JOSIP VANDOT
Kocljeva osveta.
Planinska pripovedka.
"    7.
Q^-#LTTW|w ankov Kocelj je bil že ves zasopel in utrujen zaradi ^^i^v^^^jl naglega dira. 2e več kot pol ure je prestrašen tekel ^^•"^^fe^šK^ skozi prostrani gozd. Krenil je bil s steze, da sam ^^^^^¦^ ni vedel kdaj. In je ibežal kar slepo naprej in še ^|~^ f'' m ; vedel ni, kam pravzaprav beži. Gozd se je redčil ^"»^iS^s^k vedno bolj — bilo že ni nikjer več visokih jolk. ^»¦^* ' • Samo kosate, redke bukve so rasle krog in krog in tla so postajala vedno bolj kamenita. Tu in tam se je že dvignila visoka, s sivhn mahom redko obrasla skala in je zaprla Koclju pot. Trudoma se je moral Kocelj splaziti miimo nje, če je hotel naprej. To ga je pa tako upehalo in utrudilo, da ni mogel nikamor -več. Kar na trato se je zgrudil in je samo sopel. Ko je prišel nekoliko do sape, je zaoel premišljati. Premišljal je pa takole: »Kaj sem storil, da sem moral ravno danes srečati nesrečno Anjaro Panjaro? Saj nisem storil nič hudega. Ali je bilo to hudo, da sem .davi zažgal svojo bajto in sem pokazal krivogledemu stricu figo? To je bilo dobro delo... Ne= srečna Anjara Panjara in nesrečna tista mačka, ki me je zavohala in ki je najbrž sam. bognasvaruj, ki služi Anjari Panjari... Glejte, glejte! Siromašnega Brinclja.je pograbila in ga je zadavila. Ali pa ga je začarala v smrečico. Storž že tako nosi v obraau, pa je kakor za« nalašč ustvarjen za smrecico... Tako lepo sem mislil, da ibom služil v mestu cekine zaradi tistega storža. Na, pa ne bo nič in tudi z lepo hišo ne bo nič... Še tega se mi manjka, da pridrvi zdajle Anjara Panjara za menoj. Pa je vse mogoče, ker je Anjara Panjara velika čarovnica. Cigu-migu napravi in že se je izpremenila v ptiča. Ptič pa zleti preko gozda, name plane in mi izkljuje oči... Oj, boj se, KoceljV čarovnice se boj in glej, da prideš kmalu v dolino med ljudi!«
A Kocelj  se je vendar še obotavljal, ker je bil preveč utrujen. Ugodno mu je bilo tu na mehki trati in najrajši bi bil počival še vso
178
XXVII—7_______________________\____________________________ZVONČEK
uro. A tedaj je zašumelo nad njim med zelenim listjem široke bukve, prav strašno je vzplahutalo in vzfrfotalo. Prestrašen je pogledal Kocelj tja gori in mrzla zona ga je obšla. Tam med vejevjem je za« gledal veliko, sivo ptico, ki je bila sedla na srednjo vejo... Kocelj jo je gledal, gledail in srce se mu je krčilo od čudtiega strahu. — »Jastreb je, divji jastrefo je,« ga je spreletelo. »A to ni pravi jastrob. Čarovnica Anjara Panjara je, ki se je izpTemenila v divjega jastrdba.
Zasačila me je in mi izkljuje oči, ker je grozno huda name... Pa kaj bo zdaj s tvojimi očmi, Kocelj?«
A Koclja je kmalu minila vsa otrplost. Naglo pe je pobral in je pohitel naprej. A tudi jastreb se je dvignil z drevesa; vzptahutal je glasno in se je dvignil nad Kocljem v zrak. Ves čas je krožil nad Koeljem. Koclja pa je bilo tako strah, da mu je stopil mrzel znoj na . čelo. — »Kaj, nisem rekel, da je ta jastreb sama čarovnica?« je sopel. »Resnično je Anjara Panjara, ki se spusti zdajle na zemljo, da mi
179
ZVONČEK________________________________________________XXVII—7
izkljuje oči... Oj, Kocelj! Izmoli molitvico, zadnjo molitvico izmoli! Smrt je prišla pote — strašna smrt...«
A vendar je še bežal na vso sapo naprej. Gozda že ni bilo več, samo samoten, pokvečen borovec se je še dvigal tu pa tam kraj ogromne, od dežja in nalivov vse razprane skale. Pred Kooljem pa se je vzpenjal peščen obronek, iki se je širil daleč naokrog in visoko tja gori, kjer se je svetilo belo skalovje orjaškega snežnika. Široka poč je zevala ravno pred Kocljem in poč je bila vsa zasuta s trdim, zmrzlim snegom.
»Ov.be!« se je prestrašil Kocelj. »Zdaj pa sem prišel v zagato, da še nikoli tako. Kam naj bežim zdaj, ko mi je pot zaprta? Ali naj se obrnem na levo? Ali na desno? — Da sem mogel zaiti, tako neumno zaiti! Najbolje je, če se obrnem na desno. Staknil bom nekje stezo, da pridem po njej v varno dolino...«
Ozrl se je v nebo in je zagledal jastreba, ki je še vedno krožil visoko nad njim. Koolja je razjezilo, da je stisnii pest in je z njo . zažugal jastrebu. — »Čakaj me, hudoba!« je zavpil. »Le pridi doli in poizkusi, če ini moreš izkljuvati oči! Za kljun te primem, za vrat te primem in te zadavim, pa četudi si stokrat Anjara Panjara! Prav nič se te ne bojhn ...«
Obrnil se je in je b.otel kreniti kraj peščevja na desno. A tedaj se je nehote ozrl na obronek bukovega gozda. In Kocelj ni stopil niti korak naprej, ampak je stal nepTemično kraj peska in je strmel pre« strašen na gozdni parobek. Zakaj tam gori je zagledal samo Anjo Panjo. Drvela je kakor veter po strmitvi in je bila že jako blizu.
»Hopsasa!« je dejal Kocelj1. »Zdaj pa imaš, kar si isk-al! Anjara Panjara je tu — čez deset hipov pa tne bo že mikastila, kakor je bila prej mikastila siromasnega Brinoljaj... Kooelj, Kooeljček! Zdaj pa pokaži, kar znaš! Še je čas, da 8e domisliš pošteTie stvari, ki z njeno pomočjo pobegneš Anjari Panjari... Pa zaman iboš premišljal, ker imaš tako trdo glavo. Butaj z glavo ob skalo — hopsasa, butaj! Ne* mara je sikala mečja nego tvoja zabita glava. Anjara PanjaTa pa ti vendarle izkljuje oči...«
In j« Kocelj obupno pogledal na strmo, navpično skalovje nad sabo, nenadoma pa se je kar na glas zasmejal. Saj mu je šinila v trdo glavo prav lepa misel: »Začarala je pač čarovnica svoje noge, da lahko teoe kot veter. A samo teče lahko, za plezanje pa jih ni začaTala. Zato pa v skalovje, Kocelj! Plezaj, plezaj", da te ne pograbi Anjara Panjara! Saj znaš plezati in v plezanju preikosiš še celo divjo kazo ...«
Kocelj se je zaprašil po peščevju in je bil pod skalovjem, še preden je sam mislil. Urno kakor inačka je pričel plezati po navpični steni in se je dvigal više, vedno vi&e. Pa je bil tudi že zadnji čas. Zakaj Anja Patija je že prisopihala do skalovja in se je tam ustavila. Ozrla se je kvišku in je videla, da Koclja ne more več pograbiti, ker
180
ZVONČEK___________________________________________________XXVII—7
je bil Kocelj priplezal že previsoko. Poizkušala je, da bi splezala za njim, a je bila pretežka in so ji bile roke preokorne. Zato pa je srdito zapihala in je zavpila: »Počakaj, pobič, in pridi doli! Nicesar hudega ti ne storiim. Samo doli pridi, da 9e pogovoriva, zakaj si se priplazil k moji hišici... Ali slišiš, pobič? Pridi, pridi k meni! Rečem ti, da ti bo dobro, ako me slušaš. Če me pa nočeš slušati, pojdem za teboj in gorje ti bo!«
Sredi navpične stene se je Kooelj ustavil in je pogledal na Anjo Panjo, ki je bila globoko pod njim. In Kocelj je vedel, da čarovnica resnično ne more za njim, in se je zaradi tega zasmejal in je odgo« voril: »O, seveda! Teta Anjara Panjara, nemara ste slišali od ljudi iz nase hudobne vasi, da sem jaz kaj bedast in neuirme pameti. Saj ne rečem, da bi nemara ne bilo res. A toliko pameti je vendarle še v moji glavi, da vem, kaj vi zdajle mislite ... O, k vam naj pridem, k vam — hopsasa! Ali mislite, da sem res na glavo padel? Ne boste me mikastili, kakor ste zmikastili siromašnega Brinclja, še manj mi
181
ZVONČEK                                                                                            XXVII—7
boste pa oči izkljuvali. No, če me ravno hočete imeti, pa pridite sem gori! Rad bi videl, kaiko znate plezati po skalah, in rad bi videl, kako znate napraviti — štrbunk!«
»Ti prebiti pobič!« se je jezila Anja Panja tam doli. »Čakaj me, samo malo me še počakaj! Prej sem ti mislila skmo tišesa porezati. Zdaj ti pa hooem tudi strapeni jezik... Sem doli pojdi, ti rečem še enkrat!«
»Kajpak ¦— hopsasa!« se je smejal Kocelj na višini. »Saj niste moja mati, da bi vas moral slušati. No, teta Anjara Panjara, rečem vam, da bi skoro rad videl, da ste moja mati. Lepo bi me učili tisti cigu-^migu, ki z njim čarate po svetu. Pa bi tudi mene naučili čarati. In ko bi znal čarati, bi krivogledega strica iz Podkuž začaral v kri= žastega pajika; divjega biTiča v jazbeca, a huddbne, jezikave ljudi naše vasi v mravlje arsice, da bi opikali in zgrizli dmg drugega — hop« sasa... Pa niste moja mati, teta Anjara Panjara! Zato pa nočem k vam in vas tudi nočem slušati.,. Ali ste slišali?«
Anja Panja ni ničesar odgovorila. V svoji togoti je pričela počasi in nerodno plezati po gladki skali. Toda opešala je takoj in je vedela, da ne inore nikamor. To pa jo je razjezilo še bolj. Kakor mačka je zapihala in je zagrozila z debelimi pestmi. A Jankov Kocelj se ji je smejal z višine in jo je dražil: »No, dajte, teta Anjara Panjara! Čemu ne pridete k meni, da mi odrežete ušesa in jezik, kakor ste mi bili obljubili pTej? Saj vas čakam, pa nočete priti. Saj vem, zakaj nooete priti. Zato, ker ne morete ... Ne boste mie nikoli ulovili, ker jaz znam plezati po skalah tako, da je divjo kozo sTam pred mano. Le glejte, teta Anjara Panjara, le dobro me glejte! Pa se boste nemara tudi vi naučili, kako se mora plezati po skalah.«
Kakor mačka se je pričel Kocelj vzpenjati ob gladki, navpičrii steni. Dvigal se je više in više in je bil skoro že pod vrhom strašne pečine. Tam pa je obtičal in ni mogel naprej. Zaikaj skala je bila tam gladka kakor steklo in ni bilo niti najmanjŠe razpokioe in škrbinice nikjer, da bi se mogel Kocelj zanjo oprijeti. Koclju je bilo to nepri* jetno, zakaj mislil je priti vrh stene in se potem nevidno izmuzniti Anji Panji izpred oči. A zdaj je videl, da ne more nikamor več naprej, ampak satno nazaj tja doli, kjer je čakala Anja Panja. In Kooelj se je pričel praskati za desnim ušesom, pa ni vedel, kaj bi storil. — »Pa sem nemara resnično zdajle zaigral1 svoja ušesa in svoj jezik,« si je pričel govoriti. »Ainjara Panjara me vendarle dobi v svoje kremplje, ker ne morem nikamor naprej. Tam doli bo sedela in čakala, da pridem prav skesano k njej. — Ti prebita reč, stokrat predrta! Kaj bi napravil, da se rešim iz zagate?«
In je gledal okrog sebe po gladki pečini in je zagledal na tevi  «:• strani tik pod sabo široko polico, ki se je raztezala precej daleč in ': je vodila za steno. Kooelj se je razveselil, ko jo je zagledal. — »Hop*
182                                                                                      .:¦-
XXVII—7                                                                                            ZVONČEK
sasa!« je zavpil in se je spustil navzdol. Tri trenutke se je drsal o-b gladki skali nad črnim prepadom, med nebom in zemljo. Že je mislil, da je izgrešil polico in da drči naravnost v prepad in se tam razbije na tisoč koščkov. Toda hipoma je obstal na varni polici in se je krče* vito oprijel z rokami mrzle skale ... »No, zdaj sem pa resnično rešen,« si je dejal in se je globoko oddahnil. »Pa sem že mislil, da bom sfrčal naravnost v gldbočino... Neprijetno bi bilo to, strašno neprijetno zame...«
A ni dolgo odlašal, ampak je šel previdno po polici na levo stran. Zavil je ¦dk.rog stene in ni Anje Panje nič več videl. Pa mu je bilo Lo tako všeč, da je pričel glasno žvižgati. Toda kmalu je utihnil, zakaj hipoma je prenehala polica, in Kocelj ni mogel naprej. Pred njim je strmela stena, navpična vn gladka stena. Nikjer škrbice, nikjer stos pinjice, nikjer roba, da bi se mogel človek vsaj malo oprijeti zanj... »Ovbe — hopsasa!« je zatarnal Kocelj. »Zdaj pa sem lepo naletel in sem prišel iz dežja pod kap. No, nič ne de — grem pa nazaj na desno in si najdem tam varnega sestopa s te preklicane police.«