Zadnja poročila došla v ietrtek, 15. julija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaSa: Dunaj, 14. julija. Bnsko bojišče. Splošni položaj je njespremenjen. Italljansko bojlšge. Razven artilerijskih bojev in manjših prask se ni na južno-zahodnem bojigcu pripetilo nič blstvene* ga. Namestnik načelnilča generalnega štaba: pl. Holei\ podmarSal. Našifsestrelili francoski zrako- Iz Budimpešte se poroča, da so pri Novem Sa* du ob Donavi naSd vojaki sestrelill Jrancoski zrako* plov, ki je priplul iz Srbije, ZraKoplovca so naši u» jeli. Avstrija svari Ameriko. Severoameriški dobičkaželjni | tovarnarji orožja in streliv^ pošiljajo zadnji 6as pod tiho zaščito svoje vlaide velike množine orožja in streliva našini sovra* žnikom: Frajnciji, Angliji, Rusiji in Ifaliji. Nemčija je že pred časom na prijazni nafiin opozoril)ai vlado Severne Amerike, da pošiljanje takih pfredmetov na* šim soviražnikom ne odgovarja proglaženi nepristra* nosti ZJdruženih držajv Severne Amerike. Ker še !Amerikanci kljub temu opominu dan za dnevom pošil'jajo svoje strelivo in orožje v Evropo in s tem oja&u* jejo naže sovražnike, je dne 14. julija naš zunanji minigter izročil poslaniku Združenih držaiv na Duna* ju spomenico, v kateri naša vlada prijateljgkb opozarja Severno Ameriko, dia početje amerištkih tovarnarjav ne odgovarja obljubljeni nepristrainosti Severne Amerike in naj potrebno ukjrene, da se nepristranost ne bo več kršila. Uspehi Nemcev v Argonih. V Argonih (v s&verno-izhodni Franciji) so Nemci zadnje dni z napadi zavzeli francosko črto y širokosti 1000 metrov. Pri meistu Bourenvalles so nemSke čete zavzele francosko viSinsko postojanko v širokosti enega kilometra in v dolgosti treh kilometrov. — Za^zcle so tudi vjažno vtfSino Fille Morte. — Ujetih jo bilo neranjenih 2581 Francozov, 51 častnikov ter 400 ranjenih Francozov, veiS topov in nelčaj sfrojnih pušk. ,,Sin, na Boga%nikdarjneg zabi". $mt~ Franc Bečan, gozdarski praktkant v Oplotnicl, ki se je boril kot vojak loVakega bataljona Bt na severnem bojišču, nam piše: Spominjam se, ko sem pred tremimesci dal dragim starišem slovo, kako so rni mati uekiako s povzdigjijenim gllaeom rekli: ,,S in,naBoganepozabi!" Se sedaj slišnn ta glas in ta glas> sem sligaJ tudi v vojski, ko so topjovi grmeli in krogle švigale. In ta glas mi je bil povod, da nise)m n,a Boga niboii pozabil. Preprtčan sem, 'da bi mojgoOo že davno ležul v gališki zemlji, ko bi ne bil pod božjim varstvom. Vsako jutro priporočim se božjcmu varstvu in potem grem neustrašeno v boj, Tako sem šel v borbo tudi dne 13. junija, ko je imel naš bataljon na drugi strani reke Dnjestr strahovit boj. Že prej&nja dva dneva smo imeli spopade s sovražnikom, toda skoro odločilen dan za naš bataljon je bil 13. junij. Solnce* je ravno lzhajalo, ko sreo dobili povelje za napad na sovražnjka. N-asadili smo bajonete tor smo šli v rojni vrsti naravnost proti sovražniku. Rusi so začeli na nas streljati, da so padale krogle kot tofia. Toda mi ne zmeneč se za to, smo drveli naprcj. Med potjo je seveda tu in tam padcl kakšen vojak, toda mi smo šli vedno nappej. Skrčili smo se, da smo napravili manjšo skuplno in tako so ruske svincen-ke žvižgale nad našimi glavami. Na dvajset korakov pred sovražnikom smo popadali na tla in sedaj smo zafieli tudi mi streljati, Ta čas je začelo tako grmeti iz topov in pušk, kot bi se svef podiral. Naš voj je ležal v žitu in tako smo bili vsaj nekoliko kriti. Na moji desni strani je bil vojak zadet v desni laket. Prosil me je za božjo voljo, naj ga obvežem, Imel je že grozno rano od dum-dum-krogle. Z veseljem sem storil to delo usmiljenja, dasiravno seni bil sam v veliki nevamosti. Ravno ta 5as, ko sem g.a obvezoval, zadene krogla vojaka na moji levi s^rani. Zakričal je: Jezus, Jezus, zatrepetal z nogarai, stisnil zobe, zaobrnil o6i in bil Je — mrlič. Kam je bil zadet, ne vem. V tem pride povelje ,,hura" in mi, zvosti prisegl, smo vstali in naskočili sovražnika. To je bilo klanje! In fiudo! Se le sedaj smo vL deli, da je Riusov ranogo več kot rtas. Pride povelje ,,nazaj!" in mi, kolikor nas je ostalo, smo s krvavimi bajoneti sledili našim predpostavljenirn. In ravno sedaj se je pokazalo, da, kadar je sila največja, je božja pomofi najbližja. Prišlo nam je na pomof nekaj rezierve in mi smo se z isto obrnili ter tako srečno pregnali sovražnika. Ko so Rusi odšli, smo vid&li, koliko izgub so imeli. Vse polno mrli6ev je Ježalo iiaokrog. In tako je minil ta nesrečni dan, ki jo zahteval toliko Slovoških žrtsv. D, kako se moram zahvaliti Bogu, d'a sem o'dnesel zdravo kožo. Glasu raaterinega pa: ,,S i n , n a Boga nikdar ne pozabi!" se hočein vedno držati. 0 priložnosti Vam zopet pišem. Naš bataljon je sedaj prestaiviien na južno bojišSe. Kako sem bil rešen ruskega ujetništva. Ivan Ulfinlk, doma iz Draževasi pri Konjicah, pišo s sever.nega bojišča: Nokoe grem na patruljo kakih sto korakov od sovražnika. Pred seboj zapazlm, ko sem vodil patrulio, ob 1. uri ponoči nekaj migljati. Takoj namignem tovarišem, naj dobro pazijo, ako se namzaCne sovražniK približevati. Rusi takoj zginejo pod sneg. Jaz zapovem ,,Napr.ej!" Toda prišli smo do yode, ki je pa bila nekoliko zemrzniena. Mi jo udarimo kar cez in zaSnemo Jurišali" nad sovražnika. Bilo je pa sovražnika mnQpo več kot nas. Mislil sem, da smo vsi izgubljeni. Toda slovenska kri ne omaga! Pobili sino jitt in tako premagali mnogo večjo rusko 6eto. Kar fb nismo z bajoneti prebodli, stno jih » puškinimi kopiti potolkli. Le malo jiH je zdravih pete odneslo. Vzeli smo jim tudi eno strojno puško in mjiogo streliva. Ta boj jo trajal eno uro. Od naše patrulje so bili hvala Rogu samo 3 ranjeni, 2 težko in 1 lahko. Po tem boju smo bili slovesno pohvaljeni od g. major^ja in jaz som dobil nrabrostno svtetinjo, Tlako in enako }e tukaj ve6krat. Pozneje je bil naš oddelek prestavljen iz Karpatov v Izhodno Galioijo. Dne 3. junija t. 1. sito> bili v hudem boju pri reki Pmt. Dobili smo povelje, sovraga pognati Cez reko, katera je bila jako velika, V tem boju sera bil dva dni, potom sem bil ranjen v levo nogo in sem obležal. Tačas so se morali naši na. koliko umakniti. Jaz pa sem ostal mett mrtviini tovariši. Takoj pridejo ruski vojaki in ko vidijo. da še žiyim, pomeri hitro eden, da bi mo ustrelil, toda jaz maham z beln cunjo v znajneiije, da se ndam. Nato mi je pnzanosel. Ko pndejo do men©, vzamejo mi vse, kar aom imel, ter mi obvežejo rano. Ker msom mogel hoditi, so mo pustili in šli naprej. Seveda sem mislil, da sem že ruski ujetnik, toda Bog je hotel drugače. Kmalii so j'e l>ojna sre^a zopet obrnila in pridrveli so zopet Rusi mimo m kar naprej, na^i pa za njimi. Bil sem nešen. Kako se ]e dali© godilo, ne vem, ker sem so kmalu potem odpeljal v bolnišnico. Upam, da bom kmalu zopet ozdravel in šel nazaj na bojiSfto branit svojo ljubo domovi.no, no proti Rimsu, ampak proti oSabnemu Itajlijanu. Gotovo bo tudi on dobil svojo pladilo. fPogrešane družine in osebe s Primorskega. Mnogo družin z Goriškega, TržaSkega tin Istre, lifi so radl vojnih dogodkov morale zapustiti svojo domačijo, se je raz.^ubilo na vse strani. Mnogo mož ne ve, kje se nahajajo gene z otroci z drugimi sorodniki in nasprotno. Da razpršene slovenske družine dobijo zopet medaebojni stlk, obiavljamo sedanjo stanovaUfiCe nasledujili. Slovenoev iz Primorske: 1. Karol Medv^ešček, prej stanoval v Gorici v hiši Katollškega društva, Via Piacuta čt. 18-11, ne ve, kjo se nahaja žena Katarina, 2 sinova In 2 hfierki. Karol Med,vešček je sedaj pri pešpolku štev. 97, 1. nadomestna stotnija, Stročja vas pri Ljutomeru. 2. Anton P r e g e 1 j, vojalo 97. pešpol&a, 2. nadojnes1»ia stotnlja, na Cvenu pri Ljutomeru, doma iiz Konnina, ne ve za ženo Trezo Pregelj in. 7 otrok. 3. Ivan S i v e c, vojak 97. pešpolka, 2. nadomestna. stotnija, na Cvenu pri Ljutomeru, doma iz vasl Svina pri Tolminu, ne ve, kje se nahaja njegova žena Katarina Sivec in 4 otroci. 4. Martin J a k; o p e c, bivši c. kr. Cuvaj v p. v Gorici, stanuje sedaj s svojo drcižino V trgu Sv. Trojica v Slov. goric. Stev. 17. 5. Pranc L i č o n, Cetovodja v rezervl pri 18. delavsM stotnlji v Babincih ]iii Ljutomeru, poprej stanoval v Gorici, ulica Silvlo Pellico 6t. 4, ne ve, kje se nahaja, sedaj njegova družina. 6. Fr. J a j č i 6 od istega vojaškega oddelka v Babincih, poprej stanoval v Gorici, Vla Cipresi, tudi ne ve za svojo družino. 7. V Ljutarr«9ru v umetnem mlinu g. Kranjca se nahajafo kot vojakl 97. pešpolka, 1. nadomestne stotnije, sledeči goriški Slovenci, ki ne vedo, kje se nahajajo njih. družine: Martin Medvečček in Avgust S t a n i 6 Iz Kanala, Jožef V u g a in Franc B 1 a ž i 6 iz Morskega pri Kanalu ter Alojzij M e d v e š C e k iz KreStenice pri Kanalu. 8. V Cezanjevcih pri Ljutomeru se kot vojaki 97. pešpolka, 1. nadomestne stomije, nahajajo sledefii slovensM rojaki iz Goriškega: Andrej yodopivec, Leopold Rovtar in Jož. P o dgornik, vsi trijo iz, Komenj na Vipavskem; Ivan Braitina, Alojz Bratina, Ivan K r a v o s in Ivan B a j c, tvsi iz Skrilj na Vlpavskem; Filip Mokoveo iz Kromberga pri Gorici; Mihael T o m š i 6 iz Solkana pri Gorici; Franc Crmelj iz Vrtovine na Vipavskem; Ignacij J e r š e iz Ajdovšžlne; Jan. M e dvešček iz Kanala; Janez Podgornik iz Vrtovine; bratje Franc, Peter in Anton Podberščok iz občine Deskle; Martin Sovič iz Kanala (Goreniavas); Ciril Medvašček iz Kanala (Krestenica). 9. Matevž Breziger, vojak 97. pešpolka, 1. nadomestna stotnija, v Stročji vasi pri Ljutomeni, ne ve za svojo rodbino (9 članov), ki je sianovala v Gorlci, Via Orzini Łt. 44. 10. Anton Paulini iz da Valle v Istri, okrožje Pola, služi sedaj pri pešpolku Stev. 9, 2. nadomestnl stotniii, v Krapju pri Ljutomeru in ne ve, kj» se nahaja njegova družina; (ofie je Ivan Paullni). 11. Izidor Celso iz Podgore pri Gorici, služi sedaj pri 97. pešpolku, 6. nadourkestna stotnija, 11. oddelek vojašMh delavcev v Lukavcih pri Ljutomeru, ne ve za svojo družino. Zdi se mu. da je žena Irena s 3 otroci bila nekej Casa v Lipnici. 12. Anton Pastrovichio iz da Yale v Istri, okrožje Pola, sin Simona Pastrovichio, služi sedaj pri 97. pešpoHru, 2. nadomestna stotnija v Krapju pri Ljutomeru, ne ve, kje se nahaja njegova družina s 6 otroci. 13. Blaž B r u m a t, doma iz župnije Farra ob Soči, sedaj pri 97. pešpolku, 7. oddelku vojaških. delavcev, vojna pošta štev. 91, ne ve, kje se nahaja sedai niegova dnižlna, to ie žena Lucija z 2 otrokoma. 14. Mihael fiodena, doma Iz del Paese