi to je moral Hafner pokriti. In izvežbal je v Sajovicu sodelavca, kateremu so se tudi stari kriminalisti čudili. — Tako mlad, pa že tako spreten! — Škoda tega čednega talentiranega fanta! — Hafnerju gre mesto v vodstvu klerikalne stranke na Slovenskem. Ako je zdaj podlegel, čez kratko časa se bo vse pozabilo in volijo ga lahko v parlamente. Justični minister mu bo roko podal. Iz Hafnerja lahko napravijo, ako se mu poverijo večje vloge, jako dobrega diplomata klerikalne stranke. On more biti tudi dober žurnalist, in žurnalist, ki zna v živo zadeti. Spisoval bo duhovnikom pamflete, da bodo v farovžih škriči od veselja frfotali. In Hafner bo originelen, on ne bo kašljal in pljuval, kakor posvetni učenci kardinala Missije, 011 bo sam učitelj in bo znal pripraviti in voditi posebno diplomatsko šolo. Naši plebanuši bodo kar zaljubljeno gledali v ljubezniv obraz tega mojstra in občudovali njegove zvite poteze: ta pa zna. — Duhovniki, vam je vseeno, v kakem oziru je kdo vaših lisjak, da je le lisjak! Vi nimate dosti lisjakov. Svetujemo vam. da rabite Mate Hafnerja v večjih vlogah na komičnem odru na Slovenskem, mož je za vas kar vstvar-jen, poslala so vam ga nebesa. Liubliana in Kranjsko. — Nedemokratično postopanje demokratične države. Belgrajska policija je sporočila našemu vojnemu dopisniku sodrugu Sretenu Jakšiču iz Sarajeva, da mora brez odloga zapustiti Belgrad. Svojega postopanja policija ni pojasnila in utemeljila in zato si je izgon našega donisnika mogoče tolmačiti samo tako: ali srbskim oblastem ne ugajam* njegovi dopisi v »Zarji«, »Slobodni Riječi« in v »Glasu Slo-bode«, ali pa gre za vohunsko spletko, zakaj v Belgradu je toliko vohunov, da nimajo kaj delati, pa zato delajo razne afere, da z njimi opravičijo svoj obstanek. Ako velja prva domneva, ju belgrajska policija zagrešila neopravičeno in nekorektno dejanje, ker so dopisi so-druga Jakšiča bili vseskozi objektivni in stvarni. a razume se. da socialist ne more pisati tako, kakor ugaja srbski oficialni gospodi. Ako velja drugi razlog, je postopanje policije v Belgrad 11 še nekorektnejše, ker ni nič zasliševala in nič preiskavala, temveč kar odredila. Socialistični poslanec sodrug Lapčevič je šel k ministru notranjih zadev in protestiral proti izgonu, a njegovo posredovanje ni imelo uspeha. S takim postopanjem srbska oficialna gospoda hoče bržčas dokumentirati »demokratičnost« Srbije. Puigarija je purgarija, pa naj bo avstrijska ali srbska. Njeno vedenje napram socialnim demokratom je plod najsirovejših razrednih občutkov. Naj bo to nedemokratično postopanje »demokratični« Srbiji v večjo čast in slavo! — Deklica za vse je klerikalni vrhovni poveljnik dr. Šušteršič — tako pripoveduje »Slovenec«. Kakor so klerikalci za delavca in za fabriškega fevdalca. pray tako je dr. Šušteršič za narode in za dinaste, za Petra in Pavla. »Slovencu« ni všeč, da smo konstatirali nagel preobraf ilirskega carja, ki je še pred nekaj dnevi risaval v balkanskem zemljevidu, južno in severno od Save. nove države in se kar čez noč izpremenil zopet v črnožoltega hlapčona; kot je zmerom bil Ali ni v »Slovenčevi« pisavi velik kos hinavščine? Namesto, da nas zmerja, naj bi nas^pohvalil, da smo omenili spokorno kesanje dr. Šušteršiča, saj so sami svoj intervju raztelegrafirali po svetu nemškemu časopisju, da so ga nekateri (n. pr. »Tagespost«) celo prej cbjavili nego »Slovenec«. — Dimnikarska dela za javna mestna in deželna poslopja so razpisana in mojstri vlože jutri svoje ponudbe. Mi bi se ne vtikali v to vprašanje, če bi ne bilo med mojstri par takih, ki sistematično delajo na poslabšanje delovnih razmer. Imamo n. pr. mojstra Blažiča, ki ne da in ne da miru ter hujska mojstre in se hvali, da on daje svojemu pomočniku 8 K plače na teden in da mu je odtegnil vse postranske dohodke, ki jih imajo pomočniki od štedilnikov v zmislu dogovora že več let. Sekundira mu pri tem tudi gospod Spitzer (ta ima uposlenega tudi gospoda Savra, ki ima že leto dni koncesijo, pa je no izvršuje). Z vso odločnostjo se je treba upreti takim praktikom, ki uničujejo obrt in škodujejo delavstvu brez primere. Dolžnost javnih uprav je tudi v tem primeru, da upoštevajo tiste firme, ki so kolikor toliko poštene, da se ravnajo po dogovorjeni pogodbi, posebno dandanes, ko je taka velikanska draginja. Nekateri mojstri delajo naravnost sramoto svojini tovarišem in škodujejo delavcem in mojstrom. — Z Jesenic. Na kakšne načine so delavci izsesavam, izkoriščani in varani, naj pove sledeča resnična zgodba. Na Savi ima prodajalno tvrdka R. M. Zore. Odvisna je od delavskih odjemalcev; če ne bi teh bilo, bi lahko zaprla. Ta tvrdka je dajala delavcu A. D., ki je oženjen in ima družino, na upanje špecerijsko blago, tako da ji je postal dolžan znesek 265 K 45 vin. Tvrdka je 14. decembra 1911 letela na sodnijo in tožila za ta dolg toženca in njegovo ženo posebej vsakega s svojo tožbo. Nato je začela z rubežem. Zarubila je dolžnikoma premičnin v cenilni vrednosti 401 K 50 vin., ki so bile prodane le za 137 K 27 v. Kupil jih je na dražbi zastopnik tvrdke R. M. Zore skoraj natančno za eno tretjino vrednosti. Po odbitku stroškov 12 K 66 vin. sta dolžnika torej plačala s tem izkupilom na račun dolga 124 K 61 vin. Dolgovala sta torej še 140 K 84 vin. Tvrdka R. M. Zore ju je pregovorila, da sta še naprej jemala pri nji blago na upanje. Dolžnika sta jo ubogala. In res, tvrdka R. M. Zore je že 20. julija 1912 zopet tožila oba, zopet vsakega s posebno tožbo, da je bilo več stroškov — sedaj pa za 390 K 76 vin. Obresti po 6 % so bile pri prvi tožbi računane od 1. februarija 1911. Pri drugi pa ravno tako! In vendar je bil prvi dolg z obresmti od 1. februarija 1911 že davno iztržen in je že rubež tekla radi njega! V svoto 390 K 76 vin. le tvrdka vštela menda res prvi dolg in oni, kar ga 3e nastalo pozneje, ko sta se dolžnika dala pregovoriti, 'da sta še naprej pri nji jemala blago. Tako je iskala tvrdka štiri izvršilne naslove proti dolžnikoma. Vendar pa se je A. D. uprl novi tožbi, a (vsled napačnega pouka) le glede svoje osebe, ne pa tudi glede žene, in je pri razpravi v Kranjski gori dosegel. da Je tvrdka R. M. Zore znižala svojo terjatev v znesku 390 K 76 vin. s* 6 % od 1. februarija 1912 na znesek 131 K 87 vin. s 6% od 20. Julija 1912, t J. od časa prve tožbe dalje. Če tako postopanje ni vnebovpijoče, pa tudi ne vem, kaj naj je! Še lepše pa pride. Tvrdka je istočasno, ko je vložila novo tožbo, v kateri je šlo tudi še za star! dolg, na podlagi prvih izvršilnih naslovov vodila izvršbo in dosegla prodajo premičnin. Potem pa je zarubila ženi na podlagi novega izvršilnega naslova za 390 K 76 v. s pripadki še terjatev, ki jo je imela proti svojemu dolžniku v znesku približno 400 K. Razen tega. da je tvrdka dobila na dražbi 124 K 61 vin., ji je dolžnik D. plačal še posebej 100 K; torej je preiela 224 K 61 v. Ves dolg bi znašal, če se poračunajo obresti in stroški pravde in izvršbe, danes le še 221 K 81 vin. Vkljub temu pa tvrdka zahteva še vedno celih 390 K 76 vin. z vsemi pripadki. — Vsa zadeva diši jako po kazenski sodniji. Mi bi želeli, da si ta res 34 predložiti dotične spise okrajnega sodišča v Kranjski gori. Da bo prej jasno, navedemo tudi številke aktov: IVI 488/11, E 130/12, M 299/12, C I 103/12. M 300/12, E 655/12. — Delavci na Jesenicah pa naj ta slučaj natančno, prevdarijo, ker je ooučen za njih odnošaje napram tvrdki R. M. Zore. — »preporod.« Pod tem naslovom je začelo izhajati v Ljubljani glasilo liberalnih študentov, ki hočejo posebno poudarjati jugoslovanstvo. — Tako umirajo proletarci! V četrtek, dne 7. t. m., je v Spodnji Šiški nagle smrti umrl mizarski pomočnik Anton Kogovšek v 47. letu svoje starosti. Zapustil je ženo in osem otrok’. Rajni je bil mnogoleten član mizarske organizacije v Ljubljani ter splošno priljubljen med svojimi sodelavci. Dan pred smrtjo je z dela grede nenadoma začutil slabosti, a nič hudega sluteč je šel drugi dan zopet na delo. Po poti mu je naenkrat postalo slabo, tako da se je zgrudil. Njegovi spremljevalci so ga dvignili, mu pomagali, da je prišel k zavesti ter mu svetovali, da naj se raje vrne domov. Tega nasveta pa, misleč da še ni tako hudo, ni slušal, ampak je čez nekoliko časa nadaljeval svoio pot. Pred prodajalno g. Zormana v Spodnji Šiški pa mu je zopet prišlo slabo, padel je na tla ter jel bljuvati. Mimoidoči pa so, po njegovi delovni obleki sodeči, mislili, da imajo opraviti s pijanim človekom. Poslali so po šišenskega policaja, kateri ga je, ne da bi se prepričal in poslal po zdravnika, spravil na voz in ga peljal v zapor, kjer so ga položili brez vsake podiožke na mrzla cementna tla, kjer je kmalu na to izdihnil. Tako umirajo proletarci doma, med tem ko naši »križarji« tekmujejo med sabo, kdo bo večji zaboj človekoljubja poslal na Balkan. — Podružnica mizarske organizacije se je njegovega pogreba v soboto v lepem številu udeležila ter mu položila lep venec na krsto. Prav tako so ga tudi z lepim vencem počastili njegovi sodelavci, kateri so ga ponesli k zadnjemu počitku. Bodi mu blag spomin. — Zahvala. Povodom bridke izgube mojega dobrega moža Antona Kogovška se zahvaljujem prav iskreno vsem, kateri so izkazali rajnemu poslednjo čast. Zlasti pa se zahvaljti-jem »Podružnici lesnih delavcev v Ljubljani« za podporo, katero mi je ob tej priliki nakazala. Zahvaljujem se nadalje ge. Naglasovi za krasti! venec in pa gasilnemu društvu v Dravljah za spremstvo. Zahvaljujem se tudi vsem drugim, kateri m me v teh težkih urah tolažili ter mi priskočili na pomoč. Srčna hvala vsem. M. Kogovšek. — »Slov. Ilustr. Tednik« objavi v prihodnji številki najnovejše slike iz balkanske vojne in sicer mnogo več nego po navadi. — Skrivnostna smrt. Iz Škofje Loke poročajo: V nedeljo, 10. t. m., so našli mrtvega pod sv. Barbaro v potoku »Hrastnica« 641etnega, samskega Boštjana Košir iz Črnega Vrha, ki je služil čez 30 let po loških hribih. V nedeljo popoldne je še bil v Loki, napravil je testament, baje je še nekaj pri igri izgubil; ob 6. uri so ga Pa iz vode izvlekli, hlače je imel za petami* Ne ve se, ali je sam padel v vodo, ali se je izvršil zločin. Truplo so prepeljali v loško mrtvašnico, pri njem so dobili 60 K. Zdravniška obdukcija bo morda pojasnila, kaj je bil vz;o^ smrti. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored js dosegel popoln vspeh. Kolorirana legenda »Mali palček« z Mirkom v glavni vlogi, si je prisvojila srca popoldanskih obiskovalcev. Velezani-miv je »Pathejournal« kakor tudi znanstvena slika »Ščinkavec«. Napetost vzbujajoča pa je senzacionelna velikanska detektivska učinkovitost »Železna roka proti beli rokavici«. II. del. - Koncem se še predvaja komična učinkovitost Moric v zadregi«, ki povzroča veliko veselosti. — V petek specialni večer s velezanimivo dramo »Beethoven«. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 12. novembra. Na današnji seji so bile klopi klerikalni občinskih svetnikov prazne, baje zato, ker se jim niso pravočasno dostavila vabila. Hudega ni bilo nič zato; ko je bila seja pri kraju, so občinski svetniki zapuščali posvetovalnico jasnih, veselih obrazov, da je tako hitro minila, ker ja župan odstavil z dnevnega reda vse točke raz-ven dveh. Zupan dr. Tavčar otvarja sejo ob 6. zvečef in konstatira sklepčnost. Za overovatelja imenuje obč. svetnika dr. Pipenbacher in Reisner. Odsotnost sta opravičila obč. svetnika E. Kristan in dr. Ambrositsch. Naznanila predsedstva. Tz občinskega sveta je izstopil obč. svet. Karl Černe, na njegovo mesto se je poklical g. Belič. Odsotnost klerikalnih občinskih svetnikov. Župan dr. Tavčar: Pri dostavljanju vabil za današnjo sejo se je zgodila neljuba okoliščina, ki so jo porabili zastopniki S. L. S., da so izostali od seje. Vabila bi se bila morala dostaviti 48 ur pred današnjo sejo, dostavila pa so se nekaterim gospodom šele včeraj zjutraj. To se seveda ne bo več zgodilo. Menil sem, da gospodje iz tega ne bodo izvajali konsekvenc, ker ni na dnevnem redu nobene tako velevažne točke. R^en tega so se nam tudi v deželnem zboru že prepozno dostavila vabila, pa_ nismo izvajali konsekvenc. Zategadelj odstavim vse točke z dnevnega reda razen dveh, ki sta nujni in zaradi katerih se mora vršiti seja. Ti dve točki sta: volitev enega člana v odsek za uboge, v obrtni odsek in v klavnično ravnateljstvo ter poročilo finančnega odseka o županovem dopisu glede prispevka mestne občine za ranjence v vojni na Balkanu. Volitev. V odsek za uboge, v obrtni odsek in v. klavnično ravnateljstvo se je izvolil obč. svetnik Belič z 31 glasovi. Za ranjence v vojni na Balkanu. V imenu finančnega odseka poroča obČ; svetnik Milohnoja o županovem dopisu zaradi prispevka mestne občine za ranjence v vojni na Balkanu. Župan predlaga v ta namen svoto 3000 kron. Poročevalec predlaga v imenu odseka, da se predlog sprejme V. dodatkom, nai razpolaga z njimi župan po svoji previdnosti. Obč. Svetnik Panimer naprej izraža pomisleke, da se seja vrši. S poročevalčevim predlogom se strinja, samo naj se ta svota pošlje avstrijskemu »Rdečemu križu«. Obč. svetnik Staudacher predlaga poimensko glasovanje o predlogu, kar pa se odkloni-Prav tako se odkloni tudi Pammerjev dodatni predlog in se sprejme predlog finančnega odseka. ' . , . Župan naznanja, da bo prihodnja seja dane teden 19. novembra z istim dnevnim redom. ter zaključuic^sejo četrtina sedem. ^ Štajersko. — Brzovlak Je povozil blizu Središča P°' sestnico Marijo Tomažič. Hotela je ravno ^cZ tir, ko je prisopihal vlak Pragerskt)-Buditt£ pešta. Lokomotiva jo je zgrabila in je bila koj mrtva. — Mati in sin. Iz Vranskega poročajoj r sestniški sin Franc Irman v Zahomcih je .sel t obisk k svojemu bratu. Ko je prišel domov-, 1 takoj šel krmit živino. Ko je šel po lcstv. je spodrsnilo in padel je na tla. Zadel je z g a ob hlevska vrata ter se tako hudo udari sence, da je, na vrata naslonjen, stoje umri. , ga le predolgo ni bilo y hišo, je sla mati g * kje da je. 1’rišla je v Hlev 111 ga našla mrtvega. Prestrašila se je tako hudo, da jo je zadel tnrtvoud in se je zgrudila nezavestna. Šele čez nekaj ur so našli mrtvega sina in mater, ki je Še vedno bila nezavestna. — Aretirana agenta rudniškega kapitala. Zaradi nedovoljenega nabiranja delavcev za rudnike v Nemčiji so zaprli Antona Sneidena in Martina Dobrodela v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju. Imela sta nabranih že 90 oseb, ki so se odpeljale že do Gradca. Oba so izročili sodišču. — Uboi v gostilni. V gostilni na Bizeljskem se je vršila pretekle dni domača zabava. Navzoča sta bila tudi posestnik Franc Ruja in kmečki sin Anton Žnideršič iz Bizeljskega. Ta dva sta sc med seboj nekaj sprla in Žnideršič je zasadil Ruji nož v prsi, vsled česar je zabodeni takoj umrl. v — Smrtna nezgoda na žagi. V Majšpergu je na žagi transmisijski jermen zgrabil neko lSletno deklico in jo premetaval, da ima strti obe roki in nogi in vse polno drugih poškodb. Deklica je čez četrt ure vsled hudih poškodb umrla. Goriško. — Delavsko izobraževalno društvo v Solkanu priredi v soboto 16. t. m. ob 8. zvečer v dvorani gosp. Alojza Mozetiča javno predavanje; predava sodrug dr. Tuma o Balkanu. Cenjene sodruge in somišljenike opozarjamo na naznanjeno predavanje s pričakovanjem, da se ga udeleže v čim večjem številu. Balkansko vprašanje je danes povsod na dnevnem redu in nas zanima tem bolj, ker zadeva posredno tudi nas. Kar se tiče predavatelja, se drznemo reči, da nam bo sodrug dr. Tuma odlično predaval. On sam se je s tem vprašanjem zasebno veliko bavil in objavil več znanstvenih črtic o njem. Bil je tudi naš zastopnik na balkanski socialistični konferenci v Belgradu in kot so-druga imamo v njem tudi tolmača stališča jugoslovanske socialne demokracije napram temu Vprašanju. — Hudodelec alkohol. V nedeljo zvečer je več fantov iz Solkana popivalo v gostilni »Pri Bajti« v Rožni dolini. V pijanosti so se skregali in stepli. V tepežu je Ivan Gerželj z nožem sunil v prsi Ivana Devetaka ter mu ranil srce. Težko poškodovanega Devetaka so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Gerželj pa je ušel, a se je danes javil oblasti. Kakor se poroča, je v bolnišnici dr. Weinlechner operiral težko ranjenega Devetaka ter mu zašil rano pri srcu. Stanje Devetaka je nevarno, vendar je nekoliko — čeprav malo — upanja, da okreva. — Stekel pes je v soboto zjutraj v Gorici In v Št. Petru obgrize! več otrok. V Gorici je obgrizel pet otrok in eno 171etno osebo, v Št. Petru pa so obgrizeni trije otroci v starosti 8 do 10 let, med njimi sinček g. župana Černiča. Vse V) prepeliaM na Dunai. Trst. — Protestni shod zoper vojne hujskače sklicuje politični odbor jugoslovanske socialno flemokratične stranke v Trstu v nedeljo J7. t. in. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Delavskega doma«, ulica Madonnlna 15. Kakor povsod, tako bo demonstriralo v nedeljo tudi tržaško slovensko zavedno delavstvo svojo odločno voljo zoper vsakršno vojno hujskarijo, Zoper vsakršne korake, ki bi utegnili povzročiti ljudsko klanje in ovirati razvoj in napredek narodov. Zaradi tega poživljamo sodruge na delo, da bo nedeljski shod resnična manifestacija delavstva, ki hoče mir, delo in življenje. — Shod strankinih pristašev, ki bi se imel Vršiti v sredo 13. t. m. bo v soboto 16. t. in. v i>Delavskein domu«, ulica Madonnina 15 (ze-jena dvorana). Dnevni red: 1. Poročilo. 2. Izvolitev delegatov za dež. konferenco. 3. Slučajnosti. Z ozirom na bližajočo se konferenco je ta shod izredno važen. Zato je potrebno, da se ga udeleže vsi v velikem številu — tudi zato, da si izvolijo delegate, ki jim bodo najbolj po godu. Državni zbor. D 11 n a j, 12. novembra. Današnjo sejo so zopet več ur obstruirali slovenski klerikalci, ki so poslali dr. Verstovška kar na pet ur v boj. Dr. Šušteršič je imel Posvetovanje z ministrskim predsednikom, Vendar ni nič znanega, kaj sta izkuhala. Splošno pozornost pa je zbujal govor sodruga dr. Rennerja, ki je neusmiljeno, a opravičeno razcefral klavrn nost Hochenburgerjevih odlokov in Je razgalil pred svetom polovičarstvo nemško nacionalnega frajerstva. Med Rennerje-viin govorom je prišel v dvorano dr. Hochen-burger in je moral poslušati hudo obtožnico svojega ministrovanja. Podajemo poročilo. * V teku debate o odgovoru na interpelacije Izvaja poslanec dr. Verstovšek, da hrvaško-slovenski klub ne obstruira le zaradi razmer na Hrvaškem ampak tudi zaradi razmer v štajerskem in koroškem vilajetu. Napada justičnega ministra, pod katerega ero se vsi odloki b rabi slovenskega jezika teptajo. Po skoro peturnem govoru dr. Verstovška Je nemški naeionalec dr. Roller napadal obstrukcijo v proračunskem odseku. Nato je govoril dr. Renner (soc. dem.): V Času. ko dobiva zemljevid na jugovzhodu Evrope nove oblike in smo mi najneposrednejše Prizadeti, se najdejo stranke na desnici in levici, ki vnovič hočejo tu premlevati “jezikovno vprašanje. Kjer bi bili imeli odločevati o usodi Vse Avstrije, se porabi ta dva dragocena dneva za običajno nacionalistično mlatvo prazne Slame. Tako olajšujejo v Avstriji vladanje reakcionarnim krogom in ukradejo ljudskemu za- stopstvu sienerni vpliv na vnanjo politiko. Tako | ravnanje dela naravnost za absolutizem. Želimo, da se ohrani mir, ampak' če se zgodi nesreča, se bo morda ljudstvo domislilo, da se ravno v teh dneh ni razpravljajo o drugih vprašanjih, in vedelo bo, kdo je tega kriv. Mi pa hočemo povedati z vso jasnostjo, da hočemo govoriti v tej važni uri in da želimo, naj umakne avstrijska politika svojo roko z Balkana. Pri tem se lahko sklicujemo na soglasno željo mnogih desettisočerih demonstrantov, ki so izrekli v nedeljo svojo željo po ohranitvi miru. Avstrijska diplomacija nas je vodila od blamaže do blamaže, od statusa quo do Sand-žaka. od Sandžaka do prepovedi dohoda k Adriji, potem do prepovedi vojnega pristanišča in slednjič do avtonomije Albanije. Ni nam treba šele povedati, da smo za avtonomijo Albanije, ampak to ni naša zadeva, ampak je zadeva balkanskih narodov samih, v katero se nimamo vmešavati. Če že govorimo o avtonomiji. potem imamo v svoji deželi dovoli nerešenih vpiašanj. Govornik kritizira v nadalj-nih izvajanjin; kako ravnajo meščanske stranke z vprašanjem neodvisnost sodnikov. Pod sedanjim režimom so se izrekle sramotne razredne sodbe. Zgodi se, da mora delavec za tri, štiri mesece v ječo za pregrešek. zaradi katerega je bil kaznovan pripadnik meščanskega razreda s tremi ah štirimi dnevi zapora. Poslanec dr. Miihlwert: Dokažite, da je justični minister vplival na sodnike! Dr. Renner: Kaj pa je z abolicijo kazenske zadeve grofa Barbo, ki sedi v vaših vrstah? Če grof Barbo koga napade in ga telesno težko poškoduje, potem se ta napad seveda potlači. (Živahni klici: Čujte! Čujte! pri socialnih demokratih.) Govornik obravnava sodno razpravo pri okrajnem sodišču v Dunajskem Novem mestu proti burbonskemu princu Jaime. ki je bil zapleten s služkinjo v proces zaradi očetovstva. Razpravno dvorano so izprenie-nili za princa v salon In jo okrasili s cvetkami. In proces se je vršil v francoskem jeziku, samo princu na ljubo. Kako je postal Hochenburger heroj Nemcev. Ko je bil imenovan dr. Hochenburger za justičnega ministra in sicer vsled gotovih zelo tesnih odnošajev z družino nekega nadvojvode, so sprejeli Nemci z nezaupanjem. Šele ko ga Je začel naskakovati dr. Šušteršič, so se začeli zanimati zanj. Ko pa so ga napadli Čehi, se jim Je priljubil. In tako se je zgodilo, da jezdi dr. Hochenburger na nacionalnih nasprotstvih in če kdaj omahuje, tedaj zagreši majhno ne-postavnost, pa je zopet nacionalna posest. Tu ne gre le za en slučaj, ampak za sistem, ki meri na uničenje neodvisnosti sodnikov. Vsa zadeva se more presojati še z dru-dega stališča. Čehi se danes pritožujejo nad odlokom justičnega ministra. Oni sami pa so zahtevali leta in leta, naj državna oblast naravnost poseže v to zadevo; in zdaj, ko je minister to storil, se bridko pritožujejo. Vse ie že sito boja za jezikovne odloke, ampak za Čehe in Nemce komedija še davno pri kraju, nimajo pa poguma, da ali končajo boj na ulici ali pa sklenejo mir. (Viharno odobravanje.) Kraval. Čeh dr, Slransky imenuje v teku svojih izvajanj justičnega ministra dr. Hochenburgerja zločinca, ki spada v kaznilnico. Podpredsednik Romanczuk pokliče dr. Stranskega k redu. Med Nemci in Čehi pride do kravala; dvigale so se že pesti; pa je srečno minil ) brez tepeža. Brez debate se sprejme zakonski načrt o vplivanju višje sile na menično pravne zadeve. Interpelacije. Med drugimi izjavi poslanec Klofač, da je uverjen, da bi bila vojna s Srbijo zadnja vojna Avstrije .kakor je sedanja vojna konec evropske Turčije. Ta izjava hudo izpodbode krščansko socialne patriotarske vojne hujskače in pride med njimi ter Čehi do običajnega kravala. Predsednik zaključi sejo ob pol devetih zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Zadnje vesti. Vogiia mi Balkanu« NA ČATALŠKI ČRTI. Carigrad, 13. novembra. Listi poročajo, da so večji spopadi pri Čerkeskoju. Bolgari še niso dospeli do čatalške črte. Vsi generali, ki so odšli v glavni stan, so se vrnili v ponedeljek v Carigrad in konferirali z velikim vezirjem. Mah-mud Muktar-paša, ki je poveljeval levemu krilu pri Lozengradu in pozneje pri Vizi, je odpotoval v Čataldžo. Zahteval je ojačenja. Zvečer odide vojaški vlak s četami in častniki v Čataldžo. Vojaški poveljnik iz Yemena, ki so ga bili poklicali v Carigrad, bo dospel v nekaterih dueli semkaj in prevzel vrhovno armadno poveljstvo. NA ČATALŠKI ČRTI SE ŽE BIJEJO? •Sofija, 13. novembra. Oficiozna »Bolgaria« prorča : Pri Čataldži se je že pričel boj. Bolgarska armada ie tik pred utrdbami. ČORLU ZOPET OSVOJILI TURKI? Carigrad, 12. novembra. Čorlu so baje zopet osvojili Turki. Bataljoni iz Erzeruma se bijejo silno pogumno. v ODRIN PRED KAPITULACIJO? Sofija, 13. novembra. »Bolgaria« poroča: Nekaj krščanskih vojakov iz Odrina je pribe- žalo v bolgarsko taborišče. Pripovedovali so, da so pribežali v Odrin prebivalci iz bližnjih vasi. V mestu vlada lakota. Vojaki dobivajo le po pol kilograma kruha na dan. Odrin bo moral v teku prihodnjih dni kapitulirati. VOJAŠKE PRIPRAVE NA RUSKEM. tftv« Lvov, 13. novembra. Poljski listi poročajo iz Kijeva, da je odredila vojaška uprava povišanje mirovnega staleža v tamošnjem vojaškem okraju. Častnikom ne dovoljujejo dopustov. Za mobilizacijo dveh zborov na Rusko-Poljskem so odrejene že vse priprave. Veliko dezerterjev je pribežalo v gališke obmejne kraje. NEUGODEN POLOŽAJ ČRNOGORCEV PRED SKADROM. Kotor, 13. novembra. Položaj Črnogorcev pred Skadrom je skrajno neugoden. Essid-paša, poveljnik turške skadrske posadke, se izborno brani. Kolono, l^i operira na levem bregu Bojane, je porazil Essid-paša v tridnevni bitki. Sneg in povodenj ovirajo dovažanje živil črnogorski armadi. Situacija se bo za Črnogorce izpremcnila šele tedai, ko dospe srbski general Jankovič, ki prodira od Prizrena, k črnogorski armadi. Vesti, da so Črnogorci osvojili San Giovanni di Medna in Leš, so napačne. BITKA PRI BITOLJU. Belgrad, 13. novembra. Oficialne vesti zatrjujejo. da se je pričela včeraj pri Bitolju bitka. Srbi imajo lf0.000 mož in 120 topov, Turki 70.000 mož iu 50 topov. Bitka bo najbrže trajala del) časa. PO BUDIMPEŠTANSKIH KONFERENCAH. Budimpešta, 13. novembra. Danes zjutraj odpotuje prestolonaslednik Franc Ferdinand iz Budimpešte po dvadnevnih konferencah. Navzočnost prestolonaslednikova v Budimpešti naj bi dokazala (tako zatrjujejo buržvazni listi), da Avstrijsko-Ogrska podkrepuje lehko v tre-notku, ko bi bilo treba, svoje zahteve, ki jih sedaj rešujejo diplomati, na najbolj energičen način z vojaškimi pripravami. Doslej še ni ukazana mobilizacija, ker bo skušala diplomacija rešiti vso zadevo mirnim potom s Srbijo. Belgrad, 13. novembra. Pozno po noči je došla iz Skoplja, kjer prebiva srbski kralj, vest, da je Srbija pripravljena rešiti vse sporne točke z Avstrijsko-Ogrsko mirnim potom. AVSTRIJA, »ZAŠČITNICA« ALBANCEV. Berlin. 13. novembra. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja: V tukajšnjih odločilnih krogih prevladuje mnenje, da je najboljše poroštvo za mir na Balkanu samostojna, svobodna Albanija, ki bi štela najmanj dva miljona prebivalcev. Avstrija je odločena, da ne Izroči Albancev pod nobenimi pogoji Srbiji. (!!) PRIPRAVE AVSTRIJSKO - SRBSKEGA SPORAZUMA . Pariz, 13. novembra. V diplomatičnih krogih menijo, da predloži Pasič kralju Petru v Skoplju predloge za avstrijsko srbski sporazum v zmisiu bolgaiskcga predloga. Pasič ostane v Skoplju le kratek čas in hoče čimprej odgovoriti avstrijskemu poslaniku v Belgradu, Ugronu. V tukajšnjih krogih nihče ne verjame, da bo srbski odgovor naravnost negativen in je splošna sodba, da se po prihodnjem sestanku Pa-siča in Ugrona razrahlja sedanja dlplomatična napetost. • SRBIJA NE ODSTOPI OD JADRANSKE LUKE. Dunaj, 13. novembra. »Neues Wiener /ournal« objavlja Pasičev telegram, v katerem izjavlja srbski ministrski predsednik, da so vesti o resignaciji Srbije na jadransko luko In na albansko ozemlje neutemeljene. SKUPNA AVSTRIJSKO - ITALIJANSKA DEMONSTRACIJA OB ALBANSKI OBALI. Dunaj, 13. novembra. »Zeit« poroča, da obstoja v diplomatskih krogih, odkar so srbske čete prekoračile Prizren, načrt skupne demonstracije avstrijskega in italijanskega brodovja v albanskem vodovju. STALIŠČE ITALIJE. Belgrad, 13. novembra. Italijanski zastopnik v Belgradu je bil v ponedeljek pri ministrskemu predsedniku Pasiču. Prej pa je konferiral z avstrijskim poslanikom. Pasiču je italijanski zastopnik pojasnil stališče Italije: Italijanska vlada je mnenja, da mora Srbija zavzeti nasproti Albaniji drugačno stališče in sicer na podlagi vzrokov zaradi katerih je pričela vojno. Srbija ni upravičena, da ovira in zatira narodnostni razvoj Albancev. Italija je solidarna z Avstrijsko-Ogrsko glede albanskega vprašanja in albanskih luk. Srbiji svetuje, naj ne pretirava svojih zahtev. Gospodarski interesi Srbije se bodo seveda, po možnosti upoštevali. Pasič je nato odgovoril, da bo srbska vlada uvaževala te nasvete. Berlin, 13. novembra. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih trdijo, da je vest o nasvetih italijanske vlade srbski vladi neresnična in ravno tako tudi namera Avstrije in Italije o demonstraciji z brodovjem pred lukami, ki jih hoče Srbija osvojiti. Italija ne bo za časa vojne proti Srbiji ničesar uprizorila, tudi tedaj ne, če Srbi zasedejo Drač ali druge luke. BALKANSKA ČETVEROZVEZA IN ALBANSKO VPRAŠANJE. — OSTRE BESEDE BOLGARSKEGA VLADNEGA GLASILA. Sofija, 13. novembra. Vladni »Mir« objavlja pod naslovom »Solze za Albance« ostro in odločno pisan članek, ki se obrača proti avstrijski diplomaciji in se zavzema za srbsko pristanišče na jadranski obali. »Mir« piše med drugim: Naši srbski zavezniki, ki imajo toliko sp- rojaivov v avstro-ogrski monarhiji, imajo pravico zahtevati od te države najkrepkejšo podporo glede na jadransko pristanišče. Resnica je. da je med prebivalstvom Stare Srbije tudi nekaj Arnavtov. Ampak kakor živi v Avstro-Ogrski vse polno različnih narodov, prav tako more tudi v Stari Srbiji mirno živeti peščica Arnavtov, ker je Avstro-Ogrska edina neposredna velika soseda Balkana, je njen glavni interes, da si pridobi balkanske narode za prijatelje. Vsak poizkus, da prepreči redno, pri-rodno in zakonito rešitev balkanskega vprašanja — in jadranska luka Srbije je conditio sine qua non — utegne zbuditi veliko vojno, ki je ne bo mogoče lokalizirati. ANGLEŠKA VLADA NE ODSTOPI. London, 13. novembra. Vsled poraza, lči ga je doživela angleška vlada glede avtonomije Irske (homerulsko vprašanje), se angleški kabinet ne umakne. V dolgi izjavi utemeljuje vlada svoje stališče, češ. da je bila' protivladna večina čisto slučajna, ker je še pred nekaj dnevi zmagala vlada s svojim načrtom z veliko večino. ŠPANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK CANALEJAS UMORJEN. Madrid, 13. novembra. Ko Je šel včeraj dopoldne španski ministrski predsednik iz nekega restavranta, kjer Je bil zajtrkoval, peš v ministrstvo, mu je zastavil pot neznanec, ga pozdravil in naglotna trikrat zaporedoma ustreli! nanj iz revolverja. Canalejaš se Je zgrudil mrtev. Ena kroglja mu je prevrtala glavo. Morilec se je nato sam ustrelil. Madrid, 13. novembra. Morilec je znan anarhist Manuel Pardlnos Serrato. Vzrok atentata je bilo baje osebno maščevanje. Atentat se je izvršil ob vratih neke knjigarne; kroglja je razbila veliko okno. Kralj Alfonz je takoj odšel V ministrstvo, kamor so bili prinesli mrtvo truplo Canalejasa. BELGIJSKO DELAVSTVO ZA VOLILNO PRAVICO. Bruselj, 13. novembra. Včeraj zjutraj je bila velika demonstracija za volilno pravico. Pod vodstvom socialno demokratičnih poslancev so korakali delavci do zbornice, kjer sp z viharnimi vzkliki zahtevali reformo volilne pravice. V zbornici se je ministrski predsednik vsajal, da hočejo delavci revizijo ustave izvesti z generalno stavko. Socialno demokratični poslanci so vložili predlog za volilno reformo. LJUBLJANSKI DEFRAVDANT KUS — PRIJET. Ženeva, 13. novembra. Policija je aretiral;' v hotelu blizu kolodvora 211etnega avstrijskeg; podanika Evgena Kusa, ki je bil blagajnik pr kemični tovarni Mosse v Ljubljani in poneveri šek za 18.000 K ter nato zbežal. Od tega denarja je izdal Kus v teku devetih dni 6000 fran. kov. Kusa dolže tudi, da je ukradel v Italij 130.000 lir. Novice. * Drago stanovanje imata c. kr. okrajm glavarstvo In pa njegov vodja v Benešovu n. Češkem. Najemščina za oboje stanovanj skii paj znaša 8000 kron letno. Hiša je namreč las veleposestva Konopiste, ki je zopet last prestolonaslednika ... * Hiše iz porcelana. Anglež Tourner priporoča nov način zidanja hiš in sicer iz porcelana. Svojo iznajdbo opisuje tako: »Mojc hiše iz porcelana imajo predvsem to prednost, da so v higijeničnem oziru najpopolnejše. Stene se lehko umijejo, kakor posoda, iz katere jemo. Če je bil prejšnji stanovalec še tako zanemaril in umazal stanovanje, ni treba prav nič drugega kakor škaf vode in nekaj mila, da postanejo sobe snažne in da se odstrani ves prah. bakcili in škodljiva nesnaga. Zgraditi si hišo. to Je najenostavnejša stvar na svetu. Izbereš si model in vzorec po svojem okusu; na stavbih prostor dobiš jekleno ogrodje in porcelanaste plošče in v enem dnevu je hiša zgrajena. Akr se preseliš v drug kraj, podereš hišo in jo postaviš v svojem novem bivališču.« Evharistija in socializem. Predavanje dr. Tume v tržaškem »Delavsket domu.« Pretečeno nedeljo popoldne je predaval ) našem »Ljudskem doru« dr. Tuma o evhari stiji in socializmu, oziroma o veri in socializmi: Predmet je težak in se predavatelj teg. tudi zaveda. Zadnji evharistični kongres na Dunaju in pa pisanje ^različnih listov o kongresu, mu je dalo povod," da si je izbral za današnji predavanje to temo. Delavci poznajo predme-iz katekizma, iz katerega so se učili krščanske resnice kot otroci. 'In te resnice so jim ostale globoko v spominu. Otroški možgani so mehki, sprejemljivi. Vse krščansko prepričanje našegr ljudstva je založeno iz mladih let. Učiti otroke gotove stvari kot dokazane resnice je izredno škodljivo. Veliki ruski filozof Tolstoj je dejal, da je največji hudodelec oni, ki utepava mladim otrokom gotove resnice. Česar se otrok nauči se odpravi le s težavo. Nobena knjiga ni napravila tolikp zla, kot katekizem. Tolstoj obsoja način, po katerem se uči katekizem. Resnice bi se morale podajati človeku šele tedaj, ko jih človek lahko kritično premotriva. Izrvati^ iz srca, kar je dobil človek v mladih letih, je težka stvar. Težko nele za navadnega delavca, marveč tudi za akademično naobražene ljudi. Tc mora priznati vsakdo, ki se je skušal osvobodit vseh, zlasti verskih predsodkov. O evharističnem kongresu se je pisalo veliko, ampak Ie malo je bilo dobrega in resnega. Evharistija pomeni nekaj kakor zahvalo višjemu bitiu. V katoliški cerkvi pomeni jedro vsega katoliškega nauka. Versko prepričanje je rezul- 5~g~> •» J . uotz > Urez komkivrevice Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «i<»-mačega Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Nagnižfe cene. tat razmer, ki jih je ustvarilo življenje. Ono ni sad golega mišljenja in tudi ne naučenih naukov. marveč le sad izkušenj v življenju. Versko prepričanje je hrepenenje po višjem bitju in to hrepenenje je po celem svetu rodilo tudi prostore za žrtvenike. Stari grški filozof Plutarh pravi: »Ako nptuješ, najdeš lahko neobzidana mesta in mesta brez hiš in brez drugih potrebnih reči. Toda povsod najdeš tempeljne, kjer se priznava in časti višje bitje.« Res je! Po vsem svetu so sekte, duhovniki in žrtveniki. Mi, ki smo kulturni, jih imamo seveda največ. Troje je no^lpvitnih pogojev verstva ali religije: i. Prvi pogoj je verovanje v višje bitje izven nas. II. Človek se sme samo spoznavati,, marveč mora tudi čutiti odvisnost od tega bitja. IIT. Praksa ali izvrševanje verskega ali religioznega kulta. To se uči tudi v katekizmu. Verovati v višje nadnaravno bitje, ki stoji izven nas, spoznavati ga in čutiti se odvisnega od njega, je precej težko razumljivo ne le za delavca, marveč tudi za intelektualnega človeka. Čutiti dejansko odvisnost od tega višjega bitja zamore normalen človek le v ekstazi. In taki Ijudie, ki so v svojem hrepenenju po tem bitju padli v ekstazo in čutili mogočnost tega bitja so tudi deiansko eksistirali. Le redkokedaj je prava religioznost tudi resnična. To je konštatiral tudi katoliški učenjak Hausmann. Bolj kakor z notranjimi je ljudstvo združeno z verstvom po zunanjih pojavih. Zato vsaka vera ustvarja cerkev, da ustreza potrebam množice. Ljudje verjamejo navadno to, kar jih drugi uče, ali pa sploh ne verjamejo. Zaradi tega pravi profesor Hausmann, da je imela najmočnejša katoliška cerkev silno malo bistvenega uspeha. V najbolj klerikalni deželi, kakor je Bavarska, je le 30 % katoličanov, ki vrše praktično svoje verske 'dolžnosti. V najbolj naprednih severonemških deželah pa le 3 %. In to po tolikih letih obstanka in po tako ogromnem številu raznih katoliških profesorjev. Vera je problem, ki je ljudstvu in tudi izobražencem nepristopen. Religija je ali avtoritativna ali spominska. Do gotove meje se dA religija celo znanstveno utemeljiti. Pošten katoliški učenjak je toleranten, on ne trdi nikdar, tla je le to res, kar uči on. Eden izmed takih tolerantnih katoliških učenjakov je dejal: Dve poti imamo, katerih se smemo okleniti. Idealizem in pozitivizem. Ali priznamo, da je naš 'duh samostojen ali ne priznamo. Kdor je idealen, najde v hrepenenju po višjem bitju svojega boga v sebi. Pri divjakih se začenja religija z animizmom, fetiši/mom. Pri kulturnih ljudeh se je polagoma razvila do nevidnega boga duha. Ampak religija ie povsod, pravi katoliški učenjak. Kar je v nas, je torej resnično, ker je povsod, pri vsakem ljudstvu, pri vseh narodih. Toda le krščanstvo je v stanu osrečiti človeka. Ako bomo verjeli v krščanske resnice, bomo tudi spoznali in razumeli evharistijo. Kakor vse, tako je dogmatična tudi krščanska cerkev in enako je dogmatik tudi oni, ki trdi, da je vse materija, da je materialistični nazor dokazana resnica. Pravi učenjak ni nikdar materialist. Tudi je napačno, ako se trdi, da smo socialni ilemokratje materialisti. Socialist je lahko samo pozitivist. Socialist ne verjame ne v materijo, ne v duha. On ve, da je naloga znanosti kon-štatirati dogodke v svetu in razne prikazni spraviti v sklad. Socializem uči evidentne resnice in upošteva umstveni moment. Zaradi tega da socializem več zavesti in samozavesti kakor vere, več kakor vera na evharistijo ali druge zisteme. Zgodovina evharistije začenja s zadnjo večerjo Kristovo. Tam je Nazarenec pogostil svoje aposteljne z vinom in kruhom ter jim dejal: Vživajte to v moj spomin. Tudi mitrijacisti, ki so se združili v podzemeljskih svetiščih, so se imenovali brate in skupaj vživali kruh in vodo mešano z vinom. Ampak boljše kakor vsaka vera uči bratsko ljubezen med ljudmi socializem, ki je pojav kulturnega človeštva. Socializem ne uči vere v stvari, ki se ne dajo dokazati, on uči stvari, ki so evidentne vsakemu, ki ima dobro voljo poprijeti se resnega dela za s-'o?o izobrazbo. On ne pričakuje pomoči od nadnaravnih moči, in ni suženj nobene kaste. V socializmu najde človeštvo svoj ideal. In mi, ki v ta ideal verjamemo, bomo delali in delali, 'da postane bratstvo in liubezen med ljudmi resnična stvar, da ustvarimo pogoje, v katerih bo bratstvu jn ljubezni zagotovljena neovirana eksistenca. Ob koncu predavanja, katerega smo po-stv>,i i« novršno, je bil predavatelj pozdravljen z bogatim in dolgim aplavzom. Zelena dvorana je bila tudi topot polna, kakor pač navadno, a sedaj brez posebne reklame od gotove strani. Le našim obiskovalcem bi priporočali, da prihajajo na predavanje točno ob določeni uri in M