Spedltfon« la •bBonaaeito postal« Poilolna plačana « gotovini NaroSnlna mesečno 18 Lir, c« inozem« »tvo 31.59 Lir ■ na* deljska izdaja c«< loletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rai. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserata« Podrnf niealj Novo mesto« SLOVENEC Izključna poofilaKenlrs h eflaSeranJe ItaTTJsnsVega ln lujega Izvoral Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznikih Orednlltvo In apravai Kopitarjeva C, Ljubljana. Bedazione, Amministrazlonei Kopitarjeva 6, Lnbiana. Telefon 4001—4003. Abbonamenti: Mtu 18 Lir*. Estero, meta 31 50 Lira. Edizione domenica, »n-no 34 Lira. Eitero 65 Lira. C C P.i Lubiana t0.650 per (II abbonamenti, 10.349 per la in-•arzionL Filiala) Novo mesto* CcmeessIoTiarla esc! ti siva per la pnbbTldtl H! proventenza italiana ed estera: llnione PnbbiieiU Italiana S. A* Milano. BoIIettino No 1106 II porto di Algeri bombardato II velivoli nemici distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate co-Inunica: L'ariazione delPAsse ha bombardato questa notte il porto di Algeri. Su Pantelleria nel rorso di vlolenti attacrhi norci. quattro velivoli sono stati distrutti dalle artiglierie. Una duplice incursione avversaria causava danni e vittime nci dintorni di Taranto, dove uu »Liberatort precipitava rolpito dal fuoco della dilesa. Batterie contraeree, entrate in azione contro nna lormazione nemira che sorrolava il lerritorio della provinria di Trapa ni. ahbaltevano con aggiustato liro quattro apparerrlii. l'n altro himolore si inaliissava in mnre nci pressi delI'isola di Favignana in seguito a com-battimento con la nostra caccia. Nel cielo di Malta cacciatori germanici hanno abbattulo un >SpilIirec. NOTA AL BOLLETTINO 1100 Fra la popolazione della provinria di Taranto a seguito delle inrursioni citate dal BoIIettino di oggi si deplorano 24 morti e 41 leriti. Vojno poročilo št. 1106 Alžirsko pristanišče bombardirano II sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Osno letalstvo je to noč bombardiralo pristanišče A I ž i r. Nad P a n t e 11 e r i j o je topništvo med silovitimi letalskimi napadi seslrelilo štiri letala. Dvojni nasprotni napad je povzročil škodo in žrtve v okolici T a r a n t a , kjer je bil od obrambnega ognja sestreljen en »Liberator«. Protiletalsko topništvo, ki je streljalo na sovražno skupino, katera je preletela ozemlje pokrajine T r a p a n i, je s točnimi zadetki sestrelilo štiri stroje. Še en drug dvomotornik je treščil v morje blizu otoka Favignana, zadet v boju z našimi lovci. Nad Malto so nemški lovci zbili en Spitlire. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1106 Pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, so našteli 24 mrtvih in 41 ranjenih med prebivalstvom v pokrajini Taranto. Minister Acerbo o novem vojnem posojilu Italijansko ljudstvo bo podprlo mogočni finančni odpor države in dalo vojskam sredstva za narodno zmago Rim, 5. junija. AS. Snoči je imel finančni minister. Acerbo po radiu govor o novem državnem posojilu, ki ga bodo podpisovali od 7. do 21. junija. S preprosto in resnicoljubno besedo je razložil nagibe, načine in koristi tega jkiso-jila, ki ga je sklenila razpisati vlada. Velikokrat je bilo rečeno, da blagajniška sredstva začenjajo vojno, posojila jo vzdržujejo, davki pa jo končujejo. Ce navedena rečenica velja za vojne, ki so omejene po prostoru in po trajanju, pa ne dr/i, kadar gre za obsežne in dolgotrajne spopade. To velja za prejšnjo svetovno vojno in tudi za sedanjo. V večini primerov drži, da se v začetnem obdobju vojne krijejo potrebe z blagajniškimi operacijami, to se-pravi v glavnem z uporabo blagajniške gotovine nli pa s kratkoročnimi predujmi emisijskega zavoda, za naslednje stroške in prav do konca vojne pa se položaj v glavnem ureja s posojili in s preprostim preurejati jem in izboljševanjem davčnega aparata. Za uravnovešen je gospodarstva po vojni in za kritje vojnih izdatkov je treba te stroške sčasoma razdeliti sorazmerno med vse sloje. Potrebno pa je predvsem izboljšati in vskladiti davčne odredbe. Ako pa se vojna podaljšuje in naraščajo njeni stroški, pa postaja vedno nujnejša, v določenem trenutku pa kar neodložljiva potreba, da se izvede prožno, dinamično gibčno in stalno nadzorovano uravnovešenje med davki in posojili na kratke in dolge roke. To pa zato, da bi moglo delo potekati ob čim manjših možnih težavah po zamisli, ki se ji pravi »kroženje kapitala«. In tako po eni strani državne blagajne z javnimi posojili jvibirajo večino" razpoložljivih prihrankov, ki bodo v naslednji dobi pritekli nazaj zaradi potrebne razdelitve stroškov, po drugi strani pn zagotavlja ta večje davčne dohodke. Seveda je treba pri modri in oprezni finančni politiki nameniti večje davčne dohodke zato, da se do zadnjega beliča zagotovi pokritje novih, po pogodbah določenih državnih obveznosti, pa naj gre za posojila ali pa za vojne pokojnine. To je temeljno preprosto načelo zdravega kolebanja med izdatki in javui-nii dohodki v vojnem času. S tem v zvezi pa se sama po sebi prikazuje, kolikor 6e tiče izdatkov, tista stroga politika, ki ukazuje nemudoma ustaviti vse. kar ni neizogibno potrebno za vodstvo vojnih operacij in kar, če gremo do skra jnih meja, šo ne škodi učinkovitosti civilne službe. Za državo, kakor je naša, ki ne razpolaga s predujmi in posojil iz tujine, ni izven tega okvira nobene možnosti za kritje ogromnih potreb naroda, ki je v vojni, razen v povečanju denarnega obtoka. Napoleonu pripisujejo, toda v resnici je treba pripisati enemu njegovih ministrov izrek, da je bankovec za 'moralo države prav tisto, kakor kuga za telo. Čeprav je razvoj sistemov samostojnega denarnega gospodarjenja opravičil toliko obsodbe vrednih zmot, vendar je gotovo. da pomeni zatekati se izključno le k izdajanju bankovcev, pripravljati nesrečo, ki prinese lahko po- Tajnik stranke poroča o delu GIL-ovih kuhinj Rim, 5. junija. AS. Tajnik stranke je podal | Duceju naslednje poročilo o šolskih kuhinjah GIL-a: | Konec šolskega leta so prenehale delovati kuhinje GIL-a, ki 60 začele delovati 1. oktobra, po opravljale 6voje delo tudi med zimskimi počitnicami, tako da je njihovo podporno delo trajalo 200 dni, kakor ste Vi naročili. Podpore je bilo deležnih naslednje število učencev: oktobra 879.810, novembra 1,224.212, decembra 1,352.729, januarja 1,191.427, februarja 1,376.594, marca 1,424 341, aprila 1,300.075, maja 1,400.000. Čeprav'so bili deležni podpore vsi resnično potrebni prosilci in čeprav so bili kriti izdatki od zveznih poveljstev, je vendar bilo doseženega nekaj prihranka od 520 milijonov lir, namenjenih za te podpore. Ta prihranek je bil uporabljen za podpore v kolonijah za tiste, ki so morali zapustiti mesla, v počitniških kolonijah za delavsko mladino, za otroke, ki so potrebni posebne nege in za nadaljevanje GIL-ovih šolskih kuhinj v pokrajinah Kalabrija, Sicilija in Sardinija z ozirom na posebne krajevne potrebe. Krajevni boji na vzhodu Veliko sovjetsko oboroževalno podjetje ob srednji Volgi bombardirano 22 sovjetskih letal sestreljenih Hitlerjev glavni stan, 5. junija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja mirno. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je napadel preteklo noč pomembno sovjetsko oboroževalno podjetje ob srednji Volgi. Opaženi so bili številni bombni zadetki v velikih tovarniških objektih pozneje pa požari okrog njih. I)avi so hitra nemška bojna letala v Severnem ledenem morju potopila dve trgovski ladji s skupno 6000 tonami. Lovci iz spremstva so sestrelili po do sedaj razpoložljivih vesteh 22 sovjetskih letal. Izgubili smo eno lastno letalo. Pristaniške naprnve v Aižiru so bile bombardirane v noči na 5. junija. Pri napadu sovražnih lovcev na zaščitne enote vojne mornarice pred nizozemsko obalo so slednje sestrelile dve sovražni letali. Oddelek hitrih nemških bojnih letal je obstreljeval včeraj pristaniške in tovarniške naprave v južnoangleškem obalnem mestu E n s t b u r n e. Težka nemška bojna letala so napadala kraje v z a p a d n i, srednji in južni Angliji. Od vseh teli nastopov se dve nemški letali nista vrnili. Berlin, 5. junija. AS. Dejstvo, da je bilo v maju uničenih na vzhodnem bojišču 1257 sovjetskih letal, Nemci pa so izgubili le M H, je najboljši dokaz za premoč, nemškega letalstva nad sovjetskim in je najboljše zanikanja boljševiških in angleških po-Cfeul, češ d* so bi^ zadnje lini na vzhodnem bo- jišču letalske bitke na kubanjskem mostišču, pri Orlu in Kursku, kjer da je nemško letalstvo zgubilo 100 do 150 strojev. Na vzhodnem bojišču ni bilo velikih letalskih bitk, res pa 60 bila delavna ogledniška letala in številni so bili napadi na prometna ter preskrbovalna središča. Nemško letalstvo je tu doživelo nekaj izgub, ki pa so malenkostne v primeri 6 sovjetskimi izgubami. Berlin, 5. junija. AS. Nemška uradna agencija je izvedela, da je včeraj skupina nemških hitrih l>ojnih letal napadla mesto Eastbourne na južni angleški obali. Nemška letala so iz nizke višine spuščala razdiralne bombe na industrijske iu železniške naprave. Nastali so obširni požari. razne posledire, nesrečo, ki Je n! mogoče preprečiti drugače, kakor da se omogoči čim prožnejši in gibčnejši denarni obtok, ki sem ga omenil prej. V glavnem država nima na razpolago več kakor dveh načinov za kritje izrednih stroškov v vojni: posojila ali pa davki na večino denarnih sredatev, ki so narastla spričo poživljenega obtoka, katerega so narekovale začetne potrebe vojnega gospodarstva ali nujne potrebe državne blagajne ali pa neizogibne motnje v obtoku. Ali pa se doseže kritje stroškov z nadaljnjimi novimi izdajami plačilnih sredstev. V prvem primeru so država dokoplje do tega, da drži vajeti v rokah, ko nastopijo pogoji za ravnotežje v gos|>odarski konjunkturi, in da izda primerne ukrepe ter tako obdrži veljavo svojemu denarju. Ako se tega prvega načela ne držimo ali pa so ne posreči držati se ga do konca, potem je ni druge možnosti. kakor zavrteti tiskarski stroj za bankovce in tako množino krožečega denarja še povečali ter gledati, kako narodna valuta divje pada in se začno cene dvigati. Ni treba naštevali posledic, strahot in pogube taksnega bolnega finančnegn in gospodarskega procesa, ki so doživljale mnoge države med prejšnjo svetovno vojno in po njej, in se jih prav vsi še dobro spominjamo. Faiizem je jasen in odkrit nasprotnik te nevarne možnosti. Besede, ki jih je Duce izrekel lani 26. marca v Beneški palači, so temeljni kamni naše politike. Množic italijanskih varčevalcev ne more drugega, kadkr pritrditi tem smernicam, ki poroštvuje za trdnost narodnega kredita in varuje vse gmotne in moralne vrednote te trdnosti, ki je nainepo-srednejši izraz in označba vso naše gospodarske usode, namreč trdnosti italijanske lire. Zato je prav, da država od časa do ča«a kliče, da se okrepi volja in stremljenje in da bi se dal vsem varčevalnim silam nov zagon. V tem kočljivem začetku četrtega vojnega leta, v katerem se je pojavil zastoj v avtomatskih naložbah kapilalov, kar se je takoj poznalo v naraščajočem obtoku bankovcev in v sporednem porastu cen, se je vlada spravila na delo. da uredi in izpopolni svojo finančno politiko. Hotela jo je spraviti v sklad s sedanjimi potrebami ter v okrepitev državnega proračuna, ki je dopuščal večjo ali manjšo svobodo, izkoristiti viseče dohodke, na katere mora računati. Tako jo hotela s primernimi ukrepi popravili ustroj izmenjav, pa naj pride v njih do kakršnega koli nenavadnega položaja, ter spravili pod dejansko državno ureditev nekatere panoge, ki so se iz raznih vzrokov hotele izmikati njenemu nadzoru. Tako se je finančna politika lotila fiskalnih sredstev, s katerimi bi zajela tudi nove dohodke, ki še niso bili enakomerno obdavčeni. Glede tega se je izkazala tudi smernica socialne pravičnosti, ki jo je zasledovala fašistična vlada, s tem da je okrepila fiskalno nadzorstvo, ki naj bi bolj slrogo pazilo med drugim na vojne dobičke. Ti so namreč v nekaterih oblikah nenadoma in silno močno narastli, tnko da vznemirjajo dušo delavskega ljudstva ter pogubno vplivajo na srčnost bojevnikov in njihovih družin. Izdali so primeren pravilnik in stroge ukrepe za buden nadzor glede ureditve in revizije cen vojnih dobav. Na ta način bo finančna politika dosegla dvoje ciljev: prvi je splošen in v skladu s civilno pravičnostjo, ki sn naslanja na nezmotljiv zakon sorazmerja, ki naj vlada v vseh gospodarskih odnosih in naj popravi neskladnosti med preteklostjo in sedanjostjo; drugi poseben cilj pa je v tem, da bo navadni državni proračun v najkrajšem času prišel do ravnovesja. Tako bodo vsi varčcvaloi lahko mirni glede svojih naložb, ker bodo videli, da so njihove koristi zavarovane z običajnimi fiskalnimi dohodki. Toda še drugo poroštvo je d6no za varnost vrednotic, ki so jim bile izročene: tu bi rad samo omenil, kako vesel sem bil. da sem lahko pred obema zakonodajnima zbornicama razložil obvezo, ki jo je polrdil Duce, glede razdelitve bremena. Breme bodo morali po načelu sorazmerja nositi bogati državljani, tako da bodo po merilih jasne pravičnosti pri- spevali po svojih možnostih na raznih gospodarskih področjih. Ta načela je fašistična vlada žo uveljavila. Tako bo državni proračun v svojem običajnem delu prišel do ravnovesja, kar bo izpričalo, da bo država nadaljevala svojo finančno politiko s primernimi moralnimi in pravičnimi smernicami. Uredila bo zdravo gibanje med denarno izmenjavo in tako zvanimi moralnimi vrednotami, in sicer s sredstvi, ki bodo uresničila potrebno disciplino ter preprečila vsakršni poskus inflacije. Vlada se je zdaj lotila državnega varčevanja, da bi bila kos neodložljivim in najvišjim denarnim potrebam vojne. Zavrača vsak prisilen ukrep in vsakršno enodnevno ter škodljivo sredstvo in se obrača «amo na množico državljanov, ki naj v običajni obliki prispevajo prostovoljna jiosojila ter hkrati nudi varčevalcem posebne ugodnosti. Novi petletni državni papirji z nagrado so namreč na razpolago pod najboljšimi pogoji in nudijo znatne koristi, ker prinašajo dejanski letni dobiček ■>.<*)% ter so prosti davka nasledstva, vpisnega davka pri prenosu za dote in rodbinsko premoženje. Najbolj značilno zanje pn je. dn bodo v poslednjih dveh letih sprejeti kot plačilo neposrednih davkov, "lako bo nova državna vrednotnica po volji lastnika lahko veljala kot plačilno sredstvo že po treh letih. Glede tega pa bi še rad pripom-nil, da ne bo pri tem nobene izgube. Pri državnih posojilih pa morajo imeti podpisovale! v oeeli še več kot osebno korist, ker sc mornjo zavedati, da s tem pomagajo domovini in tako zbirajo sile vseh njenih sinov za skrajne napore. Po drugi strani ie odveč pripominjati, da mora državljan, če hoče sodili o primernosti in splošnih ugodnostih posojila, upoštevati bistvene stvari iz finančne politike svoje vlade, da jo bo lnliko docela odobril z duhom in ji podaril zaupanje, ko bo podpisoval ogromne ali skromne vsote, katere se obveže plačati. Zdi se mi. da sem vam dal zanesljiva zagotovila o trdnosti državnega proračuna. Dodajam še, da teža javnih dolgov, ki bremeni narodno, bogastvo in davčni ustroj, ne sme vzbujati vznemirjenja, četudi ni lahka. Najprej je treba poudariti, da se je ustroj državnega gospodarstva pokazal, da je sposoben prestajati tudi trde preskušnje. Poleg tega znašajo obresti za dolgove 3 >'"o od dejanskih dohodkov državnega proračuna. To je skoraj enako razmerje kakor v letu IS90. ki je v letopisu italijanskih financ zapisano kot leto velikega olajšanja. In kakor tedaj bo tudi danes italijanska država znala biti kos svojim obveznostim. Res je, dn je letn 1920 to razmerje pndlo na približno 20%, a treba je upoštevati, da smo zdaj v najbolj kočljivem in najbolj težavnem razdobju vojne in da po drugi strani zaradi novih in starih davčnih kreditov tn odstotek pada že od '■>'■>% na 30%, s čimer je doseženo izboljšanje takega obsega, da daje to nadaljnje poroštvo varčevalcem. Žalil bi vaša čustva, če bi se no vsej tej razpravi o posebnih splošnih koristili hotel muditi še pri moralnem in domoljubnem pomenu podpisovanja in pri pospeševanju podpisovanja pri drugih. Vsi, Ki me poslušate, ste sinovi in dediči časti našega naroda, ki daje iz sebe svoje najboljše v hrabrih in neustrašnih voja-k i h vseh vrst orožja, s čimer drži pokonci! tisočletno izročilo slave, medtem ko kaže svetu zbrani ponos svojih mest, žrtev opustoševalne-ga besa nasprotnikovih napadov. Italijansko ljudstvo, ki po poljih, po delavnicah, po tovarnah in v civilni službi nadaljuje vsakdanje delo. daje" svetal vzgled čudovite discipline in neomajne zavesti o dolžnosti in bo s svojimi prihranki zntrdno hotelo podpreti mogočni finančni odpor države ter dati vojskam sredstva, potrebna za našo obrambo in za zmago naše zgodovinske usode.c Sovjeti so imeli občutne izgube Berlin, 5. junija. Sovjetski pritisk na kubanjskem mostišču se je polagoma zmanjšal. V Berlinu smatrajo, da 60 hoteli Sovjeti s tem napadom predvsem vezati nemško-romunske divizije, da bi lahko mirno poslali svoje divizije proli Krimskaji. Zdaj se že lahko reče, da so nemško-romunski obrambni uspehi stalno pomembnejši in položaj se je ustalil, ker 60 bili uničeni vsi sovjetski tanki, ki so predrli glavno nemško zaporno črto in ker so nemško-romunski oddelki v protinapadih zavzeli tiste postojanke, ki so jih morali 1. junija zaradi velikanske sovražne premoči opustiti. Kdini nevarnejši sovjetski napad je bil predvčerajšnjim pri Kijev-skoju. Po običajni topniški pripravi je sovjetska pehota napadla. Sodelovalo je kakih 60 bombnikov in 65 tankov. Takrat pa 6o nastopili nemški slrmo-glavci, se spuščali nad sovjetske oddelke, sejali smrt v ruskih vrstah in uničili 24 tankov. Ta etra- >114 De Gaulle je moral kloniti pred Eisenhowerjem Tanger, 5. jun. Nečastna komedija spora. Gi-raud-De Gaulle je končno končana. Angleški in ameriški zastopniki v Aižiru so morali zelo trdo delati za dosego tega uspeha. Tako je včeraj Reu-ter tolmačil sporazum med obema malopridnima nasprotnikoma. Eisenhovver je sprejel De Gaullca in mu sporočil, da se ntora v 24 urah sporazumeti z Giraudom. sirer mu lio odvzel dovoljenje za bivanje v Aižiru in ga izgnal v London. Ta ultimat je dovedel do sporazuma, o katerem zdaj loliko govorijo. Rešena pa so bila le obrobna in drugotna vprašanja, vsi globlji vzroki za spor pa niso bili odpravljeni. Sklenjeno ie bilo: t. da se smatra 6 članov (Giraud, Georges in Monel na eni ter Ge Uaulle, Catroux, Massigli iu Philip na drugi 6trani) za člane vlade brez ozira na zakasnitve in pridržke, zaradi katerih se ta komite uradno še ne imenuje »vlada<; 2. da bodo opredelili f>oložaj poveljnika oboroženih sil; 3. da bodo pozneje rešili osebna nasprotstva ter odstavili nekatere funkcionarje; 4. da bodo združili degaul-lovske in giraudovske oborožene silo (lo vprašanje je najtežje). Medtem so bili takoj odpuščeni Nogues, Bergeret, Peyrouton in drugi Giraudovi vojaški in civilni poveljniki. Admiral Mussellier, ki ga je Giraud imenoval za poveljnika alžirske policije, je bil razrešen in bo poslan v inozemstvo. Calroux ie oblekel trojno obleko: člana vlade, komisarja v Aižiru iu urejevalca muslimanskih zadev hoten napad je zmedel sovjetske polke, ki so prenehali napadi, dočim 6o se tanki še naprej borili. Berlinski listi objavljajo tudi prvo poročilo o množičnem nemškem letalskem napadu na Kursk, ki se nahaja med Orlom in Bjelgorodom. Postaja v Kursku je bila dobesedno zbrisana in Sovjeti so v letalskih bojih zgubili 51 letal. Radio Moskva je poročal, da se je te velike letalske bitke udeležilo 500 letal. »Volkischer Beobachterc poroča tudi o bojih med Veliskoni in Velikimi Luki. Ogledniška letala so poročala, da se sovražnik pri Velisku pripravlja za napad. Nemški napadalni oddelki so ponoči prekoračili poo naznanjen pozneje. Vsa potrebna pojasnila dobite pri gosoo-du župniku. Priglasite se kmalu, ker imamo veliko manj prostora kot nekdaj!— Vodstvo zavoda sv. Stanislava. Baragovo semenišče, Bleivveisova 52. — Ravnateljstvo I. žensko realne gimnazije sprejema prošnje za sprejemni izpit za gimnazijo dne 14. in 15. junija I. 1. (Lichlenturnov zavod, dvorišče desno) od 8—11. Prošnjam, spisaniin na taksnem papirju za 6 lir in naslovljenim na ravnateljstvo, je priložili rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli. V prošnji je tudi navesti izpitni rok (v juliju ali v septembru). Izpiti v poletnem rokn se bodo vršili od torka, 27. julija, dalje. Natančnejša navodila elede izpitov bodo objavljena na oglasni deski (Lichlenturnov zavod, dvorišče). — Ravnateljstvo. D;plomirani dentist ztbar Vinko Slanovec se je preselil na Kongresni Irg S/I poleg Kina B Matica" Sprejema: 10-13 15-18. Izven teh ur po dogovoru — Sprejemni izpiti na IV. moški realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili v poletnem in jesenskem roku. Učenci letnikov 1930, 1931, 1932 in 1033, ki imajo namen, da vstopijo v I. razred gimnazije, morajo ravnateljstvu do 15. junija predložiti na taksnem papirju za G lir spisano in od očeta odnosno njegovega namestnika podpisano prošnjo za pripustitev k izpitu. V prošnji naj se navede, v katerem roku, v poldnem ali v jesenskem, 1k> učenec delal izpit. Prošnja naj bo opremljena s potrdilom upravitelja ljudske šole, da je učenec v šolskem letu 19-12-43 obiskoval 4. odnosno 5. razred ljudske šole. Prošnji naj se priloži rojstni in krstni list in *kakor hitro bo mogoče, tudi izpričevalo četrtega razreda ljudske šole. Dan in ura izpitov v poletnem roku bosta objavljena pravočasno. — Učenke, ki žele delati sprejemni izpit na tiršulinski gimnaziji v Ljubljani, naj spišejo prošnjo na navadno polo papirja do 15. junija. Prošnji prilože: izpričevalo četrtega razreda ljudske šole, rojstni in krstni list ter 4 lire v denarju. — Splošna bolnišnica v Ljubljani sporoča, da je sprejem bolnikov na očesni oddelek zaradi ob-navljalnih del v poslopju za daljšo dobo omejen na najnujnejše primere. — Ginekolog dr. Vito Lavrič ne ordinira do 17. junija. — Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografijo hitro in lično F o t o B e m — Wol-fova 6. — Žegoza — Mali gospodar obveščata svoje člane, da 7. junija še ne bomo delili krmil. Kdaj se novo razdeljevanje prične, bo objavljeno v sobotnem in nedeljskem časopisju. Medardove dneve, ko se je prve junijske dneve močno zlilo in je padlo obilo dežja, ki je bil prav blagodejen in je pomogel vsemu rustlin-stvu k še bujnejšemu razvoju in razcvitanju. Jutra so še nekoliko hladna. V soboto zjutraj je toplomer v mestu med zidovjem z.aznamovaj +7.8" C, na prostem pa je bilo, tako n. pr. pri vremenski opazovalnici na Opekarski cesti v Trnovem, sumo +5.1° C. V petek je bilo že topleje kot prejšnji dan. Dnevna temperatura se je dvignila na +20.4° C. V soboto zjutraj je bilo jasno in sončno, brez megle. Barometer se je dvignil nn 765.3 nun. — Aromatizirana jedilna soda. — Proizvod Laboratorija Zika. —- Zahvala ia priznanje! Na mojih posevkih, posebno na koruzi so mi povzročale vrane vsako leto neizmerno škodo. S jiosebej za to pripravljeno, inž. Prezljevo zastrupljeno val«) mi je letos uspelo vrane z mladiči vred pokončati in tako rešiti prevažno letošnjo setev, iz-rekum javno zahvalo in priznanje g. inž. Prez-1 jn, pooblaščenemu agronomu, specialistu za rastlinske bolezni — fitopatologu, Ljubljana, Wolfova ulica 3 za ves njegov trud, posebej še za njegove številne poizkuse in s tem v_ zve- zi za njegove osebne in tudi materialne žrtve. — Jakob Kavčič, Ljubljana, Gradišče 5. — Polži — fi/.olovi škodljivci so se pojavili, a mnogih krajih v Ljubljani in okolici, kjer > nasadili veliko natiškega visokega fižola in idi nizkega, so se pojavili po zadnjem hudem »ževju ruzni polži, ki so se spravili na fižo-ivo perje ter ga začeli objedati, tuko da pu- Polži — fi/.olovi škodljivci so se poja Na mnogih krajih v Ljubljani in okolici, kjer so nasadili veliko natiškega visokega fižola in t ud de lov. , _ . ste samo listnate žile. Nekateri polži so majhni in sivkastobeli. Te je težko opaziti. Drugi so veliki in rdeči. Zadnji so se ponekod pojavili v velikem številu. So zelo požrešni. Da se teh škodljivcev ubranijo, so nekateri mali obdelovalci fižolovo perje posuli z lesnim pepelom. Drugi pa so jih začeli pobirati in zatirati. Pravijo tudi, da se je pojavila že fižolova uš. Lani je napravila ta škodljivka veliko škodo po fi/.o-lovili njivah. Nekateri so bili celo primorani nakupiti novo semenje in znova fižol nasaditi. Na ljubljanskem trgu se še vedno dobi precej semenskega fižola raznih vrst. — Nepremičninski trg. Kakor se opaža skoraj v vseh državah od začetka vojne sem. vlada tudi v naši pokrajini na nepremičninskem trgu veliko mrtvilo. To mrtvilo izhaja predvsem od malega števila ponudb za prodajo nepremičnin, ker 6i hočejo na splošno lastniki obdržati svoja posestva. V Ljubljani pa je proti koncu preteklega lela nastopilo v tem ozi-u znatno oživi icnje, odkar je družba »Emona« začela prodajati v mestu svoje hiše in zemljišča; mnogi varčevalci so uvideli ugodnost teh nakupov in v nekaj mesecih so bila ZBIRKE „ N A $ A KNJIGA14 Prosimo Vas, da dvignete v naši knjigami knjigo: Branislav čosič Dva svetova ki je pravkar izšla ZALOŽBA „NAŠA KNJIGA" prodana skoraj vsa posestva v mestu. Sedaj se v tem oziru nudijo varčevalcem pokrajine nove možnosti za nakup nepremičnin, o čemer priča zanimiva knjižica, ki jo je izdala družba »Emonac in ki je interesentom brezplačno na razpolago V tej knjižici so jasno |>opisana posestva, velika in mala, ki se nahajajo v pokrajini, kakor tudi veliko število mestnih hiš v Kočevju. Vsa !a posestva in hiše so naprodaj. Seveda je v knjižici opisanih samo nekaj primerov, ker se niso mogla upoštevati vsa posestva, namenjena za prodajo; vendar so pa razvidne široke možnosti, kl se s tem nudijo varčevalcem, tako da je praktično vsakomur, ki razpolaga vsaj z malo gotovine, omogočena ugodna investicija z nakujKitn nepremičnine. Za kupce teh nepremičnin so določene posebne ugodnosti. vsled česar je gotovo, da bo ta pobuda vzbudila zanimanje varčevalcev. Iz Novega mesta Opozorilo vsem lastnikom pisalnih in računskih strojev ter registrirnih blagajn »National«. Vsa kili deset dni pride v Novo mesto strokovnjak Boris V. Simandl iz Ljubljane. Naročila sprejema iz prijaznosti g. Barborič — »Bata«, Novo mesto. iz dela in življenja - o<§ iu in 4am Razodetje sv. Janeza nam v knjigi istega naslova razodeva naš škof dr. Gregorij Rožman Skrivnostno razodetje sv. Janeza zanima danes pač vsakega, zato kupujte to knjigo, ki jo dobite po vseh knjigarnah. — Cena broširane knjige je 10 lir, v polplatno vezane pa 25 lir. — Poverjenike Družbe sv. Mohorja, ki se kljub prošnjam še niso oglasili in še niso sporočili letošnjega števila udov, prav lepo prosimo, da lo čimprej store. V nasprotnem primeru ne m(H' remo jamčiti za to, da bodo knjige dobili. kaitK natisnili jih bomo samo za ude. Posamezniki, ki bi se še radi naročili na Mohorjevke za leto 1944 (za 20 lir štiri lepe knjige), se še lahko priglase v Mohorjevi knjigarni v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 19. — »Acitron« Vam nadomesti svežo citrono; Proizvod Laboratorija Zika. — V pričakovanju lepih Medardovih dni/ Dne 8. junija bomo praznovali sv. Medarda, dobrega vremenarja, o katerem pravi stari vremenski rek: »Kakršno vreme na Medarda, takšno ostane 40 dni.« Lahko pričakujemo lepe Iz Gorizije Ugodno vreme. Po prvem deževnem tednu v maju se je vreme ustalilo in smo imeli razen grozečih ledenih svetnikov in mrzle Zofije prav prijetne spomladanske dneve. Štirinajst vedrih, suhih dni je nevarna dobrota v sedanjem letnem času, ko vse poganja, rase in hiti v zorenje. Zemlja rabi moče. Ko začne primanjkovati vlage, opeša vse življenje. Ob koncu tretjega majske?« tedna so se zato že slišali glasovi o potrebi dežja, o nevarnosti suše. In nebo je bilo res usmiljeno. Po nekaj dneh skrbnega pripravljanja smo v noči na ?.5. maja dobili izdaten dež. Ljudje so govorili o milijonskih in milijardnih vrednotah, ki jih je drž nasul na zemljo. Naslednji dnevi so bili pa zopet lepi. večinoma sončni in jasni. Zemlja je znova zasopla, se ogrela in podvojila svojo plodnost, kmet je pa s poživljeno silo nadaljeval svoje delo. Prav res: vreme nam je letos izredno naklonjeno. Smrt stare matere. V častitljivi starosti 83 let je mirno v Gospodu zaspala gosjva Jožefa Rojic, rojena Budihma, gostilničarka pod Kapelo, mati ugledne družine. — Naj ji sveti večna luč, žalujočim iskreno sožalje I Z Gorenjskega Zborovanje mladih žena v Vetrinjn. Zadnjo nedeljo v maju je bilo v Vetrinjn zborovanje mladih žena, zastopnic iz vseli okrožij. Vsega skupaj je prišlo 50 krajevnih skupin, med njimi so bile tudi nekatere iz Gorenjske s svojimi voditeljicami. Po govorih je bilo tekmovanje v petju in tudi v športnem udejstvovanja. Požrtvovalno delo starejših ljudi. Ker pri: manjkuje delovnih moči, je pozval vebkovški župan \Verner Eberle prebivalstvo na skupno delo. Treba je bilo izravnati stavbišča za nove naselbine preseljencev iz Kanalske doline. Županovemu pozivu za prostovoljno delo se je odzvalo nad sto mož in žena, ki so v skupnem delu pripravili stavbišča za novo naselbino. »Viilkisclier Beobachter« s posebno pohvalo omenja, da sta pri tem delu med drugimi tudi krepko pomagali dve ženi, slari 68 let, dve, stari 71 let in ena celo 76 letna. Tudi več moških starih nad 80 let je krepko vihtelo lopate. S Spodnjega Štajerskega Graške gimnazijke bodo otroške vrtnarice na Spodnjem Štajerskem. Ker primanjkuje otroških vrtnaric za na novo ustanovljene otroške vrtce za časa žetve zlasti na Sp. Štajerskem, so v Gradcu prdčasno končali sedmi razred na gimnazijah. Te sedmošolke so imele sedaj večdnevni tečaj, kjer so se naučile vsega dela v otroških vrtcih in se tako izobrazile za otroške vrtnarice. Ker se je mnogo sedmošolk prostovljno javilo za ta tečaj, bo lahko okrog 100 otroških vrtnaric poslanih v različna spodnještajerska okrožja. Pred nedavnim je bilo zborovanje gimnazijk in je na tem govorila mladinska voditeljica Teragln dekletom o odgovornosti, ki jo v otroških vrtcih prevzamejo. 1. junija je odpotovalo že 70 deklet v otroške vrtce, 15. junija bo odpotovalo nadaljnjih 40. Dekleta bodo pomočnice v žetvenih otroških vrtcih žez poletne tri mesece. Gimnazijke bodo poslane tudi v kočevsko preseljensko taborišče v Sv. Petru pod Sv. gorami. Tu sem bodo tudi hodila dekleta na enoletno obvezno delo pri socialni oskrbi preseljencev. Razstava spodnještajerskih umetnikov od 3. do 6. junija ne bo v mariborskem gradil, ampak v mladinski zborovalnici na Tegctthof-fovi cesti. Poleg že zadnjič naštetih umetnikov bo razstavil tudi grafik Viktor Balun. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 33-letna šoferjeva žena Marija Springer roj. Gaber; 91-letna posestnica Antonija Duh; mesarski pomočnik Maks Kristan; uradnik drž. žel. Alojzij Unger. V Vitanju je umrla 40-letna Ema Kranjc rojena Sinkovič; v Gradcu ključavničar Jurij Germ iz Slov. Bistrice; v Rogaški Slatini 88-letna Barbara Goričan iz Irja in Antonija Lesiak iz Ratajnske vasi. V Cretu 81-letna Terezija Rebolj; v Št. Juriju ob j. ž. 74-letni Janez Gorjup; v Skorbi pri Slovenji vasi 76-letna Terezija Senekovič. Drobna ljubljanska kronika Kongregaelta gonpodlfen In konerega-1II. nadstropje, so odlično organizirane in Ctla učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj red-1 zato na najboljšem glnsu. Pouk se vrši po ni' shod v ponedeljek, 7. juuija. Pridite vse! DrugI del rekolekelje za gospe In matere v LIcbtenturnu ho v četrtek. 10. juni.ia, ob 8 7,jutraj z nagovorom, skupno sveto mašo in obhajilom. Pridite! Odsek za protiletalsko zaščito mestnega poglavarstva se bo preselil v tehnični oddelek (Kresija), Lingarjeva ul. 1. H. nad. soba 43. Zaradi preselitve odsek v ponedeljek 7., in v torek. 8. junija, ne bo posloval. Od srede 10. junija, dal.ie pa vabimo hišno posestnike, da oddajo popisne polo za nlsno zaščito A in li iu načrte zaklonišč v teli novih prostorih. Vodstvo po razstavi v Jakopičevem pa-vilionu bo imel danes, 6. t. m., g. akad. slikar Stane Kregar s posebnim ozirom na našo časopisno kritiko. Obenem opozarjamo, da ie danes nepreklicno zadn.n dan razstave. Pohitite z obiskom razstave moderne slovenske likovne umetnosti. Sprejemni Izpiti za prvi razred gimnazije. Dno 7. junija se začno posebne lnstrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljila in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Itazlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji-strokov-njaki. Prijave se sprejemajo še v nedeljo dopoldne in v ponedeljek ves dan. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg 2, II nadstr. Specialne strokovne ln strukclje za gimnazije ln meščanske Sole Prihodnji komorni koncert, ki ga bo izvajal Ljubljanski komorni trio, bo v pe: tek,'11. junija, ob 19 v veliki filhartnonični dvorani. Trio, ki ga tvorijo violinist Albert Dermelj. čelist fenda Sedlhaner in pianist Marijan Llpovšek. bo izvajal na cm koncertu izredno izbran, lep spored, kl ga tvorijo naslednja dela: Beethoven: Trio v c-molu op. 1 št. 3; Pizzetti: Septem-berska rapsodija, in Dvorak: Dumky op. 90 Ljubljanski komorni trio. je odigra io več samostojnih koncertov z izredno lepim uspehom, kar je popolnoma naravno saj so njegovi člani vsi priznani in ornimi ...... solisti Na koncert Komornega tria opozarjamo. Predprodaja se bo začela jutri v ponedeljek, v knjigarni Glasbene Matice. Specialne strokovne lnstrukcije 7.a glm nazlje in meščansko šole. Kongresni trg 2, jerhasi so je bili zvrhano polni. Trnov-čankam in Krakovčnnknm je treba odkrito priznati, da so si znale same vzgojiti do-jro solatno some. Sedaj imamo na trgu mehko majniško kraljico, dobro maslenko n parizarieo. Mnogo je bilo na trgu zc-ene nadzemske kolerabice. Tudi novega, m majhnega peteršilja, ter novega, prav tako majhnega korenja je bilo na izbiro. Naprodaj je bila dalje tudi domača nova fle-nila in novi češenj. Promet je bil velik. Na prostoru za gozdne sadeže so nekatere žensko prodajalo borovnice. Okoli njih je bilo mnogo gospodinj. Te so se .drža e discipline in tržnega reda. V petek je bilo naprodaj nekaj žabjih krakov, dalje je tvrdka »Riha> prodajala zmrznjen in na; sol jen morski jezik ali pločo, ribo, ki ji italijansko pravijo »passera«. So tri vrste te ribe, ki so vse okusne in dobre. Morski Jezik ali ploča je bila po 36 lir kg. Naprodaj jo bilo tudi voč kilogramov zmrznjenega in svežega lososa po .">6 lir kg. V LJubljani so umrli od 28. maja do 3. •o soboto v mesecu, je bil živilski tig leej živahen. Promet je bil velik. V peso hranjevel prodali mnogo goriz jskih en J V sobolo sprva češenj ni bilo na nI ia: Cerin Frane. 85 let. užitkar. Hru-vska cesta 23: Marn Josip, 7.1 let. užitkar, Vidovdanska 9: Snoj Jerica. 84 let, služkinja. Vidovdanska 9: Ščuka Ivan, 63 let. železniški delavec. Vidovdanska 9: Kastelie Mariia roj. Kralj. 85 let, zasebnica. Tovarniška 2: Mrli ar Tomaž, 89 let.' bivši grobar, Vidovdanska 9; Boštele Marija roj. Alek-šič, 08 let, žena krojača, Vidovdanska 9; Prestor Marija. 82 let. zasebnica. šišenska cesla RO. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Bezlaj Jakob. 74 let, poštni zvaničnik v p., Mandel jčeva 15: Rozman Marija, 35 let. Ko-znrie 124; Molk Marija, 09 let. posestmen, Vrhnika; Suhadolnik Marija, 71 let, vdova železniškega zvaničnik«, Sv. Jerneja e. 28; Zaje Mnri.ia roj. (Irniek, 77 let, vdova strojnika. Križevniška ulica 10. Oosenlee — unlčevalke borov. Mnogi sprehajalci, ki dnevno hodijo nn Golovec, s skrbjo opazujejo, knko gosenice uničujejo lepe. mlade bore. Na vrhovih borov se napravijo velikanske gruče posebnih gosenic, ki glodajo mlade igle in vrhove. Drevje začne naio hirati. Ljubljanski nepremičninski trg. V maju jo hil nepremičninski trg po podatkih zemljiške knjige precej živahen. Ob končnem pregledu ie treba omeniti, da je bilo v zemljiški knjigi rx umi vpisanih 32 kupnih pogodil za celotno kupno vrednost 1,054.293 lir Lani je hilo sicer več kupnih pogodb sodobnih pedagoških načelih. Dijaki-inje so pod strogim nadzorstvom, vodstvo pa je v stalnih stikih s Btarši. V mesecu juniju bosta dva učna tečaja, in sicer: a) priprava za malo maturo, bi priprava za spro-jemni izpit v 1. razred gimnazije. Lepi učni prostori v središču mesta: Kongresni trg 2, II. nadstropje. Mlakarjeva »Izgubljena Marta« r Frančiškanskem gledališču. Igra, ki ima pet de-nj, je nekoliko predelana. Nekateri prizori, zlasti v »Plesni šoli«, so popolnoma novi. Sodeluje 49 oseh, med njimi: profesor, maestro, dijakinje plesalke itd. Igra se bo ponovila v nedeljo,. 6. junija, ob 17. Predprodaja vstopnic, v nedeljo od 9.30—12 in od 15 daljo pri dnevni blagajni. Razstava akvarelov Bruna Vavpotiča Oborsnelovi galeriji na Cesti Arielle Hea jo vzbudila že prve dni mnogo zanimanja med občinstvom, ki jo prihaja v lepem številu občudovat. Med razstavljenimi slikami prevladujejo pretežno motivi iz Ljubljane, pa tudi številno krajine od drugod so zelo privlačne. Vabimo občinstvo, da si to razstavo ogledal Zadruga »Dom uMtelCe« v LJubljani ahi svoje članice in tovarišice na XII. letno skupščino, ki bo na hinkoštno nedeljo, 13. juni.ia t. 1.. ob 9 v pro3torih Učiteljske tiskarne. — Odbor. Učite se strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji - dnevni In večerni -.(eno-, dvo- in trimesečni) so pričnejo 4. junija, i'ouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna moloda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnlca. raznovrstni stroji. - Informacije in prijavo dnevno: Trgovsko učlIlSče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. Živahen sobotni trg. V soboto, li. t. m prvo soboto v mesecu, je bil živilsM trg pree tek češenj. V soboto sprva . trgu. Prispele so šele pozneje. Branjeve pa so bili dobre založeni r. novo, belo če Zasedena ^ta^Ua^od'trnovrtlh?^rakov»kIh j Lani je hilo sicer več kupnih pogodb v in, ftatS« br'^^«"'Silo '^."moTaS | Kreiiik v" slovenščini -19.45 Politični ko- tflovike"u lxak'o«ke solaU VeUkl^" mali' ljilki knjigi 42 kupnih pogodb za vrednost', mentar v slovenščini - 20 Napoved časa, 1.115.236 lir. Wally Bustiaehova. posestnica' v Ljubljani, Klorijanska ulica 7, je kupila nepremičnini, vpisani pod vi. St. 431 in 432 k. o. Vič, obstoječi Iz 11 parcel, za kupnino 120.000 lir. Zupančič Alojzija, posestnica v Ljubljani. Gradaška ulica 8 a, je prodala nepremičnino vi. št. 11 k. o. Krakovsko predmestje (hiša št. 8 a v Orailaški ulici in dvorišče) za 200.000 lir. Hišo je kupil Oresi. Janko, knjigovez v Ljubljani, Studentovska ulica 7. — Hrovat Josip in Hrovat Anica, posestnika v Ljubljani. Poljanska cesta 69, sta prodala Rudolfu Možetu. slaščičarju v Ljubi iani, Vidovdanska cesta 20. zemljiško parcelo št 545-3 njiva k. o. Moste v izmeri 507 kv. metrov za 32.000 lir. Gledališče Opera: Nedelja, t. Junlla, ob 17: »Prodana nevesta«. Izven Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 7. Junija, ob 18: »Scvlljskl brivec. Gostovanje Liano Cartinijeve in Gina Bechi.ia, članov rimske Kraljeve Opore ter dirigenta Arturja Lucona. Za gostovanje Liano Cortlnljeve, Gina Bechlja In Arturja Lucona v »Sevlljskem brivcu«, kl bo v ponedeljek, 7. t. m., so vse vstopnice razprodane. D r a m a t Nedelja, *. junija, ob 18.30: »Jesen«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek. 7. Junija: Zaprto. Naznanila RADIO. Nedelja. (. junija: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organistn ..lessandra Pasoueclja — 11 Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (o. O B. Marino) — 12,15 Razlaga evangelija v' slovenščini (o. K. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi In romance — 13 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 13 10 Poročilo vrhovnega povelj stva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Malega orkestra vodi dirigent Slane Lesiak — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Zaptotnik: Zagotovimo si dobro seme, kmetijsko predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert violinistke Francke Ro.iec-Ornikove, pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo — 19.30 poročila v italijanščini — 20.20 Filmske pesmi izva.ia orkester pod vodstvom dirigenta Petralija — 20.50 Predavanje v slovenščini — 21 Koncert radijskega orkestra in Komornega zbora vodi dirigent D. M. ftijnnee, slovenska glasba — 21.30 Zanimivosti v slovenščini — 21.40 Koncert trin Šlajs—Burger —Lipovšek — 22.20 Znani valčki — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 6. junija: 7.30 Pesmi ln napevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Orkester vodi dirigent Pe-tralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sljanec, giasba za godalni orkesler — 14.45 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmečkega tria — 17.35 Pesmi in napevi — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Letien — 19.30 1'oročiln v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, ■ poročila v italijanščini — 211.40 Lirična pri-roditov družbo EIAlt: Otello, uglnsbil Verdi; v odmorih predavanje v slovenščini, zn-nimivosti v slovenščini, poročila v italijanščini. LKKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Bleiwetsova cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgovn ulica 7: v po nedelj ok: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva eesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja V torek zvečer sem izgubil moško zaposlilo uro znamke »lko> brez jermenčka od subtieve ulice do Ambroževega trga. Poštenega najditelja prosim, da jo vrno v upravi »Slovenca«, Naša donašalka »Slovenca« v Rožni dolini g. Gale Marija je v četrtek, na praznik, izgubila ob pol 8 zjutraj na Cesti II., od Nereda do Mikliča, svojo torbico z Las-sepasaro ln nekaj denarja, kar pa je njen pretežen mesečni zaslužek. Poštenega najditelja naprošamo, da odda najdene stvari pri upravi »Slovenca*, Zlato dnmsko zapestno liro sem Izgubila na noti od Miklošičeve po Masarykovi do Dvofakove ulico. Najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v upravi lUta. PISA Pisa je bila ustanovljena kako stoletje pred Rimom. Je torej starejša od Večnega mesta. In ko je postala romanska, je bila nazvana »Colonia lulia obsequens«. Vsi, tudi oni iz oddaljenejših krajev, so na-zivali Piso »nagnjeni stolp«, mnogi 6vojo slavno Stolnico, nekateri svoje Pokopališče. No, združeni eo Stolnica, Zvonik, Pokopališče na edinem trgu. celo na edinem travniku, kakor dragulji položeni na brezmejni blazini iz zelenega žameta: »travnik čudežev«, kakor ga je bil nazval Gabriele d'Annunzio, ki opevajoč razna italijanska mesta, ni hotel povzdigniti le njihove lepote, temveč je 6kušal izvleči iz njih notranjo melodičnost. V resnici, če se vsepovsod razlikujejo med seboj italijanska mesta, velja za to v polni meri, ako bi ji hotel priklicati notranjo harmonijo: vse je harmonično, kar se razvija okrog njenih zidov, okrog reke ali morja, ki jo obdaja, ter svojskega rastlinja, ki jo krasi. Skozi Piso, prav kot skozi Firenze, teče reka Arno, ki se izliva ne daleč v TLrensko morje. Medlem ko Arno deli mesto Firenze natanko na dva dela, je v Piši oni del, ki živi v resnici intenzivno, ki je skratka »Pisa«, torej mesto, skrbno položeno na desnem bregu. Tu se vijejo v vljugah njena »tržišča«, tu se razvijajo njene trgovine, tu kipi duhovno življenje njene univerze, ki Je slavno-znana v vseh delih sveta; tu se nahajajo končno njeni najčistejši zakladi umetnosti. Leži nted Apenini in morjem, na neki čudoviti plodni ravnini. 1'isa je med toskanskinvi najživab-nejše mesto. Širne ceste in snažni trgi; marmorne palače so bleste v soncu; cerkve nudijo najpleiuenitejši in najgcnijalnejši pečat toskanske umetnosti. Ravne, 6ončne obrežne ceste so bogate sijajnih palač. Tak vtis ti dajo Pisa, ko ei prekoračil krog njenega obzidja. Vlis jasnosti. Kakor ee more z višine njenega Zvonika (sloviti nagnjeni Stolp, ki meri 54 50 tn višine, je nagnjen za 4.205 ni) uživati celotna čudovita panorama Apuanskih Alp, Apeninov, pogorja Pise in Livor-na, morje z otoki Toskanskega otočja, skratka velik del Toekane; tako tvorijo dela umetnosti, zbrana v mestu, celotno vrednost toskanske umetnosti, ki je tu zastopana, lahko se reče vsa v 6vojem najbolj genialnem razvoju. Domovina Nikole Pisano (XIII. stol.) in Gio-vannija Pisano (XIV. stol.), to je dveh izmed največjih italijanskih kiparjev; čisto naravno, da je spričo tega vsepovsod v 1'iei ostalo najboljše izmed njunih del. In zares, v katedrali, ki je iz čistega romanskega sloga, v latinski obliki, je slavna prižnica Giovannija Pisano, ki prikazuje enega najsijajnej-ših momentov italijanskega genija. Toda katedrala ni samo 6pričo tega pomemben spomenik Pročelje na 52 kolon, ki tvorijo štiri vrste galerij, je delo Rainalda; v celoti daje občutek lahkotnosti in veličastnosti. V notranjosti moremo občudovati razen priž- | niče Giovannija Pisano tudi zelo lepo kupolo, ki jo je slikal Orazio Riminaldi dalje kor, ločen od cerkve po veliki balustradi, ki je delo Giaiubologna, s čudovitimi rezljaiiimi klopmi, ter s freskami od Ghirlandaia, ki krasijo piav kor: kaj šele sveta Agneza, mojstrovina Andreja del Sarto;' medtem ko na dnu glavne stene nudi slovito »Snemanje a križa« od Sodoma našemu pogledu najgloblji prizor izmed vseh bolestno dramatskih prizorov, ki jih je ustvarila umetnikova domišljija. Toda nihče, ki obišče stolnico v Pisi, ne pozabi obstati pred »lučko Galilejca«, ki je iinela ravno v Pisi domovinsko poreklo (1501—1042). Ko prideš iz stolnice, zadeneš na krstno kapelo, ki jo je pričel Pizanec Diotisalvi 1. 1153., končala pa Nikoia in Giovanni Pisano. Tu je vreden občudovanja krstni studenec, delo Guida da Como; tu postojiš, da slišiš dolg in niuzikalen odmev s čudovitim učinkom, ko 60 v notranjščini prebuja naš glas. In tam blizu je »Pokopališče« pri starinskem zidu utrdbe iz XII. stol. »Camposanto«, ki ga je pričel Giovanni di Simone leta 1278., oblikujejo štirje hodniki ter notranje dvorišče. Dvorišče je ločeno od hodnikov s čudovito izdelanimi okni; zidovi hodnikov so sijajno freskani. Prst .pokopališča je z gorovja Calvario; bila je prenešena v Piso po kaznilnicah Republike. Toda razen stolnice 6e nahajajo v Pisi še druge zelo lepe cerkve, izmed katerih omenjamo Santa Caterina, San Francesco, San Paolo a Ripa d'Arno, Santa Maria della Spina. Privlačna in sladka Pisa je bila vedno cilj ljubimcev in pesnikov. s 13 Ali ste ie naročeni na Slovenca » Vsak naročnik zavarovan PO VASI ŽELJI VAM IZDELA KNJKOVEZMKA LJUDSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji criaimci razne poalovne knjige, ako niso že v zalogi, istotako izvrši tudi vsa dr nga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic. Šolskih torbic in sličnih, pasov, de-narnio, kovčkov is dragega usnjenega galanterij blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Izšel je najbpljsi roman hrvatskega pisatelja Avgusta Šenoe »Zlatarjevo zlato« Ta izvrsten roman je že za časn pisateljevega življenja izšel trikrat, kar je vsekakor izredno. Po njegovi smrti, to je od letu 1881 dalje, pa jc izšel še v kakih 12 i/.dajnh. Drlo je prevedeno skoraj v vse svetovne jezike, celo v esnerantski jezik. Vse to dovolj zgovorno priča, kako kvaliteten je roman. Dejanje se vrši v Zagrebu in okoliških gradovih in sega tudi v slovenske kraje. Zgodba pa tvori prav za prav snmo okvir za izživljanje zgodovine 16. stoletja. Osebe so zgodovinske, žive, risane s krepko roko, značaji pristni, polni ljubezni in sovraštvo, ki je vladnlo med tedanjim plemstvom, meščani in med krneti. Pisateljev način pripovedovanja je razkošen, življenjski nazor, veder, poln upanja in vere. Poglavitna pn jc, kakor pri večini del tega pisatelja, ljubezen do domače zemlje, posebno pa do rojstnega mesta Zagreba. Slovenrl smo to delo imeli že enkrat prevedeno, toda knjiga je že zdnvnnj pošla. Zato smo prepričani, da je »S I o v c n č e v n knjižnica« ustregla svojim bralcem, ko jim je preskrbela nov prevod z lepimi ilustracijami tega tudi pri nas že lako znanega dela. Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah in trafiknh. ŠPORT Službena objava N. Z. Današnji nogometni spored v Ljubljani. Iz službene objuve Nogometne zveze št. 13 posnemamo, da je N. Z. potrdila prvenstvene tekme, odigrane 30. maja, in sicer: I. razred: Dopolavoro t. t. : llermes 0:2: II. ruzred: Znb-ink : Mladika 4:4; rezerve: Žubjuk : Vič 4:2, Mladika : Dopolavoro t. t. 10:0; mladinske tekme: Vič : Ljubljuna 1:0, Mladika : Hermes 3:0 in Dopolavoro t. t. : Murs 34. Na isti seji je odrcdilu N. Z. naslednji spored in urnik tekmovanja z.n nedeljo, 6. junija: Igrišče Hermesa v šiški: ob 9.30 Hermes : Vič (mladina), ob 10.30 Hermes : N ič (rezerva), ob U Ljubljana : Dopolavoro t. t. (mladina), ob 15 Vič : Korotnn (prvenstvo 11. razreda), ob 1713 Ljubljana ,: Mars (prvenstvo I. razreda). Igrišče Ljubljane: ob 10 Ljubljuna : Mars (rezerve). Igrišče Mladike: ob 10.13 Mladika : Korotun (rezerve). Igrišče Marsa: ob 9.13 Mars : Zabiak (mladina), ob 10.13 Dopolavoro t. t. : Zubjuk (rezerve)- Dolžnost službujočega odbornika bo vršil g. Mnrkič Slavo. Koledur prvenstvenih tekem dne 20. junija: I. razred: Ljubljnnu : Hermes, II. razred: Mladika : Vič, rezerve: Mars : Mladika, Vič : Ljubljana, Korotan : Dopolavoro t. t. in Zabjak : lifrmes. Mladinske lekme: Dopolavoro t. t. : llermes, Zabjak : Ljubljuna, Vič : Mladika; službujoči odbornik g. Strah Janko. Nogometna zveza je stispendirnln do nn-dnljnjega naslednje igrnlce: Keržiča Zvonetn (Mladika), Bntimgnrtnerjn Bogdanu in •Snjovica Jožeta (Zabjak) ter Nagodetu Dragota (Dopolavoro t. t.). Imenovani se mornjo zglnsiti na zaslišanje v ponedeljek, 7. junija, ob 17.30 v pisarni zveze. Z ukorom je knznovan igralec Dopolavora t. t. Kralj Aleksander. Lahka atletika Službene objave Lahkoatletskc zveze št. 12. Včlanjeni klubi. Doslej so včlanjeni v zvezo sledeči klubi: Moški odseki: Ilirija, Planina, llermes, Vič, Gill. — Ženski odseki: llermes, športna 6ckciju Tobačne tovarne. Sprememba tekmovalnega koledarja: Zaradi popravljanja šjiortnih igrišč za lahko atlcti- Največ pa pretrpi zaradi nje nje« mali paž Marko. Vso svojo hudobijo izlije na ubo- ge^a dečka. Kolikokrat nm je ie izruvala celo šope las, a ou ji še nikdar ui storil nič žalegn. i i & H o 4 ' -i ' 'im^i ■ i v v/,'---• Ki!*- f' * il. i- u h ^ v v«? / * * k . O fl 11 Leta tečejo, princeska Marjetica je že velika, a prav tako velika je njena hudobija. Ci.ni večja je, tem hudobnejša postaja. ko je sprememba koledarja sledeča: Klubska moška prvenstvu so prestavljena od 6. junija 1111 20. junij. — Tekmovanje 12. junija je ukinjeno. — 4. julija ženska klubska prvenstva in izločilno moško pokrajinsko tekmovanje na 100 metrov. — Pokrajinska juniorska prvenstva so prestavljena od 20. junija na 11. julija. — L po-lzkušnja klubskih prvenstev (tekmovanje A oddelka) bo namesto 18. julija 1. avgusta. — Žensko tekmovanje za prvenstvo Ljubljane bo 25. julija. Tekmovalne številke. Pri vseh tekmovanjih morajo imeti tekmovalci pripete stnrtne številke nn |>rsih, le pri tekih do vključno 200 m morajo imeti številke nu prsih in hrbtu. V primeru, da prireditelj nima dvojnikov teli številk, imajo lahko tekmovalci samo eno številko, toda ta mora biti nu hrbtu. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je po dolgotrajni mučni bolezni za vedno zapustil gospod Anton Sucher revizor C. E. Ž. v pokojn Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. junija 1943, ob pol petih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Petra nn pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana 11. junija ob 0 v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dne 5. junija 1943. Žalujoči ostali Po dolgi in hudi bolezni nas jc znpustila naša predraga nepozabna hčerka, sostru, svakinja, teta, gospodičnu Alojzija Kopač Pokopali jo bomo v nedeljo, dne 6. junija 1943, ob pol 6 popoldne iz hiše žulosti, Rožna dolina cesta 11/22. L j u b I j n n a, dne 5. junija 1913. Alojzij, oče; Frančiška, mnti: Albin, brnt; Antonija, svakinja; Marinka, Anka, nečakinja ter ostalo sorodstvo. Tomaž Poklukar »Ah, trpke so in sladke hkrati kn- Kor kraški teranl Kleni grmiči, kleni sadeži!« Ko je nnlomil vejice ? rdečimi dr-nulnmi, se je spomnil časov, ko jc hodil semkaj po palice za bezgove pihal-nike. — Dolgo jc že od tega, si je mislil. Takrat sem bil še sa ti ja vi otrok, zdaj pa se bom ženil... Kdo ve, ali bodo tudi bodoča leta tekla tako hitro? Ali bodo tudi moji fantiči prihajali semkaj po rumeno cvetje zu butare na cvetno nedeljo in po krepke kline za pihnlnike? šibko jesensko sonce je pošiljalo svoje žarke nu domačijo Andinžev i h, ki je ležala dva streljajo niže v rebri. Ob Radolni, ki teče skozi šent-lovretisko planoto naprej proti Dravi, se je svetlikalo rdečkasto rumeno listje na vrbah. Potok ni bil več tnko čist in bister kakor spomladi in poleti. Utrujeno se je valil čez polja knkor tla bi bil preveč ooližen 1 milijoni jesenskega listja. Samo tu pi tam se je posvetil srebrno-rdečkast valček. Sadovnjak okrog domače hiše je bil že obran, če izvzamemo hruške in dvoje, troje jablan. Na vsakem drevesu je pustil Matevž petero, šcsteio sa- dov; zaradi lepšega in ker so toliko slajši, če jih sklestiš o Vseh svetili ali pa če naletiš nanje na tleh med suhim listjem. Nenadno je razširil roke, knkor da bi hotel objeti ves svet, ki mu je bil dan nnjprej za otroška letu 111 zdaj vdrugič, na pragu fantove '.relosti. V levici je držal tišine vejice iu v desnici drenove. »Samo, da me ne boš nekoč tepel, dobri Bog, ko si mi pod iril tolik" srečo! Predno bo zima, bo dobil dom Andraževih dušo, ki je tebi pmv tnko všeč knkor meni. O, sni vetu dn ti je všeč Majda Vorinova, deklica vedregu obrnzn in dobrega srcal I11 tudi lo vem, dn bo treba garnti, da bo nežhcmu bitju nri nas tnko lepo kakor kjerkoli. Odmaknjeni smo v zaprto dolino in v breg, ki se končuje v gozdovih, vendar bodi stokrat zahvaljen za svet. ki si nam ga namenil. Nn telile rokah jo bom nosil in ji razkazoval lepoto vsega, kar si nam podaril. In ko bo vse videla, bo čutila z vsakim drevesom, z vsako pedjo zemlje; takrat bo vedela, da nas imaš rad, nas šentlov-renčane. — — —« Premotilo ga je, ko je prcjenjr.lo klokotanje pred h,Jo. Tam so se pojavile ženske in mu mahale z beiiini robci. Bile so hčere sosedov in domače dekle, ki so trle lan. Matevž je za hip zardel; toda saj n^sc vedele in tudi slutiti niso mogle, koga je imel v mislili. Urnih nog je pridrvel do doma, preskočil piot in začel deliti ženskam pozdrave s senožeti. Zofiji je na:n5i' v usta trpkih drnttl, da ne bo preveč sladko govorila in mešala Korlna, drugim je dal lešnikov. Katarina, nekdanja Cirilova nevesta, je dobila tri pesti lešnikov in še šop tise jiovrhii. Kri ji je živahno pognala |>o žilah, ko je čutila njegovo roko in ko se je zavedla njegove ljubke pozornosti. Ko so trlice spet začele z drobljenjem lanu, se je že zibal Mntevž ped vrhom drevesa in obiral rumeno sadje. Z naglico so mlatile po triilih biljkah, ki so jih sproti prinašali s sušilnice.1 Katarina se je večkrat o/.rh po funtu na hruški in globoko vzdihnila. Sli-j skala je zobe ter si prizadevala, dn bi zadržala roso v očeh, zakaj njene j misli so postajale otožno. Tak je, kot I je bil Ciril, si je mislila, samo bolj vesel je in bolj /govoren, Ciril je bil tih. Ampak, kako naj ne bi bil vesel! 1 Ničesar nima, kar bi mu težilo srce;' domačija jc pripravljena in čuka nevesto. Morda bo so*|»ska in nndutti, da me še pogledala lic iio, revico, ki me imajo pri hiši vsi radi. in če ni: bo preveč mehkužna, bo morda spala I ravno na platnu, katero danes jiriprav-Ijamo. | Od čnsa do čnsa je prišel Matevž mimo trlic z zvrhanima košarama sočnega sadia. V shrambi ga je pazljivo j postavljal na muhe. Nekatere iiruške I je tehtal in si jih ogledoval vedno iz-nova, zakaj svojim lastnim očem ni mogel verjeti, da more dat, staro dre-(vo tudi tako lepe sadeže. Knkor otroške gluvice so bile uekatere debele; na rumeni koži se je svetlikalo nekaj rdečkastih lis. Površno je pregledni police in ocenil, da mora biti tam že čez dva tisoč sadežev. »Dovolj jih bo z.a Andraževe, pa za prijatelje in še za Ančkine otroke po vrhu!« Za konec obiranja si je prihranil one na vrhu drevesa, kjer »o imele največ sonca. Bile so tako Krušne, da jih je gledul knkor najlepše očnice v pečevju. Veje so se začele šibiti. »Jezus, Marija!« je znkričnln Zofija, ko a je zagledali! zibajočega se v šib-era mladju. Matevž jc pozabil nn to, do je samo na drevesu; v niem se je - prebudila strast planinca, ki so mu naloge tem ljubše, čim bolj so videti tvegane. Nekoč je stikal v skalnli z.n najlepšimi planinskimi cvetovi, zdnj pn ga je mikalo. du bi s podobnimi občutki obrni rumene sndeže vse do zadnjega. Izle-govul jc roko in drhtel v borbi z ruv-novesjem in s šibkimi vejicumi. Srce l j mu jc utripalo kakor da bi visel med I čermi nad prepndom. Nnposled je počilo in v tistem hipu je začel padati, i 'I rlicc so zakričale v strahu in se spet oddnhnile, znkaj fant se je ujel ' z rokami na niže ležeči veji in se knkor vcverica pognal k deblu. Spet 'je bil na vnrncm. Nn tla je cmoknila snmo košnrn z debelimi rumenimi hruškami. Skoraj vse so sc razpočilc, iz njih pa se je cedila sladka dišeča tekočina. Še enkrat se je splazil v vrli ter iztegoval roko tako dolgo, dokler niso ostale v krošnji samo olajšane veje z napol posušenim listjem. Mašil je hruške knr v žepe in z.a plntncno srajco. S košaro je prišel med dekleta ter jim ponujal sladkosti drevesa. Z obrnzn mu jc lil pot, po brndi pn so se mu cedili medeni sokovi, znknj trlice je učil, knko jo treba je*ti. Rade so pa posnemale in vsem je bilo prav. da je padln košara z drevesa. »Na, Katarina,« je dejnl in privlekel iz žepn dvoje najlepših, »Domov ju nesi, da ju boš pokazala očetu in materi.« * Konec novembra je zapadel v gorah prvi sneg. Ptice selivke so že odletele v tuje krnjc in ostali so samo Šc vrnbci, strnndi, kosi, škorci in vrane. Nnrnva se je odpravljala k zimskemu počitku. Živali, ki so ostale na polju in v gozdu, so se tako zrediie, du so postale skoraj, okoruc in lene lita lita j. ■iniiiiwnimii O 1 I v e r H—lil C u r w o o d V kirurgovem vedenju in v njegovem glasu se ni nič izpremenilo, toda na licu se mu je opažala nekakšna hladnost, katere ni mogel prikrili. Prinesel je bolniku pipo in tobak ter olioje položil na mizo. Nato se je sklonil h Kentu in poslušal utripanje njegovega srca. Posebno pažnjo je posvečal temu, kar je nazival »zvok«; pozorno je pazil na utripanje otekline na žili. »Zdi se mi, da še sam slišim to utripanje od časa do časa« — je rekel Kent. — »Ali se jo že kaj poslališalo? Mislim, da se je.< Cardigan je prikimal. »Kajenje pa lahko krizo le še pospeši« — je rekel. — »Sicer pa. Če ti ugaja ...« »Ni vredno truda; hvala lepa, moj dragi« — je odgovoril Kent, stegnil roko ter vzel pipo in tobak. Napolnil je pipo in Cardigan mu io je prižgal. Prvič po dveh lednih so jo zopet dvignil oblak dima iz niladeničevih ust. »Brigada odhaja na sever« — jo pristavil nato. »Tja do Markenzieja« — jo odvrnil Cardigan. — »Dolga pot«. »Najlepše popotovanje na sever. Pred tremi leti sva jaz in (>'Conne napravila to pot s Follet-teovo opremo. Ali so še spominjaš Kollettea in Ladoureurja? Nenavadna zgodba... Oba sta ljubila isto mladenko, toda ker sta bila dobra pri- jatelja, sta sklenila rešiti to vprašanje s plavalno tekmo v Vrtincu smrti. Zmagal bi tisti, ki bi prispel prvi. Folletie je prvi prišfel iz Vrtinca, toda bil jo mrtev; radi udarca ob skalo si jo razbil glavo. Ladouceur pa šo do danes ni jioročil mladenke; pravi, da ga je Follelta premagal in zalo poroka no bi bila v skladu z določbami tekmovanja. Ni hotel vznemirjati nirlvcesve duše... Kes nenavadno...« Umolknil je in prisluhnil. Približevali so se koraki, ki jih je prav dobro poznal: bili so 0'Con-norjovi, Cardigan je stopil k vratom in jih odprl. 0'Connor je stal pred vrati in ravtu hotel ;>otr-kati. Cardigan je odšel iz sobe; prijatelja sla ostala sama. ' Obiskovalec jo v eni roki držal škatlico smodk, v drugi pa šopek rož živordeče barve. »Oče Layonno mi je to dal, ko sem šel sem« — je pojasnil in položil cvetje na mizo. — »Jaz pa... No, prekršil sem pravila' službe in prišel sem, da bi ti nekaj povedal, Jimmy. Nikoli v svojem življenju šc nisem rekel, da si lažnivec, toda sedaj pravim, da si.« Vzel je Kentove roko in jih stisnil; držal jih je med svojimi z gesto, ki je dokazovala prijateljstvo, ki ga nič ni moglo uničiti. Kent so je zganil, toda bolečina zaradi strtega ponosa mu jfe nekako ugajala. Bal so je že, da se je tudi 0'Connor — kakor Kedsty — pod težo razmer obrnil proti njemu. Nato je na prijateljevem obrazu opazil nekaj nenavadnega, kajti ()'Connor, ki ga je le redko moglo kaj razburiti, je bil sedaj vidno vznemirjen. »Ne vem, kaj so rekli drugi, ko si li podajal svojo izpoved, Kent. Mogočo sem jaz videl več kot drugi, ker sem poldrugo leto bil s teboj /ia potovanju. Pravim ti, da si lagal. Kaj naj pomeni torej ta tvoja igra?« Kent jo skoraj zastokal. »Ali naj zopet iznova začnem vse pripovedovati?« — jo nejevoljno vprašal Kent. 0'Connor je začel hoditi sem in tja po sobi ter se včasih ustavil. Takšno vedenje je bilo Kentu že znano; 0'Connor seje vedno tako vedel, kadar je šlo za to, da reši kakšen vznemirjajoč problem. »Ti nisi ubil Johna Barkleya« — je vztrajal 0'Connor. — »Tega jaz ne verujem, in nadzornik Kedsty tudi ne. Vendar... najbolj čudno je pri tem...« »Kaj?« »Da jo Kedsty začel z nepojmljivo naglico delati na podlagi tvoje izpovedi. Ne vem. če je to v skladu s predpisi, on pa vendar tako dela. Zato bi pa jaz sedaj rad vedel — še nikdar v svojem življenju nisem želel tako izvedeti kako stvari — ali si re6 ti ubil Johna Barkleyja.< »0'Connor, čo ne veruješ človeku, ki je na smrtni postelji, ti moram reči, ... — da nimaš velikega spoštovanja pred smrtjo. Ali 60 ti ne zdi?« »To je teorija, na katero se opira zakon, toda včasih se zgodi, da niti ta teorija ni pravilna, 'loda povej mi vendar: ali si ti to storil ali ne?« »Da. jaz sem lo storili« 0'Connor se je usedel. Z nohtom jo razparal papir, nalepljen okrog škatlico s cigaretami in jo odprl. »Ali te kaj moti, če kadim?« jo vprašal. »Čuliin potrebo po smotki. Že od zjutraj sem ves iz 6ebo zaradi dogodkov, ki jih nisem priča- koval. Povej mi: ali imaš kaj prod temu, če ti stavim nekaj vprašanj o dekletu?« »O dekletu!« — je ponovil Kent. Dvignil se je, oprl na blazine in začudeno gledal 0'Connorja. — »O kašnem dekletu?« 0'Connor jo instinktivno pogledal prijatelju v oči. »Vidim, da je ne poznaš,« — je rekel in 6i prižgal smotko. — »Tudi meni je popolnoma neznana. še nikdar je nisem videl. Prav radi lega s« Čudim nadzornikoveinu ravnanju. Nenavadna zadeva, ti pravim. Ko si ti govoril, je bilo jasno, da ti ne verjame; ves je bil iz sebe in je želel, da ga spremim do njegovega stanovanja. Žile na vratu so so mu napele; bile so debeie kot moj mezinec. Nato je nenadoma izpremenil mnenje in rekel, da morava iti v urad. To se je zgodilo na poti, ki gre skozi topolov gozdiček. Tam se je pojavila »ona«. Saj veš Kent, jaz se ne brigam mnogo za dekleta in bi bil nespameten, če hi ti hotel opisati komu je podobna. Stala je tam, nekaj metrov pred nama. Čutil sem. da me je njena pojava nenadoma ustavila, kakor da bi me zadel strel iz samokresa. Tudi nadzorniku se je enako godilo; celo slišal sem, da je zastokal, kot da bi ga kdo sunil. Ne da bi ti mocel povedati kakšno obleko je imela, kajti še nikdar nisem videl takšnih oči, takšnih las in takega obraza, obstal sem kot vkopan in jo gledal kot tele v nova vrata. Ona se zame sploh ni zmenila, kot da bi sploh bil breztelesen in neviden duh. Nepremično je zrla v Kedstyja in mu sledila z očmi; nato je šla mimo nas. Nihče izmed nas treh ni izpregovoril niti besedire. Šla je tako blizu mene, da hi se je mogel z roko dotakniti, toda ona jo neprestano strmela le v Kedstyja. MALI OGLASI V malih oglasih velja pri Iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovanjskib oglasih j« beseda po L 1.—, pri vseb ostalih malih oglasih pa beseda po 0.t)0. Davek se računa posebej. Male oglase j« treba plačati tako) pri naročila. j Službe g Jitelo: Uradnica išče zaposlitve ramo zn pol dneva. Prepisovanje, dlktat ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dobra tlpkarica« Uradnik upokojenec, želi primerno zaposlitve kot oskrbnik ali silčno. Ponudbo pod »Vosten« na upr. »Slovenca« pod št. 3744. Gg. industrialce in trgovce prosi revna družina za zaslužek z delom, katerega bi Izvrševala na svojem domu. Naslov v upr. »Slovenca« pod 3762. Službe Dobe: Gospodinjsko pomočnico pošteno, Iščo učiteljska družina z otroci v okolici Ljubljane. Ponudbo pod ».Zanesljiva« 3t>80 v upr. »Slovenca«. b Postrežnico sprejmem za vFak dan. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3812. (b Predamo Mišni posestniki, pozor! Originalno zaboje za shrambo peska za gašenje požara ln sodčko za vodo dobi to v Kolodvorski ulici 3. dvorišče. Stoječo vrtno travo 0000 m" — prodam tik Tivolija. Vprašati: Vodnikova cesta 25. ^Pffil^ DRVA. I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva B. Tel. St 20-59. Vaš pridelek Je v resnici samo ostanek, ki ga Vam pusto številni rastlinski škodljivci ln za-jedavcl. Miši, vrane, podgane. voluharje, bramor-jo, polže, uši in vso osla-lo golozen na polju, vrtu In v hiši pokončujte! — Ing. PrezelJ. VVolfova ulica 3, Ljubljana. 1 Jedilna in krmilna pesa se dobi v Deškem vzgaja-lišču v Mostah, Zaloška cesta 77. 1 Služkinjo sprejmem takoj. Naslov Zrlnjskega 6, vis. priti, levo. (b Zdravo dekle za vsa hišna dela ln za kuho sprejmem takoj v dobro dvočlansko družino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3809. (b Pošteno služkinjo za vsa hišna dela, Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3808. TeL 40 83 DRVA PREM O G G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Hišnika najraje upokojenca, sposobnega ln z veseljem za delo na vrtu, žena pa bi po potrebi tudi v gospodinjstvu pomagala, ISčem. Navesti vse osebne In druge podatke na upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena« št. 3803. (b Perica dobi za dva dni v tednu deio z dobro hrano. Ja vornlk, VVolfova 12. (b Služkinjo sprejmem takoj, n i k, Wolfova 12. Javor (b Trgovsko sotrudnico »prejmem v trgovino galanterijskim blagom za Ljubljano. Nastop službe 1. julija t. 1. Gospodične z znanjem italijanskega in nemškega jezika imajo prednost. Lastnoročno pl sane ponudbe z navedbo rojstnih podatkov In do sedanjega službovanja je poslati v upravo »Slov.« pod »1. julij« 3820. (b Sobarico pridno In pošteno, Iščem za privatno hišo. Ponudbo naj pošljejo le tiste, Ul so v tem poklicu že služile. Ostalo po dogovoru. Tonudbe jo poslati v upravo »Slovenca« pod »Želim službo« 3819. (b Potnike proti plačilu in proviziji, sprejmem. Potrebni kapital 7—8000 L. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesečni zaslužek 4000« 3835. Košnja dveh' velikih travnikov, eden na Viču, drugi Kar-lovsko predmestje, kravja mrva, so proda skupaj aH več ponudnikom. Polzvo so v trafiki na Sv. Petra cesti 7. * 1 Bosanska preproga Izredno lepa, popolnoma nova, velikost 2.80X3.20, so proda na Dolenjski cenil 23. Ogled ob delavnikih od 8.30 do 12 od od 13.30 do 17. Umetniške slike moderne, Jakopič, Grohar, Kobilica, Strnen Itd., prodam. Trgovina »Umetnost«, Kolodvorska 30. Kompletno posteljo z odejo in blazino, nekaj posteljnega perila In ročnega dela, ter moške čevlje št. 39 ln damsko št. 37. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3799. Radio, S cevni »Siera« proilnm za 3500 lir. Smo-gavec, Ilirska 14-111. (1 Otroški voziček globok, malorabljen, naprodaj. Rožna dolina c. 111 št. 7. (1 Deško birmansko obleko lepo, belo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3805. (1 |Kiigiimc| čreslo, jezice ln kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjnrnu LA VRI <5, LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje St. 1 BOE lisičje, deliurjeve, nošeno In nove, polhovo kože v kakršnem koli stanju ln vsovrstno kože divjačine, domačo zajčje kožo, us-njato kovčego ln aktovko staro ln nove, čebelnl VOiek, polhove čepice v dobrem stanju ter šetlpo In nrovco kupujo trgovina ZDRAVIČ, Ljubljana, Stari trg St. 30. (k § UnlcnU | Mizarskega vajenca sprejmem. Kornjuk Fr., Tržaška cesta 92. v Vajenca za ključavničarsko obrt, sprejmem. Meglic, Tesarska ulica 5. v Učenko za pletilstvo sprejmem. Nolda Ana, pletilstvo, Poljedelska 13. Zelena Jama. v Bencinski motor 5—6 konjskih sil, kupim. Pismene ponudbe je poslati na: Zgajnar Anton, Mali Llpoglav 2, Smarje- Sap. Krojaškega vajenca ali vajenko sprejme prvovrstni salon. — Naslov v upravi »Slov.« pod 3811. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Zalaznlk Napoleonov trg 7. (v Decimalno tehtnico z nosilnostjo 500—lOOOkg potrebujo mestni preskrbovalo! urad ljubljanski. Ponudniki naj se zglaso lia Krekovem trgu št. 10, v Mahrovl lilbl, I. nadstr., soba št. 1. Neuporaben zapravljivček star, kupim. Zelezjo v dobrem stanju. Ciril Možl-nn. Poljanska c. 33. k Birmansko obleko za dečka, prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3801. (1 Strojček za popravljanje nogavic, nov, prodam takoj, Iglo posamezno. Na ogled v trgovini češno-var, Rimska cesta 2. (1 prvovrstni priporoča dro-gerija Kane, židovska 1. Hišna goba upropnšča Vašo posest. Nasveti ln vsa potrebna sredstva za njeno uničenje pri : Ing. PrezelJ. pooblaščeni agronom. Wol-fova ulica 3, Ljubljana. »Singer« šivalni stroj pogrezljlv, v brezhibnem stanju, prodam. Gasilska c. St. 10, Sp. Šiška. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam, Jernejeva 29a. — Belantlč. 1 Ročni voziček (diro> prodam. Lepodvorska 35, Šiška. Kosilni stroj nov, prodam. Naslov upr. »Slovenca« pod 3757. Volna za tkanjo preprog (skop llanskav naprodaj. Blel-ivelsova 17/111., Kobal. 1 Jedilni kis Seno v bnlah od 50 kg naprej prodam. Naslov: Franko-panska 5 (za gostilno Keršlč,. ŠlSka). . (1 Sadike krmilne pese nekaj tisoč, prodam. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 3832. (1 Birmansko obleko lepo, belo, za deklico od 8—12 let, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3830. (1 Vrtne stole zložljive, gostilniške proda Tri buč, -Sodarska št. 2 (nad florjansko cerkvijo) 1 Žiiroll j Kravo mlekarico s teličkom, prodam. Po Izve so: Zaje, Poljanska c. 79. j Prevzamem trgovino z mešanim blagom odn. kupim zalogo mnnufak-turnega, konfekcijskega, galanterijskega ali špecerijskega blaga. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Trgovec 3766«. n Modele za betonlrnnjo cevi vseh dimenzij, kupim. Medved, Podutik 25, Ljubljana 7. Stiiro žimo kupimo, vsako količino. Plačamo najvišje dnevne cene. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samo dobra kvaliteta 3771«. Kupim umetniško sliko, starinske, moderne, ln umetniško starinske predmete. Trg. »Umetnost«, Kolodvorska 30. k Kupimo več snažnih sobnih In kuhinjskih oprav, kakor tudi posamezne komade pohištva, kavče, otomane, žlmnlce, otroške posteljo ter drugo uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. (k Stare moške obleke. Kolesa dva damska In 2 moška najboljše znamke, kot v novem stanju, zelo poceni prodam, šuštaršlč, mehanična delavnica, Blelwel-sova cesta 13 (Flgovec, levo dvortšče). Dva triciklja en rabljen In en nov, zelo poceni naprodaj. šuštar-šič, mehanična delavnica, HleIweisova 13 (Flgovcc, levo dvorteče). Slastm Harmonij starejši — takoj poceni prodam. Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IX. št. 29 Moško kolo prodam. Nuslov v upravo »Slovcnca« pod 3839. (1 Moško kolo znamko »Pucli« prodam. Naslov v upravi »Slov « pod št. 3829. "(I P^aštvo Moderno pohištvo jo vsem interesentom na ogled v zalogi pohištva mizarskih tvrdk Roka Ber-liča ln Franca šenka. — Skladišče jo odprto vsak dan od 14 do 15 popoldne. Modroce patentne posteljne mreže otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po uizlri ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg IS Klavirsko harmoniko majhno, 24 basov, poceni prodam. Homan ki«, Bv. Petra 81, dvorISčo, levo, veža. . (g 1 Poizvedbe! Na tramvajski progi v petek, 4. jun. ob 21.15 od Keršiča do policijsko stražnico v Šiški ml je zmanjkala na tramvaju listnica z nekaj denarja, osebno legitimacijo lil z drugimi listinami. Kdor ml vrne listnico z dokumenti, si denar lahko zit-držl. Oddu lahko v upravo »Slovenca«, Kopitarjeva ulica U. Štiristanovanjsko hišo z vrtom, na periferiji — prodam za 180.000 L. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »LJubljana« 3818. (p Dvonadstropno hišo novo, 7 stanovanjsko, sto metrov od tramvaja prodam za 975.000 lir. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Krasna lega«. (p Hiše, Vrane Vam delajo škodo? Fo-končujto jih I Ing. Pro-želj, Wolfova ulica 3. Pisalno mizo Iz trdega lesa. prodam. Kolodvorska ulica 29. 1 Francozinja nudi francosko konverza-cljo samo damam. Naslov v vseh poslovaln. »Slov.« pod žt. 2823. (u Krasen črn suknjič Iz najboljšega predvojnega blaga, malo nošen, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3756. m Narodno nošo črno blago za plenice prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3793. Nov pisalni stroj »Torpedo In Underwood«, prodam. Natlačenova 19. pritličje lovo. 1 Koza sanskn, 11 mesecev stara ln 4 zajkljo, 1 z mladiči, naprodaj. Sodarska steza št. 4. j kupim za krmljenje prašičev. Frankopanska 5 -za gostilno Keršlč, Šiška. Plačamo zelo dobro za staro biciklje, blcikelj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno-Merkur, Puharjeva 6. (k Prašička za rejo 20 kg težkega prodam. Zvezna 3, Zelena jama. Kravo po teletu krmliena s slabo krmo, ki dajo 10 litrov molžo dnevno, prodam. Naslov v upravi »Slov.« 3831. (j Prodam kunce, dunajčane, orjake, angorco. Tod hribom 12. |ftvto-motoi| Za 1000 kg nosilnosti motorna trlkollca v odličnem stanju zelo ugodno naprodaj. Gosogeno-Merkur, Puharjeva 6. (f Kompletno spalnico In kuhinjsko kredenco, čisto ln dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogleda se „,,,,(,„ lahko od 8—10 v Dalma-fttk stal no k u' p u jo A1 oj - sinovi ulici 13/V. Pavla zija Drame, Ljubljana, cutic. s Gallusovo nabrežje 29. (k . , . Spalnico Peso, reoo V Imitaciji orehove kore - r nlne in moderno kuhinj sko opravo prpda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogleda se v skladišču Ljubljana, Blel\veisova št. 47, poleg kavarne Majcen, (š Filateliia n , r, . Filatelisti! Pozor! Pozor! Ugoden nakup raznlb Krpam staro vreče po ze- fllatellstičnlh novosti : lo nizkih cenah hitro ln znamk, fllatellstlcne literaturo, katalogov. »JOL« Prodam enonadstropne ter , pritlično in vlsoko-prltlične, Pirrnln• za Božigradom, rariuie. v šiski, rožui dolini, pri Sv. Jakobu, pri Sv. Petru lil v vzhodnem delu po 55, 100, 200 do 500 lir za kvadratni m ZAJEC ANDREJ, reali-tetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. Hišo novo, dvonadstropno, 6-stanovanjsko, v bližini centra, prodam. - Naslov ZAJEC ANDREJ, leall-tetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. Parcelo 495 m«, prodam v vzhodnem delu za 40.000 lir. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vzhodni del« Kupim hišo ali parcelo do 800-tlsoč lir. Ponudbo upravi »Slovenca«' pod »Ljubljančan«. (p sitnr Vse denarne In trgovske posle Izvršim hitro in toSno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka al. 12. Tel. 38-10 dobro: Grebene Alojz, Vel. Čolnarska št. 15. — Istotam kupujem vso vrsto starih vreč ln tudi vse vrsto starih cunj ter vso vrste rabljenih steklenic. (k j Sebe g Oddalo: Sostanovalko sprejmem. Cesta v Rožno dolino 11. s Opremljeno sobo iddanio. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3810. (s albumov itd., dobite pri filatelijl ».MLADINSKE ZALOŽBE« v Ljubljani, Stari trg St. 30. Obrt Pozor stavbeniki '1n hišni posestniki! Dobavljam, polagam In stružlm stare oarkete Josip Itrlec Kolodvorska 28. Ljubljana Električni aparati vseli vrst se sprejemajo v popravilo Naslov v upr. »Slovcnca« pod St. 3763. 1 ŽMiilbc j Uradnica 36 let stara, želi spoznati srčno dobrega gospoda v svrho ženitve. Samo resno ponudbe s polnim naslovom na upravo »Slovenca« pod »Da bi lo srečno bilo 3736«. fjj DbliiPtl Naznanilo! Vsem svojim cenj. odjemalcem naznanjam, da sem se preselil v Detelo-vo ulico 6, Bežigrad. — štular Franc, splošno čevljarstvo. r 1 Stanovanja | JMsjo: 1 aH 2-sobno stanovanje Iščem. Plačam za eno leto naprej. Ponudbe pod »Suho stanovanje 3765« na upravo »Slovenca«. o Gospodarstvo Ljubljanska kreditna banka objavlja, da je po sklepu upravnega sveta v smislu naredbe št. (»2 Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino z dne 29. maja 19« ukinila zaščito za vse stare vloge in dobroiinetju, vezana po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 ter se te vloge in dobroimelja pretvorijo z dnem 1. junija 1943 v navadne, vloge, ki so v smislu naredbe Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino št. 44 z dne 14. junija 1941 izplačljive po 10% mesečno, pri vlogah manjših od 19.000 lir pa s 30%, do največ 1900 lir mesečno, z omejitvijo, da se morejo te vloge odpovedati na 3 mesece šele od 1. januarja 1944 dalje. Fuzija v francoskem denarstvu. Banque des Pays du Nord v Parizu bo prevzela s pomočjo ftizije znano holding družbo tvrdke Sclineider in Creusot, Union europeene industriellc e finnn-ciere. Zato bo omen jena družba zvišala glavnico za 28 nn 140 milij. s pritegnitvijo rezerv. 10 delnic banke se dobi v zameno za 7 delnic družbe. Bunka ima kot znano gluvnico 100 milj. frankov. Na plavalnih tekmah v Kopenhagenu je padlo nekaj lepih znamk v prostem slogu na 100 m. Na-Ihasenova in Petersenova sta dosegli isti čas 1:07.5 min., Birte Petersenova pa je bila s časom 1:09.2 tretja. Tako so bile na eni sami prireditvi kar tri deklice, ki so sposobne preplavali 100 m izpod 1 min. 10 sek.I ,EU KINO MATICA m' Moderna, duhovita in zanimiva zgodba o štirih zaljubljencih. — Odlični pevski vložki. Rosslnljeva, Pucclnljeva ln VVebrova glasba I Prizori ln arije lz »Madame Butterflay« »V dvoje je lepše« Igralci: Carlo Nlnchi. Dedi Montano, Carlo Campanlni PREDSTAVE ob 15. 17 In 19151 V nedeljo MATINEJA ob 10.30! IEL KINO UNION 22-21 Odličen film po splošno znani pripovedki mladinskega pisatelja E. Do Amlcisa »Srce« »Od Apeninov do Andov« Dečka, ki Išče po Ameriki svojo mater' — Izvrstno podaja mladi Cesare Barbettl. Predstave ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 15.30, 17.30 ln 19.30 1 IEL KINO SLOGA 27-50 Luise Ullrtch kot najboljša umetnica, nagrajena na IX. kinematografski razstavi v Benetkah, v prekrasnem velefllmu »Annelie« Visoka pesem Idealne žene! Sodelujejo Se: Kari Ludwlg Dlehl, Werner Kraus, Axel v. Ambesser. Predstave ob delavnikih ob 14, 15.50, 17.40 In 19.30: v nedeljo še ob 10.30! m KINO KODELJEVO 4,44 Mladostna prešernost in razočaranje prve ljubezni »Srečni dnevi« r* V gl. vlogi Ltlla Silvi In Amadeo Nazzarl. Ganljiva zgodba o materi, ki je Izgubila otroka in njegovo ljubezen »Greli« "•c Corinno Luchalre, Annle Ducaux, A". Bernard Predstave ob nedeljah ob 14.30 ln 17.30; ob delavnikih odslej ob 18! Za zrak in sonce »LANOL« šport krema Paketne vreče in škatle se Se dobijo. Stalno kupujem tudi store vreče ln juto. — Alojzij Vavpotič, Kolodvorska 41 (no dvorišču) poleg kina Slogo. Konjsko seno po dogovoru zamenjam za goveje, tudi kupim travnik. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Nova košnja« st. 3815. (1 Za Liudsko tiskarno v Llubljanl: Jože Kramarii izdajatelj: Inž. Jože Sodla Urednik: Viktor Ceniič