TRST, četrtek 3. februarja 1955 Leto XI. - Št. 28 (2957) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94 638, 93 808, 37-338 I ^»EDNISTVO: UL. MONTECCH1 št. 6, IU. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — postni predal 559 — UPBAVA: UL. unra ■ ~ OG1-ASI: od 8-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 j P* vni ioo, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellteo l-II., Tel. 33-82 • SV. FRANČIŠKA št. 20 - Ttl. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: I|vc>d I0* stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tis a, n ,,n7 -r.,, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. zuz - Posredovanje držav skupine Golombo za pomiritev na področja Formoze Nehrujevi razgovori v Londonu v zvezi s to pobudo - Nehru predlaga konferenco, kakršna ]e v Ženevi - Kako Einsenhower utemeljuje ameriško ravnanje v zvezi s Formozo »istSp®*-,2- Indijski mi-isiel si predsednik Nehru je tebnih v Landonu več za- niiu' da se skliče konfe-lenkovn Churchillom. Malti Cuek?'. Mendes Franceom p°zval ern- Nehru je dalje ke, na, ffi'nistrske predsedniške P°dprejo sprejem Ki-PotreLV 0z-N ter poudarjal ob pn ukinitve sovražnosti ZUrna t??ozi na podlagi spora-PtKl N?1 naj Formozo postavi V8emal Pekinške vlade. Za-k°nUr» 6 ^ nato za sklicanje 2ah0(i'nce med Vzhodom in 2enevi 1 kakršna je bila v Italijanski in francoski šliiilenljn na utiishu v URI Obiskali bodo Split, Zadar, Reko, Zagreb in Ljubljano m m *c* s,*tl ... .... of unite .ml«# »t IT BEOGRAD, 2. — Letos bo obiskalo Jugoslavijo več skupin inozemskih študentov. Pojutrišnjem bo prispela v Beograd skupina turških študentov, konec marca pa bo obiskalo Jugoslavijo 50 študentov univerze v Padovi. Italijanski študenti bodo obiskali Split, Zadar, Reko ter zagrebško in ljubljansko univerzo, kjer se bodo seznanili z delom studen-tovskih organizacij. V začetku j aprila bo prispelo v Jugosla-vijo 30 študentov iz Pariza. Razgovori Tito-Naser v soboto med plovbo od Sueza doPortSaida I Z GALEBA. 2. — Pred-%$'V 4*1 S sednikova eskadra se pri- * Všli-FtiiF* Sit f»7i i Vi L predsednika republike z Na-serom med plovbo od Sueza do Port Saida se bodo udeležili z jugoslovanske strani tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rankovič in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, z egiptovske strani pa ministri za zunanje zadeve, za notranje zadeve in za narodno obrambo. ****** ****** ** »ot*l«vt *nt'Ua&*s t# Hmrsm dlxm mm h* r4- Razprava o Formozi v Varnostnem svetu OZN. Od leve proti desni: Arkadij (ZSSR), Sir Pierson Dixon (Anglija), Henry Cabot Lodge (ZDA). Sobolev bližuje Suezu, kjer se bo predsednik republike maršal Tito v soboto sestal s predsednikom egiptovske vlade Naserom Razgovorov E. Kardelj sprejel jug. veleposlan kav Pragi BEOGRAD, 2. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki na-domestu.ie predsednika republike, je sprejel danes Iva Vej vodo, novega jugoslovanskega veleposlanika v Pragi, pred njegovim odhodom na novo službeno mesto. Šef jugoslovanske trgovinske delegacije Dragoje Djurič je priredil danes sprejem v čast češkoslovaški trgovinski delegaciji. Konec rimskih razgovorov Menderesa in Kepruiuja Zaključno poročilo o razgovorih govori o sodelovanju med Italijo in Turčijo, ne omenja pa možnosti pristopa Italije v balkanski pakt, niti balkanskega področja - Grški listi opozarjajo, da je za morebitni pristop Italije potreben soglasen pristanek vseh treh držav balkanske zveze RIM, 2. — Italijansko-turški | tudi ne namiguje nanj, se razgovori ob obisku turškega manj da bi omenjalo možnost ministrskega predsednika Ad- j italijanskega pristopa k blej-nana Menderesa in zunanjega ! skemu ali ankarskemu paktu. bil, Pig 0 Vai ’z Pek'nSa 11:1 va* a°**”ega sveta še ni 5?tl4ssa-^donskega «Daily Bri Je o* Poroča iz Pekin-Do,irav'l i, nla-i odgovor že Prav11 v Pel da bo verietn0 P-?V1. dneh. Dopisnik v ‘Pfavij Cuenlaj odgovor ^ s si,?-, dolgih posveto-V ]0- . °htni svetovalci. nil. bj.yffi*lh poučenih kro-lo l°e v Iti0’ da bo Foreign fat 1“ligo „ -kem objavil be-žit • Formn, Jar‘dičnem polo-Bna]skc 2h=,e In "tokov blizu tanl9«!« dl6' Kn.i;Sa bo baje Cke viaaa b° mnenju bri-b? nehala »t formoza. ki je P°dpisif ati č^ciscu, Pogodbe v San '\b?dPtouprlaiaiLlap°aski 1 ( o: ■e . «1 ntoki'obVa0Ka: Parifiku/Tn^da tei 5‘taj’ske? ^ostala sestavni t0 dobii nši„da ie Cangkaj- UUU rini J čii °Zemlic ‘°S° «upravljati» - ??e,, zaveznr, P°dlagi odlo-o5.*)stva kega visokega ljudski republiki. O Formozi je govoril tudi predsednik Eisenhower na današnji tiskovni konferenci. Izjavil je med drugim, da se sedaj vodijo razgovori med predstavniki ZDA in Cangkaj-ška glede obrambe otokov Kvemoj in Macu. Predsednic je tudi izjavil, da ravnanje ZDA v formo-škem sporu temelji na želji, da se prepreči vojna. «V ta namen, je dodal, se ZDA trudijo, da zagotovijo, da ne bi prišlo do spopada zaradi napačnega ocenjevanja morebitnega nasprotnika glede odločnosti ZDA, da branijo Formozo)). Na vprašanje, naj bi to stališče bolje pojasnil, pa je predsednik brez ovinkov povedal, da ((nameravajo ZDA na nedvoumen način pokazati, da ne bodo dovolile, da bi se mednarodni komunizem razširil na Tihem oceanu in da bi se polastil velike otokov, ki jo predstavlja Fon moza». Na druga vprašanja je Ei-senhower odgovoril, da mu niso znane izjave zunanjega ministra Molotova nekaterim ameriškim novinarjem, ki so sedaj v Moskvi, in na podlagi katerih naj bi se sovjetska vlada nameravala sporazumeti s Pekingom o začasni ukinitvi sovražnosti, zato da se omogoči evakuacija otočja Ta-čen. Predsednik je tudi izjavil. da se za sedaj ne predvideva uporaba ameriških kopenskih sil pri morebitnih o-peracijah za obrambo Formoze. Glede evakuacije otočja Ta-čen pa ni še nič znanega. Za sedaj odseljujejo z ameriškim brodovjem samo civiliste. Baje nameravajo z vojaško evakuacijo počakati, zato da ne bi prišlo do spopadov, in ker prevladuje mnenje, da je sedaj večja možnost, da pride do sporazuma o ukinitvi sovražnosti na vsem področju. Ofenziva nasprotnikov Mendes-Francea v zvezi z njegovo ministra Fuada Kepruiuja so se končali danes nekoliko po poldnevu. Popoldne je bilo izdano skupno zaključno poročilo. Zaključno poročilo ugotavlja, da sta Menderes in Keprulu prispela 31. januarja v Rim na vabilo italijanske vlade in da sta danes zaključila svoj uradni obisk, ki je obenem prvi obisk predsednika turške vlade v Italiji po vojni. Med obiskom, ki je potekel v duhu ((najtesnejšega in konstruktivnega sodelovanja«, pravi poročilo. je prišlo do ((plodnih izmenjav mnenj o splosnih vprašanjih in o problemih, ki posebej zanimajo obe državi«. Med njimi so ugotovili, kot pravi poročilo, «enakost mnenj glede temeljne važnosti atlantskega zavezništva in potrebe, da se to zavezništvo še okrepi na vseh svojih področjih, tudi na gospodarskem in social- Ali so se med razgovori tega vprašanja dotaknili ali ne. je težko reči. gotovo pa je, da so v Rimu želeli, da bi se to zgodilo. V tem pogledu je zanimiv razvoj pisanja onega italijanskega tiska, ki v zunanji politiki očitno sledi vladnim namigom. V začetku prejšnjega tedna je tisk med napovedmi obiska turških državnikov precej odkrito prerokoval, da bosta Menderes in Keprulu povabila Italijo, naj pristopi v balkanski pakt ali vsaj prijavi svojo kandidaturo. Dan pred odhodom turških državnikov iz Carigrada so listi objavili komentar turške agencije «A-natolie«, ki je opozarjal, da je sprejem Italije v balkansko zvezo odvisen od pristanka vseh treh držav-članic. Italijanski viri iz Ankare so k temu dodajali, da Jugoslavija in Grčija nista ravno navdušeni nem«, kakor tudi glede «po- za takšno možnost. Dan po- sebne funkcije, ki pripada na Sredozemlju obema deželama kot oporiščema zahodne o-brambe«. Nadalje pravi poročilo, da so ministri »soglasno priznali, da je v sedanjem položaju najboljši način za zagotovitev Zagovorniki kolonializma ostro napadajo vlado zaradi napovedanih j praV^nega^miruj tem. a^se skromnih reform - Francoski kolonizatorji v Alžiru zagrizeno branijo za fevdalni režim - Danes bo vlada verjetno postavila vprašanje zaupniceIsolidarnosti vseh deiei. w se I resno trudijo za obrambo mi- PARIZ, 2. — Pričakovana nje o zaupnici, o kateri bodo 1230 do 240 gotovih glasov, na* ( Barbados^ Jamaico, Odve razprava' o Severni Afriki se glasovali v soboto. I sprotnikov pa je 295 do 300. . otočje, Trimdad, Tobago je v narodni skupščini začela j Prvi je popoldne govoril J Med tema dvema skupinama I Privetrno otočje. Odvetrno 1 tu«. . j Prvi ob 14. uri. Mendes-Franceovi \ neodvisni poslanec Aumeran, politični nasprptniki so pred- j ki je zlasti kritiziral načrt za reforme v Alžiru, ki da bo ((izloči) Francoze iz vseh zakonodajnih skupščin v tej deželi«. Prav tako se je izre- ložili 15 interpelacij in resolucij. Vpisalo se je 29 govornikov. Se pred začetkom seje je golistična skupina poslala ui ^ Mendes-Franceu delegacijo i . Prot' podpisu francosko-nrecraie i z nalogo, da ga opozori, «naj 1 tunizijskih konvencij, ker da -Tl« For- ne gre predaleč pri pogaja-'111 ta P°nienilo «dati Tuniziji njih za avtonomijo«, ki se se- P°Poln° "eod™nost». daj vodijo v Parizu's tumzij- Drugl tn-le Poslancl 50 na' skim vladnim predsednikom. Podporniki Mendes-Francea poudarjajo, da bodo pogajanja o avtonomiji Tuniziji verjetno doživela neuspeh, če bi padli vlado, ker je sprejela načelo evakuacije francoskih čet iz” Fezzana v Libiji. Na splošno se opaža, da se opozicija sicer zaganja v na-■ -i- povedovane vladne reforme v Sa ,r r ^ ™td°va "tet: Tuniziji, odločila pa se je pa je okoli 1Q0 nestalnih gia- | Minister je dodal, da bosta i-: i—a- Britanska Gvajana in Britan- ski Honduras lahko pristopila dil bi verjetno nov val terorizma-tako v Tuniziji kakor tudi v Alžiru. Njegovi nasprotniki pa trdijo, da padec vlade ne bi imel nobene posledice za položaj v Severni Afriki. Najbolj zagrizeni nasprotniki, t, j, demokristjani, ki jih vodi bivši zunanji minister Bi-dault, so predložili dve resoluciji. ki izrecno obtožujejo Mendes-Francea. Ena se nanaša na Alžir, druga pa na Tunizijo in Maroko. Takoj v začetku debate so nasprotniki sprožili močno ofenzivo proti vladi. Mendes-B’rance pa je poudaril, da bo jutri zvečer zahteval glasova- joeld razposlal vabila konferenco o atomski sili je bilo 84 držav - Predsednik konference bo in■ bod znanstvenik dr. Braabha * Vprašanja na dnevnem redu 0 obravnavati «samo z znanstvenega in tehničnega stališča> 5^ a«SK'2 r Glavni taj- «Wrazbou^marski°e,d je da- Sasos,.”4 Do. 60 '“"'h in 24 članicam toir^dna g,<'inci^ OZN) vabilo siip a(iob b0 V?L*tistaV' ln b° Dajala do 0 Pnložon posto- Se sp o raz u- ?rž;h, J odbor sed- * n«. . 1) Ae ♦ c k-1_ i začela B. avgu- Vpr.jnriinj^ » nouica da, bo lreba vsa z r(itic na dnevnem redu stan a|istVe, Poravnavati «samo Prert'i<'a“>; ega ln tehničnega liii °žiti p<’r°eila se morajo p? Zl)eio ‘ ne spopolnitve hajhe?aedniku J” av8US,a- •trli *1 ^ konference bo TšrP ,°Vn j Zn a m en i 11 atomski k0vabha. o dl’e dr. Hom J. ko ul Pudpredsedni- Postopek določa ..lrn^no,val Hammar- k, HHCrboGlaVni. tain,k kon- C*W‘Ah b0 izbral med (»vVedeč':k ere bo predloži-*v ,|?a R ,SPSt držav fe Fm“amja ZDA. Sovjetska Kanada in SIP )an *°vhl ki čl prof. VValt er G. an tehnološkega državi h13 skim' b° Pomagala de? 'reh članov. jA Plenar u ren,if‘ bo potekalo « CSI.1,h.*ej»h m na se- na se-se ti polt e- fe1 C'811 Ne bo V»a trebi prpd'og. ki hi ca >m6ba sprpjoti Z glasu- /ft^tskr* postopku ornrnia '>P‘ porUdb°oč,?a na kon-injJetski .. Poročilo «o rrvi toa'Jstriisko napravi v sil b za ,?r„nampne 111 0 mete«. proizvodnjo atomske ^h^kro^h dobro °bve-hbhanski ,so mn(,P)a. da vlada v kratkem objavila načrt v obliki bele knjige in na podlagi katerega ima namen napraviti iz atomske sile temelj bodočega britanskega gospodarstva. Vlada namreč predvideva v prihodnjih dvajsetih letih izvoz «a-tomskega materiala« za okoli 2 milijardi steriingov. Ta načrt podpirajo tudi državna ustanova za električno energijo, ustanova za premog, ministrstvo za goriva in zakladno ministrstvo. Nekateri elementi, ki bodo objavljeni v beli knjigi, spadajo baje med dokumente, ki so bili v aktovki ki je bila prejšnji mesec ukradena podpredsedniku ustanove za električno energijo 'n ki je do sedaj še niso našli. Atesta sila la razorožitev na LONDON, 2. lVlinistrsKi predsedniki Commonwealtha so imeli tudi danes dve seji. Uradno poročilo pravi, da so zjutraj lazpravljali o razvoju na področju atomske in ter-monuklearne sile ter o možnosti za mednarodni spora-zuni o razorožitvi. Poročilo dodaja, da so ministri pro učevali tudi možnosti uporabe atomske šile v industrijske in druge mirnodobske namene. Na popoldanski ožji seji pa so govorili o obrambi Srednjega vzhoda. V britanskih pooblaščenih ktogih dajejo sledeča pojasnila glede navedb uradnega poročila: 1. atomska vpraša- nja: poudarilo se je sodelovanje v notranjosti Common-tvealtha; 2. razorožitev: bri- tansko tezo o lazoro/itvi so spiejeli vsi ministrski predsedniki in tudi Nehru. Ta teza je, da je treba razorožitev. sov, ki bodo odločali. To pot bo Mendes-France že petič postavil vprašanje zaupnice. Do sedaj je vedno zmagal. Avgusta s 398 glasovi proti 126. ter 151 proti 122. Večina se je :• ato začela manjšati: novembra je zaupnico dobil s 312 glasovi proti 272, decembra pa z 294 proti 265. Mendes-France bo verjetno govoril ji/ttri. izvesti bodisi glede klasičnega kakor tudi atomskega o-rožja; 3. obramba Srednjega vzhoda: vsi navzoči ministri su se izrekli za britansko stališče o okrepitvi obrambe Srednjega vzhoda z lokalnimi pobudami, kakršna je na primer pobuda iraškega ministrskega predsednika za sklenitev pogodbe s Turčijo. Glede položaja na Srednjem vzhodu niso sprejeli noben ga posebnega sklepa. Prednost težki industriji v resoluciji GK KP ZSSR MOSKVA, 2. — Agencija Tass je objavila resolucijo, ki jo je sprejel na plenarnem zasedanju CK KP ZSSR po poročilu, ki ga je podal prvi sekretar Nikita Hruščev. ((Zvesta Leninovemu nauku — pravi resolucija — KP ZSSR nikoli ni prenehala smatrati razvoj težke industrije, osnove vse ekonomike in vira ljudskega blagostanja, za svojo glavno nalogo«. Resolucija nadaljuje, da je po ukrepih, ki so bili odobreni na plenumih CK septembra 1953 ter februarja in marca 1954, prišlo v sovjetskem kmetijstvu do ((globokih sprememb«. Ce zdaj ((partija zahteva od ljudstva nov napor, katerega važnost je očitna, je to mogoče spričo dejstva, da ti domačinom, so bili ustvarjeni potrebni pogoji v kolhozih, v sovhozih in v traktorsko-strojnih postajah«. J • to hvali resolucija kolhoze na nekaterih področjih, graja pa ((nezadovoljivi položaj« v številnih okrožjih ruske zvezne republike, Kazahstana, Uzbekistana in Azerbajdžana, zlasti glede živinoreje. spraviti vlado v zagato zlasti v zvezi z alžirskim vprašanjem, ker pogajanja o Tuniziji niso še končana. Vladno politiko v Alžiru so na popoldanski seji ostro kritizirali neodvisni poslanec Crouzier. neodvisni republikanec Quili-ci in golist Djelloul. ki je obsodil izredne ukrepe v Alži-ru in izjavil, da tam vlada policiiski teror. Seja se je prekinila ob 20 in se je nadaljevala ob 22, ko je prvi govoril kominfor-mist Guyot, ki je obsodil vladno politiko v Alžiru, Tuniziji in Maroku. Za njim je govoril bivši golist general De Monsabert. ki je izjavil, da je vlada napravila napako, ker se je pogajala z Neodesturom namesto z vladarjem. Isto je trdil glede Maroka in dejal, da je sultan edini zakoniti vladar v deželi. V zvezi s pogajanji o Tuniziji je pozval vlado, naj ne bo popustljiva. Govorili so nato en kom-informistični poslanec, en pripadnik agrarne stranke in en radikalni socialist. Prvi je kritiziral policijske ukrepe vlade v Alžiru. Drugi je poudarjal potrebo temeljite socialne reforme v Alžiru. Ob 23.35 je bila seja zaključena in nadaljevala.se bo jutri popoldne. Govorili bodo najvažnejši predstavniki raznih parlamentarnih skupin. Predstavniki vlade bodo govorili prot' koncu debate. Kar se tiče Alžira, sta imenovanje Soustella za guvernerja in sklep o združitvi alžirske policije s francosko povzročila nezadovoljstvo med francoskim prebivalstvom v Alžiru in tudi med nekaterimi parlamentarnimi skupinami, ki trdijo, da bi ti ukrepi ogrožali ((navzočnost Francije« v Alžiru. Pravzaprav sploh ne gre za kake reforme v Alžiru. ker vlada ima za sedaj le namen uveljaviti statut Alžira iz leta 1947. ki izenačuje pravice domačinov s pravicami francoskih državljanov in ki je doslej bil samo mrtva črka na papirju. Gre torej le za uveljavitev ukrepa, s katerim je parlament pred osmimi leti zajamčil prebivalcem Alžira državljanske svoboščine. Pa že to je dovolj, da se zlasti francoski koloni, ki so pravi gospodarji Alžira, odločno upirajo, da bi se fevdalni režim zamenjal z republikanskim. Podreditev alžirske policije ministrstvu za notranje zadeve je za alžirske fevdalce bud udarec. Alžirska policija, ki je bila doslej v rokah tamkajšnjih fevdalcev, francoskih kolonizatorjev, je uporabljala metode nasilja in terorja pro- Adenauerjeva protiofenziva BONN, 2. —• V odgovor na široko zasnovano socialdemokratsko ofenzivo proti oborožitvi Nemčije ima koncler Adenauer v načrtu tri govore v socialdemokratskih trdnjavah; 6. februarja bo govoril v Frankfurtu, 12. v Hannovru in 13. februarja v Hammu. Načelnik zveznega tiskovnega urada dr. Eckard pa je danes izjavil, da vladna koalicija, kot so ugotovili na današnji vladni seji, soglasno presoja zunanjepolitični položaj in vprašanje ratifikacije pariških sporazumov. Vladna koalicija bo v diskusiji o ratifikaciji nastopila enotno tudi glede posarskega vprašanja. Eckard je nadalje izjavil, da je vlada danes razpravljala tudi o zadnji sovjetski iziavi glede Nemčije in da se ji zdi možno in verjetno, da bo po popolni ratifikaciji pariških sporazumov «dala pobudo, da se razjasnijo prav* nameni vjetske vlade«. v to federacijo. Pripomnil je se. da bodo predstavniki raznih otokov imeli v kratkem prvi sestanek, da proučijo vprašanje preseljevanja med raznimi britanskimi ozemlji v Antilskem morju. DUNAJ, 2. — Deseto 'obletnico druge avstrijske republike bodo svečano proslavili 27. aprila na plenarni seji parlamenta, kjer bo govoril kancler Raab, ter z drugimi manifestacijami. Nadalje pravi poročilo, da so ministri' na široko pregledali aktualna mednarodna vprašanja in prav tako ugotovili enakost mnenj, «kar daje predvidevat). da se bo razvoj medsebojnih odnosov v prihodnje se poglobil«. Razpravljali so tudi o gospodarskih odnosih med Italijo in Turčijo. «z zadovoljstvom vzeli na znanje« nedavne gospodarske sporazume, sklenjene v Ankari in Rimu, in ugotovili, da se bo po teh sporazumih trgovinska izmenjava med obema državama laže razvijala. Govorili so tudi o kulturnih odnosih. Kot je videti, poročilo ne omenja balkanske zveze ali sploh balkanskega prostora in prej — v petek — je v Beogradu predstavnik jugoslovanskega državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Dra-škovič izjavil, da zadeva ni aktualna. Med obiskom Menderesa in Kepruiuja je italijanski tisk začel pisati o vprašanju najprej v dvomljivi obliki, nato tako, kot da je stvar prezgodnja, in končno, kot da se pristop k balkanskemu paktu zdi Italiji prezgoden. Opazovalcem. ki so vajeni določene metode pisanja, se ta razvoj -ne zdi prav nič presenetljiv. Današnji zadnji uradni razgovor med Scelbo in Martinom na eni strani ter Mende-resorft in Kepruluiem na drugi strani je trajal slabo poldrugo uro. Turška državnika sta prispela v vilo Madama, rezidenco predsednika vlade, ob 11.10 in ni naprej na hitro ogledala leno negovane vrtove okoli Vile. Sestanek je bil končan ob 12.40. Popoldne Sta Menderes in Keprulu obiskala sedež rimske občine na Kapitolu. Župan Re-becchini. ki ju je sprejel, jima je podaril srebrn kipec rimske volkulje in kapitolsko srebrno spominsko medaljo. Trije člani Menderesovega in Keprulujevega spremstva, podpredsednik velike turške narodne skupščine Tevfik Ibern in člana skupščine Huldsi Koymen in Cihad Daban, pa so danes predpoldne obiskali poslansko zbornico. Goste je sprejel predsednik zbornice Gronchi. Poslanska zbornica trenutno ne zaseda. Zunanji minister Martino pa je danes sprejel tudi veleposlanika Babuscia Rizza, ki se je vrnil iz Bonna. Danes predpoldne je z letalom prispela iz New Vorka na pariško letališče Orly veleposlanica Clare Luce. ki se bo sestala z nekaterimi ameriškimi osebnostmi. Dan odhoda v Rim še ni določen, verjetno pa bo v petek ali soboto. 15. februarja bosta Scelba in Martino prispela na obisk_ v London na vabilo ameriške vlade. Pri povratku iz Londona se bosta ustavila tudi v Parizu. Kot je znano, bosta italijanski ministrski predsednic in zunanji minister 28-marca prispela na uradni obisk v \Vashington. Danes Pa so uradno sporočili. da je tudi kanadska vlada povabila Scelbo in Martina na uradni obisk v Ottawo. V Kanadi bosta Scelba in Martino pred obiskom v ZDA in sicer 26. in 27. marca. Februarja lani je bil kanadski ministrski predsednik Saint Laurent na uradnem obisku v Rimu- o- Nova članica Commonwealtha LONDON. 2. — Na današnji seji v spodnji zbornici je britanski minister za kolonije sporočil, da bo kmalu ustanovljena nova država članica Commontvealtha. Gre za federacijo britanskih Antilskih otokov, ki bo vsebovala otoke Matteotti odgovarja Fanfaniju ob obletnici Scelbove vlade Tajn k PSDI opozaija na znake demokristjanskega usmerjanja na desno in na vprašanja, ki j h vlada kljub obljubam še ni rešila - Danes in jutri sestanek vodstva PSOI - Sindikati državnih uslužbencev kritizirajo vladne sklepe (Od našega dopisnika) RIM, 2. — V.eeraj si je Scelba «utrgal» nekaj časa med razgovori s turiškimi ministri. ki so na obisku v Rimu, in sprejel Saragata, s katerim sta, kot pravijo v uradnih virih, ((razčistila« položaj. Podrobnosti tega «razčiščanja» niso znane, v mnogih krogih pa prevladuje prepričanje, da daje okvir zanj izjava podtajnika PSDl Tanassija. da ni govora o socialdemokratskem izstopu iz vlade in da Fanfa-ni.ievi napadi ne bodo oripra-vili PSDI do ((nepremišljenih korakov«. Polemika med demokristjani in socialnimi demokrati bi se po vsem tem utegnila zdeti zaključena, vsaj kar se tiče medsebojnega besednega obračunavanja. PSDj ima vsekakor na razpolago mnogo močnejše orožje kot besedni Konec francoskega načrta o oboroževalni agenciji Novim ukrepom vlade se odločno upirajo številni radikalni socialisti, ki imajo v Alžiru velik vpliv. Med temi je tudi Renč Mayer. Ti zagovarjajo koristi fevdalcev. Zato se po del radikalov gotovo pridružil opoziciji in s tem še Delovna skuoina. ki zaseda v Parizu, je sprejela načelo prostovoljnega sodelovanja namesto naddržsvnega nadzorstva - Angleška spomenica o standardiziranju orožja PARIZ, 2. Načelnik angleške delegacije v delovni skupini, ki proučuje načrt za ustanovitev oboroževalne a-gencije, sir Christopher Stee-ie, je danes predložil skupini že dalj časa napovedani angleški protinačrt. V njem daje britanska vlada jasno razumeti, da ne bo pristopila k nobenemu naddržavnemu oborožitvenemu «poolu», ponudila pa je sodelovanje pri prizadevanjih za standardizi-ranje orožja in koordinacije programov proizvodnje vojaškega materiala. Prvotni francoski načrt, ki je bil predložen delovni skupini na njeni prvi seji 17. januarja, je predvideval posatvitev celotne oboroževalne industrije sedmih držav Zahodnoevropske zveze pod nadzorstvo skupnega naddržavnega organa. Angleška spomenica predlaga ustanovitev ((zahodnoevropske. obroževalne komisije«, ki bi imela naslednje naloge; beli otežkočil položaj vlade, j l. na najučinkovitejši način Po mnenju opazovalcev iah- izboljševati vandardiziranje ko Mendes-France računa na I oborožitve; 2. prizadevati si za čim širšo skupno proizvodnjo standardiziranega vojaškega materiala. Obenem predvideva britanska spomenica ustanovitev dveh podkomisij, od katerih bi se prva ukvarjala s standardiziranjem m bi delovala v tesnem stiku z odgovarjajočimi organi NATO, druga pa bi skrbela za sodelovanje nekaterih ali vseh držav ŽEZ pri proizvodnji za oborožitev. Sedež komisije z obema podkomisijama bi b:l Pariz, odgovarjala pa bi svetu ZEZ, ki ima sedež v Londonu. Sodelovanje pri delu komisije bi bilo prostovoljno, k n .temu pa bi bilo mogoče povabiti tudi druge države NATO. Nemški minister za gospodarstvo Ludwig Erhard je izjavil danes zvečer v Parizu, da je delovna skupina praktično arhivirala francoski načrt o oboroževalnem poolu, in sprejela načelo prostovoljnega sodelovanja namesto osrednjega naddržavnega nadzorstva. Na to stališče je nekoliko nepričakovano pristala , tudi francoska delegacija. dvoboj — zahtevo, naj vlada končno začne izvajati politiko, ki jo je pred letom dni obljubila izvajati. Toda danes je izšel v de-mokristjanskem glasilu «Popo-loii ponoven naaut napad na socialne demokrate, ki je napisan v takšnem značilnem tonu. da je le redko kdo prepričan. da ni njegov avtor Fanfani. Člančič, dolg komaj dva odstavka .je že včeraj razširila po vse.i Italiji poluradna agencija ANSA in danes je objavljen praktično v vsem tisku. Obenem poteka prav te dni prva obletnica Scelbove vlade. Ta obletnica je dala povod glavnemu tajniku PSDI Mat-teu Matteottiju za članek, ki ga bo jutri objavilo glasilo stranke «Giustizia» pod naslovom er o jetu oni«. Matteotti obravnava v tem članku vrsto stališč, ki so jih v zadnjih tednih zavzeli demokristjani in pravi o njih, da so ((skrajno značilna«. Pri tem omenja glasovanje o uvedbi prisege v proceduri ugotavljanja obdavčljivega dohodka, ki jo določa novi Tremellonijev zakon, petrolejsko politiko vlade, demokristjansko resoluciio o «primeru DOnofrio«, prizanesljivost spričo fašističnih manifestacij ob Grazianijevem pogrebu, deželni volilni zakon za Sicilijo, zemljiške pogodbe itd- in poudarja, da je iz tega jasno razvidna «tendenca večinske stranke, da ne spravi v nezadovoljstvo desnih volilnih množic, ker se hoče med njimi oškodovati za izgubo glasov, ki so prešli k drugim formacijam«. Matteotti omenja nato znani Fanfanijev govor v Aosti in pravi, da se nihče ni ustrašil zaradi volje krščanske demokracije, da pridobiva izgubljene glasove. «Pravimo le — dodaja tajnik PSDI — da je zbiranje glasov z desnice mogoče samo s ponavljanjem takšnih dejani in stališče večinske stranke, ki neizbežno prihajajo v spor z duhom in vsebino obveznosti, ki so jih demokratične stranke postavile za osnovo sedanje vlade«. V nadaljevanju članka opozarja Matteotti, da politična linija in organizacijska delavnost neke stranke nista dva povsem nepovezana pojma — kot hoče prikazati Fanfani — in obtožuje demokristjane, da škodujejo ((višjim interesom demokracije« v korist ozkih strankarskih računov. Fanfa-r.ijev poziv k «čutu za mero« velja torej predvsem demo- kristjanom, pravi Matteotti in zaključuje z opozarjanjem na nekatera nujna vprašanja, (o-dobritev Tremellonijevega zakona do 31. marca, zemljiške pogodbe, volilni zakon za parlamentarne volitve), ki jih «ni mogoče več odlašati«, tudi ker spadajo ta vprašanja v sklepe, ki jih je že pred časom skupno sprejel ministrski svet in glede katerih si PSDI ((pridržuje pravico presojanja in sklepanja«. Jutri in pojutrišnjem se bo sestalo državno vodstvo PSDI. Na jutrišnjih sejah bodo razpravljali o vprašanju notranje organizacije in statuta stranke, v petek popoldne pa pride na vrsto politični položaj. Socialdemokratska stranka bo torej kmalu morala točneje precizirati svoje stališče v novem noložaju. ki ga označuje predvsem krepki derno-ki .stJanški oorat ni desno in če-lslie jnsne'ie prikazovanje formule štiristranske vladne koalicije kot nečesa, kar se ohranja pri življenju samo zaradi demokrist janske prizanesljivosti do manjših vladni strank. Medtem ko je poslanska zbornica že na počitnicah, ki bodo trajale skoraj ves mesec, je senat, ki je včeraj odobril zakon o volitvah v deželnem svetu s posrednim glasovanjem (((demokratičnost# tega zakona kaže dejstvo. da bo 2.250 pokrajinskih svetovalcev izvolilo 600 deželnih svetnikov), danes nadaljeval pred časom prekinjeno diskusijo o zakonu, ki ureja vpisovanje anagrafskih podatkov za nezakonske otroke. Tajništvo demokristjanske sindikalne organizacije CISL je danes poslalo ministru za proračun Vanoniju že drugi dokument o njegovem načrtu, v katerem prikazuje svoje stališče, zlasti pa glede sestave organizmov, ki bodo izvajali načrt. Kot je znano, zahtevajo sindikalne organizacije čim večje sodelovanje delavcev pri izvajanju Vanoni-jevega načrta. Obenem je tajništvo CISL sklenilo postaviti nove zahteve glede položaja državnih nameščencev, ker zadnji vladni sklep o novi tabeli prejemkov sindikata ni zadovoljil, O tem vprašanju je danes razpravljal medsin-dikalni odbor državnih nameščencev. ki je prav tako izrazil obžalovanje, ker vlada pri svojih sklepih ni upoštevala mnenje sindikatov. A. P. ATENE. 2. — Današnje atensko časopisje posveča obširne komentarje obisku turških državnikov v Rimu. Vladni list «Vima» ugotavlja, da so netočne informacije nekaterih agencij iz Rima. po katerih je baje Menderes predlagal Scelbi vstop Italije v balkansko zvezo pod pogojem, da Italija v zameno za to podpre vstop Turčije v Zahodnoevropsko zvezo. Ali bo Italija vstopila v balkansko zvezo, je stvar vseh treh balkanskih zaveznikov, ne pa samo Turčije, ugotavlja list. V vsakem primeru gre za stvar, ki je ni mogoče izkoriščati za nobeno mednarodno transakcijo v korist samo ene države članice balkanske zveze. Pristojni diplomatski krogi izjavljajo, poudarja «Elefte-ria». da vladi Grčije in Jugoslavije nista pooblastili Menderesa in Kepruiuja, da predlagata Italiji vstop v balkansko zvezo. V zvezi s temi vestmi poudarjajo v Atenah, da mora biti sklep o morebitni razširitvi balkanske zveze soglasen. List «Akropolis» meni, da vest o vstopu Italije v balkansko zvezo ne izhaja iz uradnih krogov. Atensko časopisje prav tako poudarja izjavo grškega zunanjega ministra Stefanopulosa, da na konferenci treh ministrov 28. februarja v Ankari ne predvidevajo proučevanja vprašanja možnosti pristopa Italije k balkanski zvezi. Sporazum o sestanku Naser - Nuri Said BAGDAD, 2. — Posebna delegacija je imela danes zjutraj zadnji razgovor z iraško delegacijo. Jutri se bo vrnila v Kairo, kjer bo konferenca arabskih ministrskih predsednikov nadaljevala svoje delo. Iz Kaira pa javljajo, da ie iraški poslanik zahteval od egiptovskega zunanjega ministra. naj se nadaljevanje konference odloži. Preteklo noč je predsednik libanonske republike Samun poslal iraškemu kralju Fei-salu poslanico, v kateri predlaga; ali naj se podpis turško-iraške pogodbe odloži za štiri mesece, ali pa naj se v najkrajšem času skliče v Beirutu arabska konferenca, V poročilu o razgovorih v Bagdadu, ki so ga objavili zveper, javljajo, da je egiptovska vlada obvestila libanonskega vladnega predsednika, da sprejme njegov predlog, naj bi sc v najkrajšem času sklicala v Beirutu konferenca med iraškim vladnim predsednikom Nuri Saldom in egiptovskim vladnim predsednikom Naserjem. Konferenca naj bi se omejila na ti dve osebnosti. Poročilo, ki poroča o predlogu libanonskega vladnega predsednika, dodaja, da bo dan konference določen pozneje. Predsednik egiptovske vlade Naser pa je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo Egipt v primeru podpisa pogodbe med Turčijo in Irakom zapustil Arabsko ligo 'n ustanovil novo organizacijo s tistimi arabskimi državami, ki se bodo hotele pridružiti. Turška vlada pa je v uradni agenciji «Anatolie» izdala nov poziv arabskim državam, naj prenehajo z razpravljanjem, ki je nastalo iz prestižnih razlogov, ter naj sledijo «zgledu realistične in odločne politike, ki ga nudi Irak«. Agencija nato zanikuje sklenitev nenapadalne pogodbe med Turčijo in Izraelom ter bližnji obisk turških državnikov v Izraelu. OSLO, 2. — V pooblaščenih krogih se je izvedelo, da je francoski ministrski predsednik Mendes France med kandidati za Nobelovo nagrado za mir za leto 19fgj. PRIMORSKI DNEVNIK — J — 3. februarja 18S M'(I,»II\»M l>\KVI 2. februarja 1904 se je pričela prva srbska vstaja proti Turkom. *■—* a j/ i Z ' € /^v;//A m v 7 % mA w mam Danes, ČETRTEK 3. febru*l» Blaž. Jagoda . Sonce vzide ob 7.26 in z»t«wj 17.12. Dolžina dneva 9.46 MJ vzide ob 13.13 in zatone ob Jutri, PETEK 4, (ebruarJ> Andrej, Zalimir OBČINSKIM SVETOVALCEM RAZDELJEN NAČRT PRORAČUNA Proračun tržaške občine za 1.1955 predvideva nad 5 milijard lir deficita Dohodki bi krili le 44 odstotkov vseh Izdatkov, država pa nad 55 odstot. - Priznanje, da bi bilo treba skrčiti upravni aparat Občinskim svetovalcem so včeraj razdelili načrt proračuna tržaške občine za I. 1955. Iz poročila, ki ga spremlja, posnemamo, da znašajo predvideni izdatki 8.247.281.000 lir, medtem ko so dohodki preračunani na 3.651.832.000 lir. Potemtakem bi morala država kriti nastali primanjkljaj, ki znaša 4.575.449.000 lir. Od teh je treba odšteti 2 milijardi lir, ki jih je določil italijanski ministrski svet 15. oktobra lani v korist tržaške občine. Razen tega pa bi morala država prispevati še 840 milijonov lir za uresničenje ekonomskih načrtov št. 15 in 16, ker je občina sklenila, da bodo ti načrti ostali v veljavi, čeprav se je že govorilo, da bodo ukinjeni. Skupni prispevek države bi torej moral znašati skoraj 5.5 milijarde lir, kar je doslej največ v vseh povojnih letih. Predvideni dohodki znašajo komaj 44 odstot. izdatkov, medtem ko bi morala država kriti nad 55. odstot. stroškov. Pri tem naj omenimo, da je znašal prispevek države za kritje proračuna leta 1946 okoli 965 milijonov lir, leta 1953 pa že dve milijardi in 109 milijonov lir. Vsa ta leta pa niso redni dohodki niti krili izdatkov za vzdrževanje osebja. Omenjeno poročilo govori tudi o številu uslužbencev, ki so prejemali plačo in o številu upokojencev. Leta 1945 je bilo plačanih uslužbencev 2715, upokojncev pa 1100. Leta 1949 je število uslužbencev narastlo na 3346, upokojencev pa je bilo 1029. L. 1954 pa imamo že 3470 uslužbencev in 1160 upokojencev, za katere je bilo izdanih 3 milijardi 486 milijonov lir. Za 1. 1955 pa predvideva proračun za osebne izdatke nad 4 milijarde lir. Poročilo omenja, da je število uslužbencev pretirano, ter da bi ga bilo treba skrčiti, s čimer bi lahko prihranili eno milijardo na leto. Toda sedaj se to ne da izvesti, ker bi mnogi odpuščeni uslužbenci prejemali prenizke pokojnine s katerimi se ne bi mogli preživljati. Proračun predvideva za letos zvišanje rednih dohodkov in sicer za 350 milijonov lir. Več dohodkov naj bi dala trošarina (okrog 80 milijonov lir), odstotki od državnih in pokrajinskih davkov ter razni dodatni davki. Med izdatki se predvideva zvišanje 220 mili- jonov lir pasivnih obresti, 124 milijonov lir zvišanje izdatkov Za plače in mezde ter 100 milijonov lir za socialno skrbstvo. K podrobnejši razlagi proračuna se bomo še povrhili. Obvestilo Kmečke zveze vsem davkoplačevalcem Kmečka zveza v Trstu obvešča vse svoje člane, da morajo v smislu Vanonijevega zakona vsi davkoplačevalci do 31. marca letos prijaviti davčni upravi tvoje dohodke v letu 1953. Ker so za neizpolnitev teh obveznosti po zakonu predpisane kazni (kakor avtomatično povišanje dosedanje davčne osnove za 1* odst. ter denarna kazen od 3.9M do 10.091 lir in seveda vpšs kazni v kazenski list), priporočamo, da vsi prizadeti izvršijo prijave v omenjenem času. Tajništvo KZ bo tudi letos sestavljalo in vlagalo prijave; članom bo tudi na razpolago za vsa zadevna pojasnila in nasvete. Člane opozarjamo, da Je za sestavo prijave potreben davčni plačilni list. Ker roka za vložitev prijav gotovo ne bodo podaljšali, opozarjamo vse člane, da se pravočasno zglasijo na sedežu KZ v Trstu. Pretep v gostilni Med pretepom v gostilni «Cadel» v Ul. Vidali je 27-let-m Nerino Bugnavaz iz Ul. G. Gozzi pošteno udaril po obrazu 35-letnega Egona Giovanut-tija iz Rojanske ulice, ki se je moral zateči po pomoč v bolnišnico- Po prvi pomoči so slednjega, kateremu so ugotovili tudi pijanost, odslovili s prognozo okrevanja v 3 dneh. Opomini odbora za policijske ukrepe Na svojem prvem sestanku pokrajinskega odbora za policijske ukrepe, ki je sestavljen iz funkcionarja javne varnosti, karabinjerskega častnika, čla-na tožilstva, sodišča in prefekture so kaznovali 7. opominom 32-letnega Giuseppa Belleta iz Istrske ulice, 33-let-nega Bruna Michela iz Ul. Boccaccio, 34-letnega Marcella Mahneta iz Ul. Donota in 24-letnega Marija Pavlico iz Ul. Vidali. Omenjeni so po mnenju odbora nevarni elementi. Kakor smo izvedeli ima odbor pravico kaznovati z opominom nevarne elemente in jih lahko v primeru nepobolj-šanja kaznuje‘tudi s konfina-cijo. Opozorjeni elementi pa morajo za dobo, ki jo določi odbor, ob določeni uri prihajati domov, katerega lahko zapustijo ponovno le po določeni uri zjutraj in se ne smejo shajati z drugimi policiji že znanimi elementi. Zasedanje državnega sveia hotelske industrije in turizma Te dni se je v Trstu sestal državni svet za hotelsko industrijo in turizem. Na zborova- nju je. bilo okrog 70 predstavnikov iz vse Italije, ki so razpravljali o vseh vprašanjih turizma in še posebno o hotelski opremi. Tržaški delegati so predložili mnogo nujnih vprašanj za povečanje turizma v Trstu. Se posebno je bila poudarjena nujnost obnove in modernizacije številnih tržaških hotelov ki so bili do pred kratkim zasedeni po anglo-ameriških vojaških edi-nicah. Hkrati pa so poudarili nujnost ustanovitve igralnice na našem področju, ki naj bi pritegnila več inozemskih turistov. Na zborovanju so sklenili, da bo italijanska federacija hotelske industrije in turizma storila vse, da se turizem v Trstu dvigne in opomore po tolikih letih zastoja. Pojasnila glede izjave o dohodkih Kategorije C/2 Ministrstvo za finance sporoča. da morajo delodajalci, zasebni davkoplačevalci ali družbe in ustanove, ki se obdavčijo na podlagi bilance, predložiti izjavo o dohodkih kategorije C-2 do 31 marca 1955. Ta izjava mora vsebovati seznam uradnikov, pri čemer mora podjetje predložiti toliko seznamov, kolikor ima podružnic v raznih davčnih okrožjih. Glede delavcev je dovolj, da se označi celotna vsota njihovih prejemkov, ločenih le po podjetjih in podružnicah. Letos r.i treba predložiti posebnih obrazcev, v katerih se potrjuje, koliko je prejel v teku leta lec. Ta vsot kar v prijavno polo, in sicer v stolpec F. Za tiste družbe, ki jih obdavčujejo na podlagi bilance in za katere ni potrebna prijava o dohodkih, bodo delili posebne obrazce 3/bis, v katerih bo treba navesti prejem-kt delojemalcev. V NEDELJO V AVDITORIJU Proslava ..Prešernovega dne" združena z revijo pevskih zborov Nastopilo bo 9 zborov iz okolice in predmestij - SPZ bo podelila priznanja najboljšim prosvetnim kolektivom se na zakonik, odredilo junija lani okrajno sodišče,, ki je 42-lelnega Rudolfa Susiča iz S. t. m. slavi ves slovenski narod svoj največji kulturni prašnik: «Preše rnov dan». Slavi ga mladina po šolah. Ul. Settefontane 74 obsodilo prosvetna društva po svojih I na 2 meseca zapora. domovih, kulturne institucije 1 Susiča je prijavila njegova na svojih sedežih, itd., itd. Po, žena Zdenka Javanovič, s kaže ustaljeni tradiciji, se v! tero se je mož poročil 1945. posamezni delojema- okviru tega dne podajajo tu-j leta. Kasneje sta uvidela, da •sota se letos vpiše ; di pregledi oz. obračuni kul-. je njuna zveza ponesrečena, turnega in prosvetnega delo-j zaradi česar sta soglasno skle-vanja od leta do leta ter po- J- -- 1 -- — - O Generalni komisar Palamara je odpotoval v Rim. kjer razpravlja o vprašanjih upravnega značaja. deljujejo prosvetnim kolektivom in posameznikom priznanja za njih delo na kulturnem in prosvetnem področju. Osrednja proslava tega kulturnega praznika bo pri nas tudi letos v priredbi Slovenske prosvetne zveze in sicer v nedeljo popoldne v Avditoriju. Zal bo ta proslava tu-i di letos omejena le na slav-nostni nagovor, na redijo pev-i skih zborov in podelitev pri-i znanj. Prikaz celotnega naše- OPOZORILO PRED KONFERENCO O TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU fla pro,l’gtne9a delova"ia b° | tako le delen, saj zaradi tehničnih težav ni mogoč nastop j delujočih dramskih družin ni- . , ' , . 1 • . I____ Ir I A/Trs Nevarnost reške konkurencežat * opozarja na hitre in odločne ukrepe prihodnjih letih, ko bomo razpolagali z lastno dvorano. Izvedeli smo. da se' Za revijo pevskih zborov pripravljajo naslednji naši najaktiv- n , . , , , . II , r, /T / non X ■___________~ • I nšjši pevski kolektivi: moški Reka je lani dosegla rekorden promet 2.676.000 ton in se močno pri-i2bor «ivan Cankar« od sv. bližala tržaškemu prometu - Rastoči tranzit za Madžarsko in Avstrijo 'kovelj.' šolski mešani zbor ----------------—-------------------——------------------------' Glasbene Matice, ki se je tako lepo uveljavil na zadnji Promet Reke je v letu 1954 t Rekordni promet reškega l namčeč igralo nerešeno vpra- dosegel rekordno številko — pristanišča je na prvi pogled šanje aktivizacije Južne želez- 2 milijona 676 tisoč ton pre- I zelo ugoden za Trst, saj to | nice za prevoz blaga v Trst. peljanega blaga in se je tako i pomeni, da je pristanišče iz- j Odgovorni krogi iz političnih močno približal prometu trža- i koriščalo vse svoje kapacitete škega pristanišča, ki je v | za prevoz domačega blaga in istem obdobju dosegel 3.633 , ni moglo z vsemi silami tisoč, ton po morju prepelja- j posvetiti konkurenčni bitki za nega blaga. Reški promet se I tranzitni promet Avstrije, je v primerjavi s prometom j jn Madžarske, leta 1953 dvignil za 298 tisoč | Vendar pa so žal upanja ton. Na uvoz odpade od ce-j na jak razvoj reškega prome-lokupnega prometa milijon j ta popolnoma napačna. Ze la-870 tisoč ton in na izvoz le je ue^a pričela s precej 440 tisoč ton. Uvoz se je po- 1 obsežnimi napori za pritegni- 7ČŠ?1 \LnrT!*r “ Sltev tranzita in v njih delo-19o3 za 200 tisoc ton. med lem ma di , saj SQ ko je izvoz padel za 20 tisoc ! peljal. s)fozi Reko m ^ t°n' S ton tranzitnega prometa, ali V uvozu so na prvem mestu žitarice (615 tisoč ton), katerim slede; premog (470 tisoč ton), nafta (429 tisoč ton), metalurški proizvodi (123 tisoč ton), nekovine (54.000 ton) in oštalo blago 179 tidoč ton. Pri izvozu pa igra veliko vlogo les (173 tisoč ton), žitarice (65.000 ton), rude (38 tisoč ton) in drugi izdelki v manjših količinah. TISKOVNA KONFERENCA BIVŠEGA UPRAVNIKA PODJETJA Nasprotujoče si izjave o vzrokih nastalega položaja v podjetju Kozmann Delavci so mnenja, da je bilo napačno preusmerjati proizvodnjo ter da bi morali vztrajati pri izdelavi ladijske opreme Vprašanje podjetja Kozmann še vedno ni rešeno in delavci nestrpno čakajo, kdaj ga bodo prevzeli novi lastniki, da se zopet začne proizvodnja Nestrpnost delavcev je razumljiva, če pomislimo, da dobivajo vsak teden samo po 2 000 lir iz dopolnilnega mezdnega sklada, to je po 16 ur na teden. Medtem ko ni bilo glede pogajanja za predajo podjet-1H v nove roke nič novega, pt je prejšnji upravnik podjetja, ki ga je imenovala ZVU, sklical včeraj dopoldne v hotelu «Columbia» tiskovno konferenco. Konference so se lažen novinarjev udeležili tudi predstavniki sindikatov in delavcev medtem ko se je precejšnje število delavcev podjetja Kozmann zbralo pred hotelom. Upravnik podjetja dr. Gino Amadio je sklical konferenco predvsem zato. da bi pobijal očitke delavcev, češ da nosi za sedanji kritični položaj največ odgovornosti prav on. V tem tonu je izzvenela tudi vsa tiskovna konferenca. V začetku je dr. Amadio dejal, da je bil od 13. do 31. januarja odsoten iz Trsta ter da je zvedel šele iz časopisov, kako so se razvijali dogodki okoli podjetja Kozmann v zadnjem času. Dejal je, da je oktobra 1953 prevzel nalogo tehničnega svetovalca. marca 1954 pa nalogo edinega upravnika. Njegova naloga je bila preoblikovanje za novo proizvodnjo, tako da bi lahko serijsko izdelovalo plinske in druge peči ter da bi pri tem uporabili pomoč ZVU (podjetje je dobilo skupno 177 milijonov), da bi se podjetje odkrižalo pasive ter da bi se znižali proizvodni stroški. Hkrati pa naj bi ostalo v tovarni čimveč delavcev. Dr. Amadio je skušal .dokazati da je bilo podjetje konec' lanskega leta v precej dobrem položaju in da hi lahko v prvih 4 mesecih 1955 serijski izdelalo za 60 milijonov pečic in drugih potrebščin za tržišče ter za 10 milijonov lir izdelkov po naročilu. Nadalje je bilo 31 decembra 1954 od 1.400 izgotovljenih r“,<' v drugi poloviri leta prodanih 1.000 peči zagotovljena pa je bila prodaja še rRznih drugih predmetov, za katere je bilo potrebno precej specializirane delovne sile. Po trditvah dr. Amadia je reo-ganizacija dopustila 9 milijonov prihrankov, v letu 1955 pa bi prihranili okoli 21 milijonov. Tako naj bi bilan- ca za leto 1955 ne bila več pasivna naslednje leto pa bi se že ustvaril dobiček. Razen tega pa ne bi odpustili nobenega delavca. Preusmeritev proizvodnje naj bi bila že zagotovljena po ZVU, toda nastop nove uprave naj bi onemogočil vse te načrte. Vse to je potrdil tudi občni zbor 13. januarja, kajti prejšnji občni zbor, ki je bil avgusta 1954 je računal z novim finansiranjem v novembru, ki ga pa zaradi političnih sprememb ni bilo. Prav zaradi obljubljene pomoči je prejšnja u-prava vztrajala na preusmeritvi proizvodnje, sicer bi konec oktobra 1954 lahko odpustila vse delavce in jim izplačala odpravnino, ker je takrat še razpolagala s 40 milijoni. Ravno to pa so delavci očitali dr. Amadiu, ki pa se je izgovarjal, da je bil njegov glavni cilj pridržati delavce na delu. Dr. Amadio pa je priznal, da so ga oblasti večkrat pozvale, naj suspendira delavce in da je to storil šele 10. januarja, potem ko je bil sklican občni zbor in ko dejansko ni več odgovarjal za podjetje. Po dolgi razlagi in opravičevanju dr. Amadia so se oglasili tudi delavci, ki so dejali, da se z njegovo razlago ne strinjajo. Neki tehnik je dejal, da je bila glavna napaka v tem, da je dr. Amadio mislil, da bo rešil podjetje s preusmeritvijo proizvodnje, kar je bilo nemogoče, ker je na italijanskem tržišču prehuda konkurenca s plinskimi in drugimi pečmi. Podjetje Kozmann se mora še nadalje opirati na svojo dosedanjo proizvodnjo opreme za ladje, ki mora znašati vsaj 40 odstotkov celotne proizvodnje, sicer nima nobenega upanja na obstoj. Iz tega se torej vidi, da je položaj resen. Jasno je, da je prvi vzrok in vir krize tega podjetja v krizi ladjedelni-ške industrije, sicer ne bi bilo prišlo niti nikomur na misel, da bi proizvodnjo podjetja preusmerjal. Prav iz tega je nastalo vse zlo in seveda tudi kasnejše morebitne napačne ocene in odločitve. Vse to pa potrjuje, da je tre- tflillG in čilajte JhinušViki dnevnik l ba vprašanje čimprej rešiti in omogočiti tradicionalno proizvodnjo. Razen tega pa je treba tudi upoštevati možnosti za proizvodnjo peči, kakor jih je navedel bivši upravnik dr. Amadio. Padec kolesarja Zgodaj popoldne se na sprejemnem oddelku bolnišnice nudili vso potrebno pomoč 27-letnemu Adrianu Tommasinu iz Ul. SOncini, ki je med vožnjo s kolesom po Miramar-skem drevoredu nesrečno padel na tla in se udaril po rokah in trebuhu. Mladenič, katerega so odslovili, bo po mnenju zdravnikov okreval v 4 ali 6 dneh. Tomrr^isin je na policijskem uradu v bolnišnici pojasnil, da je pade! v trenutku ko je mimo njega zavozil neki lam-bretist. Ker je bila nevarnost, da ga podre, se je umaknil, vendar je pri tem izgubil ravnotežje. 2,8- krat več kot 1953. leta. Poleg tega pa pravijo pristaniški strokovnjaki na Reki, da je bil rekordni promet 1954. leta slučajen in rezultat skoro izključno vglikih kontingentov žitaric, premoga. olja, nafte itd. iz pomoči, tako da so za nekatere pošiljke morali Jugoslovani uporabiti tudi tržaško pristanišče. Vsa ta dejstva pa govore, da bo letos imela Reka znatne svobodne kapacitete in z njimi tudi resno konkurenčno moč. Te možnosti bo Reka lahko izkoristila tako za pritegnitev avstrijskega tranzi- ta. za katerega so že odobrili posebne ugodne železniško- pristaniške tarife kot tudi za madžarski tranzit, za katerega so sklenili prav tako posebne tarife, ki predvidevajo od 20 do 40 odstotkov refacij. Vsako povečanje reškega tranzitnega prometa pa gre seveda na škodo Trsta, saj je bilo leta 1953 (za leto 1954 še niso znani podrobni statistični podatki) skoro tri četrtine vsega blaga po železnici pripeljanega in odpeljanega v Trst avstrijskega izvora in sta pri tem prometu imeli poleg tega še velik delež CSR in Madžarska. V praksi se tako pojavlja za tržaško pristanišče resna nevarnost Reke, na katero smo mi opozarjali že pred leti in o čemer iz politične slepote niso hoteli tržaški odgovorni krogi nikoli nič slišati. Trst mora napraviti vse, da okrepi svoje prometne pozicije in tako to nevarnost že vnaprej oslabi. Istočasno pa bi ostra, slepa konkurenčna bitka med obema pristaniščema ne koristila v veliki meri niti Reki niti Trstu ter obstajajo realne možnosti medsebojne delitve zaledja in do neke mere celo pomoči. Veliko vlogo pobudnika reškega tranzitnega prometa je PODATKI TRGOVINSKE ZBORNICE ZA DECEMBER Porast meničnih protestov in zastoj trgovine na drobno razlogov tega vprašanja niso hoteli nikoli niti načeti, sedaj pa ga rešujejo Jugoslovani tako, da aktivizirajo Južno železnico za prevoz blaga proti Reki. Pri tem je na škodi predvsem Trst, ker bo zgubil znaten del prometa, je pa na izgubi tudi jugoslovanski železniški kompleks, saj bi po Južni m podbrški železnici morala iti velika večina tržaškega tranzita. To objektivno geografsko pristaniško in železniško stanje omogoča sporazum na čisto trgovski osnovi «do ut desu v korist tako tržaškega kot jugoslovanskega gospodarstva. nila, da se ločita. To se je tudi 19. julija 1951. leta zgodilo. Dve leti kasneje pa je Java-novičeva nepričakovano v prijavi obtožila svojega bivšega moza konkubinata. Zenska je namreč izvedela, da Susič živi «more uoxrio», to je kot mož in žena, z neko Marijo Peharčevo. Susič se je tako moral zagovarjati pred sodnikom in možakar je pojasnil, da je bil prisiljen po ločitvi vzeti neko žensko, ki naj bi mu kuhala, prala in pospravljala stanovanje. Plačeval je sicer ni, vendar ji je dajal hrano in jo oblačil. Kasneje, je nadaljeval Susič, ko se je Pe-harčeva sprla s svojimi sinovi. ji je dovolil, da se je preselila k njemu, kjer pa je spala v kuhinji. Zanikal pa je vsakršno intimnost z njo. Tuči tast tožeče stranke je pred sodnikom potrdil, da je Susič res dajal Peharčevi denar, vendar le za nakup hrane in drugih potrebnih stvari. Ni pa vedel, če sta tudi cJli G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 5. februarja 1955 ob 20.30 uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Roger Ferdinand „3 + ena" V nedeljo 6. febr. 1955 ob 16. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Hans Tiemayer »Mladost Bred sadišCeni" GLEDALIŠČE V KRIŽU Jutri 4. februarja 1955 ob 20.30 uri V nedeljo 6. febr. 1955 ob 15. uri Jan de Hartog «Sopotnika» ■produkciji, moški zbor iz Ba- | spala skupaj, zovice mešani zbor iz Nabre- . Medtem ko je Peharčevi za-žfne, fantjer s Proseka - Kon- | racj- amnestije odpadla ob-tovela. moški zbor iz Doline, j to^ba, pa ni mogel isto stori-mešani zbor Lonjer-Katinara ^ ^ sodnik za Susiča, ki je imel O Dants zvečer se zaključi razstava siifcJtrjev Cogrve, De Marchija, Senveranija in Tudorja v občinski umetnostni galeriji. Ob 20. uri bodo izžrebane štiri slike kot dobitki. in oktet iz Sempolaja. Skup no torej devet kolektivov, od katerih bo vsak nastopil z nem kaj pesmimi iz svojega repertoarja. Vabimo vso našo javnost, da se te osrednje proslave «Prešernovega dne» polnoštevilno udeleži in tudi s tem moralno podpre naše najaktivnejše prosvetne kolektive, da bo njih delovanje v bodočnosti še bolj plodno. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožbe konkubinata Ločenim možem ni dovoljeno živeti z drugimi ženskami; tako je namreč sklicujoč precej umazan kazenski list, zaradi česar ga je obsodil na 2 meseca zapora. Susič se seveda ni zadovoljil z obsodbo, zaradi česar je vložil priziv in sedaj so mu vsaj delno ugodili: oprostili so ga namreč zaradi pomanjkanja dokazov. Zopet vino Predvčerajšnjim zvečer so varnostni organi aretirali na cestah 5 pijanih oseb. Z včerajšnjim dnem pa so tri od njih in sicer 51- letnega Ferdinanda Reggenteja brez stalnega bivališča. 49-letnega Angela De’ Paulija iz Ul. Fonde-ria in 57-ietnega Attilija De Paseja jz Ul. Cavazzehi 9 'pTi; javili pod obtožbo pijanosti sodišču. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU priredi v nedeljo 6. febr. 1953 ob 16. uri | v Avditoriju združeno z revijo pevskih zborov. Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. GLED VERDI Danes: ob 20.30 zadnjič !? Juan« za red C v vseh P Sobota: ob 20.30 tretjič ^ telj Fritza, za red B mA' galerijah. TEATHO NUOVO Danes: ob 21. uri «UutlP v mestu« za red C. žaffv 1 - Rossettl. 16.00: «Bratje br«** hu». It. Taylar, A. Bly». Excelsior. 16.00: »Skoda, “L lopov«, V. De Sica, S. Femce. 15.00: «Cul», A. F. Granger. | Naziouale. 16.00: «Cig*“' Corcoran, W. Bond. Filodrammatico. 16.00: v džungli«, J. Crain, D. drevvs, u Superciiiema. 16.00: «AmerP Kirnu«. M. P. Casino. , Arcobaleno. 16.00 »Rdeči P B. Sullivan, L Adler, t Astra Rojan. 16.00: «Zavit«' nice«, D. Mac Guire. , Capitol. 16.00: «Johnny J Cravvlord Crištallo. 16.00: «BratK„ strahu«, R. Taylor. A. Danes 3. februarja 1955 ob 17. uri bo v Ul. Roma št. 15/11 priredil LUTKOVNI ODER pravljico v slikah VETER PAN Vabljeni k prijetni zabavi vsi mladi in stari prijatelji. PO DEVETIH LETIH GNUSNEGA ZLOČINA PRI SV. JERNEJU Ugotovljeni morilci Trevisana njegove zaročen toe I n sl užkinje Od 17 aretiranih oseb je policija 5 pridržola na podlagi dokazov njih lastnega pnznania Carlo De in Sergio Fontanot Protestiranih menic je bilo lanskega decembra za 7,8 % več kot decembra 1953, stečajev pa je bilo prijavljenih B Po uradnih podatkih trgovinske zbornice o gospodarskem položaju Trsta v decembru razni prazniki, 13. plače in konec leta niso prineseli tistega oživljenja trgovine na drobno, kot je običajno vsako leto in kot so trgovci pričakovali. Nekoliko se je samo dvignila prodaja čevljev in oblačil, zaloge so se rahlo znižale, vendar je blago še vedno zelo počasi krožilo. Proizvqdnja špirita in vinskega kisa je bila nekaj manjša kot v decembru 1953, medtem ko je proizvodnja čistilnic mineralnih olj zabeležila tako v decembru kot v celem letu 1954 zelo oster padec. V decembru so prečistili 436.258 stotov mineralnih olj (661.916 stotov v decembru 1953) in leta 1954 skupno 5.814.717 stotov (leta 1953 skupno 7.002.671). Potrošnja tobaku, soli in mesa se je v decembru rahlo dvignila, 'kar je razumljivo, saj so po eni strani prazniki vplivali na povečan konzum mesa in praktično odprta meja proti Tržiču tihotapstvo s cigaretami na drobno. Ponovno se je tudi dvignil indeks življenjskih stroškov za 0 51 odstotkov. V decembru so prijavili 6 stečajev (a decembra 1953) in ponovno zabeležili resen skok meničnih orotestov, katerih so javili 2.375 (7,9 odst. več) za skupno 61 milijonov 819 113 lir (8.5 odst. več). Slika o gospodarskem položaju v decembru preteklega leta je torej na splošno zelo temačna in ne opravičuje optimistične izjave izvršnega odbora trgovinske zbornice, da «se položaj v zadnjem času nekoliko popravlja«. Stanje je sedaj tako, da bo brez resnih ukrepov za odstranitev vzrokov krize, brez upoštevanja zahtev po prosti coni, oživitvi pristaniške dejavnosti itd. Trst pestopno postajal mrtvo mesto brez vsake možnosti za obstanek. Po devetih letih tragične smrti zlatarja in urarja Giu-sta Trevisan, rojenega 1909. leta, njegove zaročenke Lidije Ravasin, rojene 1926. leta in njune gospodinjske pomočnice Edvige Pie Odorin, rojene 1923. leta, je policiji uspelo aretirati vse zločince in tistega, ki je ščuval k zločinu. Sorodniki pokojnega Trevi-sana so namreč v zadnjem času, ko so izvedeli, da je policija začela preiskovati še ne razkrinkane zločine zadnijh let, prišli na . policijo in prosili za ponovno preiskavo, kar se je tudi zgodilo. Prvi del preiskave je bil opazovalnega značaja in vse nove elemente je osebno proučeval kvestor ter dal nalogo za nadaljevanje preiskave letečemu oddelku. Drugi del pa je bil potreben za lokaliziranje ambien-ta iz katerega so izhajali zločinci in ko so preiskovalni organi bili pripravljeni, so v noči med 26. in 27. januarjem aretirali 17 osumljenih oseb, katere so začeli zasliševati. Po več dneh trajajočem zasliševanju je končno policija izpustila 12 oseb, pridržala pa je 28-letnega Carla Derina iz Ligona pri Miljah, 35-letnega Luciana Rapotza iz Ul. Vecel-lio, 31-letnega Marcella Beliča iz S. Jerneja, 30-letnega Sergia Fontanota iz Sv. Florjana in 51-letnega Brainija iz Campor, ki je imel v najemu bar v ljudskem domu «A. Vivoda« Beliča so aretirali v trenutku ko je prišel preko bloka iz jugoslovanskega na Tržaško ozemlje. Mož je namreč na podlagi nove razmejitve ostal na jugoslovanskem delu. Kakor smo izvedeli je po mnenju preiskovalnih organov Braini hujskal ostale k umoru. Sef letečega oddelka dr. Grappone, h kateremu smo se obrnili zaradi vesti, nam je končno dal sledečo izjavo: »Menimo, da nimamo pravice zaradi tajnosti preiskovalnega dela razprave dajati drugih vesti o tem. Lahko rečemo, da smo trojni umor in roparski napad razjasnili in smo tako vse krivce prijavili sodišču. Slednji so vse priznali in prav na podlagi njihovih izjav je bilo mogoče odkriti Zaradi izDaha ramena so vse podrobnosti poboja in s v£eraj nuciili vso potrebno po- Bruno Braini Luciano Rapotez Marcello Eelič Zaradi tajnosti preiskave, je nadaljeval dr. Grappone, ne bom našteval dokazov, vendar lahko izjavim, da je policija odkrila predmete, ki so bili ukradeni p° umoru. Med preiskavo se je nadalje posrečilo odkriti več hudih roparskih napadov, ki so bili izvršeni med 1945. in 1948. letom, pri katerih so sodelovale sedaj aretirane osebe. Z dr. Grapponejem, šefom letečega oddelka, so pri preiskavi sodelovali tudi funkcionarja javne varnosti dr. Am-brogi in dr. Russo, inšpektorja civilne policije Ferz in Rappo ter narednik vodnik javne varnosti Della Sala. V razgovoru pa smo tudi izvedeli, da je Trevisana ubil z brzostrelko Derin, njegovo zaročenko Rapotez in njuno hišno pomočnico pa Belič. Slednji je žensko poznal in da bi se rešil priče, so ubili tudi njo. Govori se, da je Rapotez ubil Ravasinovo ker je ob neki priliki odbila njegovo ljubezensko ponudbo. Vzroki trojnega umora niso znani, čeprav se govori, da gre za roparski napad. Vsi morilci so skriti v nekem grmu čakali na Trevisana in ko je ta izstopil iz avta so se mu približali in mu naperili brzostrelko na prsa ter ga povabili v hišo. Vse tri so ubili v kleti, vendar ni bilo mogoče ugotoviti če so vse tri istočasno odpeljali v klet ali če so spravili tja najprej hišno pomočnico in Trevisa-novo zaročenko in nato čakali še na zadnjo žrtev. Ugotovljeno pa je bilo. da so zadnjo ubili prav Odorinovo. Roparski napad na žensko v U1. Ronco nila možu. Slednji je najel taksi in odpeljal ženo na postajo Rdečega križa za prvo pomoč, odkoder so jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico. Izvedeli smo tudi, da je lastnica neke tobakarne v okraju Cavana postala predvčerajšnjim zvečer žrtev drznih roparjev, ki so jo oplenili za približno pol milijona lir. O zadevi še ni bilo nobenega uradnega poročila. Akademski klub ,.Jadran" priredi v soboto 5. februarja 1955 ob 21. uri predpustni ples v mali Rossejtijevi dvorani. Vabljena vsa slovenska javnost ! sir*iiiu», n.. idjiAMi -»ji Graitacieu), 16.00: «Amerik Rimu«, M. P. Casilio. Alabama. 15.30: «Sladka t J. Wyman. » Ariston. 16.00: «Moja E. Robinson. JBk Armoma. 15.00: «S.' sredo val n ic a », M a c ar io. ^ leale. 16.00: «Teresa R^jT1 R. Valio-ne. Mladimi let prepovedano. Im pero 16.00: «Johny J. Cravvford. JI* Itaiia. 15.30: «Par>dofflfc Gardner. S. Marco. 16.00: «Slepica » renta», A. Luaidi. M Kino ob morju. 16.00’ končna noč», R. MUctJjJJ'! Moderno. 16.00: ((Jamraj*** Mili and. .;*] Savona. 15.30: «Parada E. Pinza. Viale. 16.00: «Rdeča reka** Wayne. ^ Viitorio Veneto. 16.00: *** to», R. Montalban. ved Azzurro. 16.00: «prC?L ples», M. Števen s. Mia** ped 16 let prepovedano. 4 Belvedere. 16.00: ((Jetrn*1 teklosti», K. C o Imam. Marconi. 16.00: «Manwv • Mangano. ligtf Massimo. 16.00: «Otroci ni», V. Tessier. Mladm* 16 let prepovedano. *;|j Novo Cine. 16.00: «pe5 bom», G. Peck. Odeon 16.00: «Zenske * E. Rossi. V Radio. 16.00: »Duše n G. Cooper Secolo. 16.30: «Plašč», R. Venezia. 15.30: »Tajni & J. Mac Crea. Skedeni. 18.00: «Oprosh Kmo na Opčinah. 18.00: časi«. V. De Sica, A. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi svoje člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER s plesom, ki bo v nedeljo 6. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montec-chi št. 6/IV. Ljudska prosvafa Prosvetno društvo v Skednju Danes, 3. t. m. posluje društvena knjižnica od 18 do 20 ure. Ponovno prosimo članstvo, da se javi v društvenih prostorih zaradi obnove društvene izkaznice za leto 1955. Darovi in prispevki N. N. daruje 40.000 lir za Di. jaško Matico Jeklena plošča vajencu na roko Med prenašanjem jeklene plošče se je 17-letnemu kovaškemu pomočniku Juriju Pahorju od Sv. M.M. Sp. izmuznila iz rok in mladenič jo je hotel prestreči še pred padcem na tla. Pri tem pa mu je rob ploskve povzročil rano na sredincu leve roke, zaradi česar se je moral Pahor zateči v bolnišnico. Tu so ga po izpranju rane, ki se bo zacelila v 8 ali 9 dneh. odslovili in mu priporočili počitek- tem popolnoma sestaviti nji hov «iter criminis*. Toda to ni zadostovalo. Kvestor je bil mnenja, da mora biti priznanje (kar nekateri štejejo za odločilen dokaz) potrjeno /. objektivnim^ dokazi. Letečemu oddelku se je posrečilo najti tudi te dokaze. ki bodo brez nadaljnjega potrdili formulirane obtožbe. moč tiO-letni Gildi Paduan iz Ul. F. Severo. ki se je zatekla v bolnišnico z rešilnim avtom. Zenska je pojasnila, da ji je okoli 21. ure v Ul. del Ronco neznanec strgal z ramena torbico s H.000 lirami in osebnimi dokumenti. Po napadu, med katerim si ie izpahnila ramo, se je vrnila domov, kjer je zadevo pojas- Oa bi se opila avtu padla in si zlomila nop Nekaj minut pred 18. uro je 73-letna Frančiška Germ vd. Mahnič iz Ul. delle Querce hodila po pločniku Ul. Ghega v smeri Trga Svobode. Komaj pa je ženska prišla do vogala z Ul. Rittmayer, je stopila s pločnika na cesto, da jo prekorači. Daleč pa ni prišla, kaj-ti”sredi ceste je opazila, da je vozil proti njej majhen tovornik, zaradi česar se je ustrašila, se naglo obrnila in se hotela vrniti na pločnik. Pri obratu pa ji je spodrsnilo in je nerodno padla na tla. K sreči je šofer tovornika 24-letni Savino Renzi iz Ul. Com-merciale še pravočasno opazil žensko in tako se mu je posrečilo ustaviti avto dva metra prpd ležečo Germovo. Kmalu zatem so žensko z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma stegnenice leve noge pridržali na ortopedskem oddelku. Zdravniki so si pridržali prognozo. KNJIŽNIČARJI in DRUŠTVENI GOSPODARJI! Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem, da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK. Najbolje bo, da se nanj kar naročite. Zadostuje, da telefonirate na štev. 37338. on včeraj do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. februarja se je v Trstu rodilo 8 otrok, porok je bilo 12, umrlo pa je 10 oseb. POROČILI SO SE: inštalater Sergio St e mer in šivilja Ioianda Petrinčlč, mehanik Rudolf Gombač m delavka Lidija Cok, šofer Emilio Gh er sini in šivilja Aduina Capotorto, bacisit Lelio Clarot in gospodinja Anna Bordoni, delavec Umberto Pozzari in šivilja Mercedes Verrt in. u-radmk Luigi Cossa in uradnica Bruna Petrovčič, mizar Ferruc-cio Sitizio in gospodinja G-iulia Casadio, mizar Eliseo La Valle in učiteljica Marija German, profesor Stojan Lisjak in šivilja Marija Stoka, tramv, uslužbenec Carlo Vidali in šivilja Marlj-Crismani UMRLI' SO: 72-1 etn 1 Glovann Perzi. 75-letni Antonio Sulga 74-letni Carlo Bonaldi, 7f-!etna Maria Frausin vd. Ceneno 80-letna Joslpina Prepeluh 75-letnj Adeodato Rizzatto 72-let.ni Antonio Triller, 62-lein Eugenia Braini vd. Locchl 88-letna Teresa Stella vd. Ca netto, 40-letni Viniclo Vartnl. ČETRTEK 3. februarja r it k T ti-j/r 11.30 Lahki orkestri; tovanje po Italiji; 12.l0jyV kogar nekaj; 13.00 SlaviJLlJ* 13.30 Slovenski motivi; 1’-j ke melodije; 14.15 KultiFj« zornik; 14.25 Stari in J1 F, plesi; 17.30 Plesna glasb*.'). Čajkovski: Koncert SL-jT, G-duru: 18.40 Glasbeno nje; 19.00 Babica pr'P J povestico; 19.15 Nesmrtne.?, dije: 20.00 Šport; 20.05 K venske filharmonije;; zu. ^ matizirana zgodba: 21.0“ ji priljubljene melodije; D« Schumann: Fantazija v ... S, 22.00 Glasbeno predavani^ t; Deiius: «Tok morja«; **• černi ples. t it k r i. u.ju uperna glasba, ejjl' filmov in revij: 18.30 R—At. pesmi; 19 00 Simfonična tJ 21.05 H. Heijermans: f-JS, panje«, igra v treh dej»nJ K O I- I , It 254,6 m ali 1178 KC i1 Slovenska poročila: »a,1 , 13.30, 14.30, 19.30 in 23.4“j,|il Hrvaška poročila: vsak 20.00. , Ir Italijanska poročila: tJ3, 17.00, 19.00 In 23.00. . .. * Slovenski pregled * „oiie dan (razen nedelje In p ka) ob 6.50. kJj Italijanski pregled *15 l()iie dan (razen nedelje In ™ t ka) ob 6.15 -j)" 6.40 Jutranja glasba: i;.1; ledar - vremenska naiptTTje11 Jutranja glasoa: 7.30 NJ’ j* gospodinje: 11.00 Koti讫 t(> Lahka glasba; 13.45 LaO ba: 14 00 Od melodije fr pr. dije; Pojo pevci narodnLjjL 15.00 S knjižne police;’ K perni dueti, terceti "L. j 16.00 Narava in Vj Za vsakogar nekaj; !"•! gdi na glasba; 17.45 Rihard R »Zarathustra je govor111 poema op. 30: 19.15 v ' ® velikimi orkestri; 20.D, jj po željah v hrvaščini. (J, Filmska glasba; 21.0“ jF koncert komorne glasbe-ven, Dvorak, Chopin. h 1,11 V K A > J A 254.6 m ali 1178 *e j Poročila ob 5.00, 6.00. 1- 6.00. 15.00. 17.00. 19 00 m 22 . 1) 11.00 Radijski kole^j h Glasbena medigra: H- v L Haydn: Sim,'oni ja št. 49 f; ru; 12.10 Igra godba n j 13.10 Opoldanski konc-DČU stav Ho'st: Planeti, 5, “jj suita; 14.10 Melodije Le/ driio; 15.15 Lahka © Zabavne melodije; 16' Iz literature - HectJJ.. fj »Tobcrmo.v«; 16.30 2tL„nčl“4. poslušajte! 17.10 L,o® V, cim.fAniAni l/Droi-r! I * -i ''JS simfonični koncert; v /. v svet: Kdo gospodari ^ -v nji Ameriki: 18.10 Pf rtK stoletja: 18.30 ModOJ 18.40 Poje Mariborski' f /bor; 20.15 »Četrtkov ^i« mačih pesmi in P° pevov. odgovorni <0 <( STANISLAV B.Fj2TfT' Tiska Tiskaiski zavod e VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13.5, najnižja 10.5 ob 17 10.7. zračni tlak 1003 2 stanoviten, veter 7 km severovzhodnik, vlaga 94 odst padavine 4.5 mm, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Harlio-Carnlel. Trg Garibaldi 5; Bepussl, lil. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilltio 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Kavasim, Trg Li-berta 6: Haranaglia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju. SOBO S KOPALNICO ft nom v centru od 42108. «UNI0N» Svetovno znan* varovalmca od ‘hi, 1828 je v TRST t UL. VALDIRIVO 1 tel 27512 - 3593»,, PRIMORSKI dnevnik — I — V I Tedni in meseci pogajanj, pritiska, težav vseh vrst, ki p privedli vladno koalicijo *Koro na rob njenega razbit-L'.*iso zadoščali, da bi de-“knstjanska parlamentarna aPina zavzela jasno stališče vprašanju «zemljiških po-zadoščala pa je teatral-* gesta fašističnega poslan-*’ da se je z vso naglico Ponovno lotila starega «pri-era D’Onofrio» in se postaja brez oklevanja v fronto Krajno desnice. V prejšnji številki smo se Prasali, če še obstaja -neka emokristjanska levica, če je aksna razlika med Fanfani-j Pello, Pastorejem, Togni-J m. Gronchijem in Andreottijem. Dnevni red, ki ga je ta kupina izglasovala v pone-etjek ponoči, nam je dal sporen in žalosten odgovor, nvica in center — levica ob-* ajajo sarrio, da izvolijo svoje kandidate v volitvah za no-, anja vodilna mesta; dajo po-ido za kakšen dober članek, _ avijo kakšno spretno propagandistično kampanjo. Toda Kadar gre za bitke o temeljih vprašanjih, za obrambo °|ocenih načel neke določene Politične usmeritve, tedaj se uhl -rud'i°. nekoliko “lazili svojo kapitulacijo Pred skrajno desnico. treba je razčleniti t vso Pozornostjo tisti dnevni red, ■zumeti ves strup, ki ga aabuje, da moremo oceniti Jcgov pomen. Ze takoj lahko ecemo, da temelji na predpostavki, ki se smatra -za osporno, medtem ko je. bolj akor dvomljiva, napačna. Ni ros, da stežka in določena de-nof^ "u Tacun poslanca D'0-'rta- na osnovi razsodbe *odnika, niso dobila nobenega Ponora od strani zaintere-zaM-*?®**- Razsodbe se po-bljajo, ostajajo pa politične Str Ja°ije- G Onofrio je član tod e' 'k* J’ nasprotujemo, nihče ni pooblaščen čita .v razsodbi to, česar ni in **tati kot dokazana dej- dVa- kar je sodišče priznalo ,?,,ne more dokazati. Raz- “oa, s katero se je končal Proces, kj ga je komunistični nator naprtil skupim po-'ratnikov iz sovjetskih kon--VPtracijskih taborišč, je zna-aa v S0dni praksi prav atli tega, ker je oprostila mzence, kljub temu da ti rS° dosegli dokaza resnice .avni tožilec ni vložil pn- ?1Va, tožitelj, kot civilna stran ?*■ Priziva ni mogel vložiti, . iako ni mogoče trditi, dl 2®fwe&irani m odgovoril na kjZlta in določena dejanja. izhajala iz razsodbe*. ju e je na pravnem področ-nvžaaPad negotov, je povsem ^»»parlamentarnem pod-lria . R°Čejo prisiliti D’Orto-ložai P°da ostavko na po-ce? ij,9°dpredsednika zborni Hik0jj 0 se ne bo doseglo Sodišči niti p0 častnem raz Se Dri na katerega naj bi ,obrni!:. se gla“ 4fni komisiji, greh, ni mogoče ustaviti se na pol poti. Ce si Scetba lasti fašistične metode, ne more, da se ne bi solidariziral s fašisti. Združeni v predpostavkah. bodo ostali združeni na preostali poti, vsaj dokler fašisti ne bodo v stanju iznebiti se tudi tega njihovega ustrežljivega botra. Kar nas pri tem zaskrblja je vesela neodgovornost, s katero se bližamo prepadu. More se razumeti. da socialdemokrati, kljub temu. da vidijo sedaj že z zadostno jasnostjo v čem je bistvo sedanjega položaja, dajejo še vedno svoje zaupanje Scelbovi vladi. Menimo, de si ne delajo več mnogih iluzij in da smatrajo obračun z njo samo še vprašanje časa. Republikanci so že zaželi kritično stališče, kar se pa liberalcev tiče smo Že navajeni na njihov molk glede vseh vprašanj, ki se ne tičejo Confindustrije. Nikakor pa ne razumemo demokristjanov. Kaj pričakujejo od nove smeri? Ne opazijo, da so se slepo napotili v pustolovščino, iz katere ni pravratka? Obrat desno je mogoče uresničiti na vsakršni platformi zunanje in notranje politike razen na tisti, kjer gre za fašizem in antifašizem, za zgodovino odborov narodne osvoboditve in za ono socialne republike. Na tem terenu ne bo nikoli na novo zrastla trava niti zanje, niti za demokracijo. (Iz «11 Mondon) kakor l°gS'i?' demokristjanski pretiho ’Onofrio je bil pravil-je tn in volilni odbor Pravunp0trdik On predstavlja skuDin° največjo manjšinsko itVa IS v uradu predsedni-Politin 3e akademija ali Prav Pa spekulacija. In ker demiin ovo ne gre za aka-' •«,!; moramo pogledati s 111 namenom so začeli mu PSj*?^no spekulacijo, ko-Koristi ' . . . kam nas lahko njen'^Jln kakšen more biti Zad da*inji stalr,ihSCa'• k*3 se spomnimo eifašistiJPri:|e,nov' ki se i'h na" in;. Čila nrnrtannnHa r»nclu- Jožko Lukeš Kot smo poročali sta prvaka Slovenskega narodnega gledališča Štefka Drolče-va in Jožko Lukeš gostovala z nadvse uspelo komedijo »Sopotnika« v Ljubljani in v Kopru. Za vseh dvanajst predstav je bilo gledališče popolnoma razprodano. Kritika je bila navdušena, še bolj pa občinstvo. Zvedeli smo, da bosta naša umetnika s to komedijo gostovala tudi v Mariboru. Objavljamo gornjo karikaturo Jožka Lukeša — delo mladega mariborskega karikaturista Kosa, ki je izšla v popularnem tedenskem časopisu «TT». ZBOROVANJE PRIMORSKIH MUZEALCEV V KOPRU v Postojni, Tojminu, Kopru NOB, kr«ške jame, umetnostni predmeti, izkopanine, grajski dokumenti, etnografija, itd. - Tudi v Piranu m v Sežani bodo ustanovili muzeje (Od našega dopisnika) KOPER, — Društvo sloven-sikh muzealcev in konservatorjev v Ljubljani, ustanovljeno pre;d dobrim letom s širšimi kompetencami in pooblastili namesto Muzejskega sveta za Slovenijo, je svoje prve naloge posvetilo muzejski dejavnosti na Primorskem. Na tej preizkušeni zemlji, na-zvani «deviški» so kulturni spomeniki domala skoraj vsi ležali v ruševinah in so naravnost vpili in marsikje še danes vpijejo po ohranitvi in varstvu. Potem ko so italijanski muzeologi pospravili v muzeje v Gorici, Trstu in Kopru in odnesli v notranjost vse to, kar je dajalo podobo in značaj slovenske zemlje, pa so laški kramarji še prekupčevali z nalimi svetinjami, ni čuda, da so se po vojni pojavili podeželski, sedaj nastajajoči muzeji. Da se tem najmlajšim muzejskim ustanovam nudi organizacijska in strokovna pomoč v njihovi pravilni sistemizaciji, v njihovem razvoju po resničnem značaju zemlje in ljudstva iz preteklosti in sedanjosti, sklicuje društvo strokovne konference, da «ipso loco», n« primorskih tleh, proučuje muzejsko problematiko. Po sestanku v Idriji, oktobra 1954 je sledilo zborovanje v Kopru v dneh 28. in 29. preteklega januarja, kjer se je sestal plenum društvenega odbora z zastopniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Škofje Loke, Idrije, Postojne, Tolmina, Gorice, Sežane. Kopra in Pirana. Od Sveta za prosveto LRS je prisostvovala prof. Helena Menaše, od Zavoda za spomeniško varstvo ravnatelj Edo Turnher, od Zavoda za raziskovanje kraških jam ravnatelj dr. Roman Savnik, zraven še zastopniki koprskega okraja. Zborovanje je vodil društveni predsednik dr. Jože Kastelic. Primorski muzeji nastajajo po svojem izvoru, podobi in poslanstvu: Notranjski muzej v Postojni, ustanovljen 1948, s prostori v gradu, v nekdanjem sodišču, ima razporejene kulturne in -zgodovinske zbirke iz mesta in okoliša. Poudarek daje na NOB, zbirko splošnega značaja, vendar mu manjka glavni okvir, v katerega mora položiti svoje bistvo in Ne streljajte na pianista, prosim on igra kot najbolje zna“ Kaj je opazil jugoslovanski novinar v New \orku na Broadwayu - Neki resen časopi S ]e ne zmanjšala* Tako je rekel * minister za obrambo Wilson. predlagal naj gornje opozorilo napišejo na Dullesovem uradu 31 . , ---------------------------------------j* nevarnost pred napadom manjša*, je pojasnil ameriški žuje propaganda poslu- si in««. . otlca vojne; posku-tičnih an)a velikih poli-Proti Procesov, kampanje Proti i P. jRčnim beguncem, Proti ai aJalskim admiralom, repuhui n°m 16. proti borcem *baClianoke SPamje’ Pr0ti Kbirke ’ ponarejene taže mlsem! fotografske mon-“svohoa ?tenje partizanov in v«dnn e v°jne. Fašisti so naPadi pri?navali, da njihovi Sam0 n nlso t>ili naperjeni .Prot' komunistom, am- libera] Proti republikancem, krisii„ ’ socialistom, demo- pr!!l0?- Pmti vsem, ki so tern a . septembrom in po tifašist^UIau uvrstili med an' Za izbiro med De pakr2'°m in Zal je bilo to že davno, vendar pa še vedno dovolj blizu, da se tega še vedno spominjam Skrivaj, pod ode-io, sem čital neki roman o ameriških gangsterjih. Moj oče je menil, da tako čtivo ni prikladno za vzgojo mladoletnika, Prepoved pa me je spodbujala, da sem si izposojal vprav take knjige. Doslej vsaj tez.iih posledic gledč td^a ni biJo. 'Pokabil sem na naslove in tudi na vsebino teh romanov. Pred dnevi pa se mi je eden izmed teh prizorov vrnil v spomin. Sel sem po 42. ulici, to je po veliki, bučni, živi centralni arteriji New Yorka. Pred belim nebotičnikom Hearsto-vega «Newsa» je patruljiral uniformiran stražnik. Točneje, to je bil zasebni stražnik. Kot tedaj, imajo tudi danes veliki bogataši v Ameriki svojo zasebno policijo. Vendar tedaj, v mladih letih, se mi je to zdelo kot nekaj tajin-stvenega, nerazumljivega, v umirjeni na pol vaški atmosferi predvojnega Sarajeva okoli 1. 1930. Zdelo se mi je kot v filmu. Zasebni policijski oddelki. Ali je kaj takega sploh mogoče? Danes vem, da je to res. Celo se mi ne zdi niti čudno. Crne uniforme, podobne uniformam prave policije, varujejo lastnino zasebnega kapitala. Čuvajo Hearstovo zgradbo, njegovo banko, no-gastvo velikanskih trgovin, domove tistih, o katerih gre glas, da so «veliki dolarski milijonarji*. To branijo pred sovražniki zakona. Eden izmed takih ja pred kratkim skušal okrasti neko veliko banko, pa ga je bivši mestni in sedanji zasebni stražnik kar na kraju samem ubil, kot bi ubil mačko. Toda pred kom in pred čim varujejo Hearstov nebotičnik? Zares, prava slika Amerike D’Onofrijfem. am. fašiz-č1^ fašizmom in anti- Drl °m- Ponnvnr, sp ip oditi Ponovno se je od-Proces glede zgodovine, ■i g- , »‘VI ralb§a de2ela že razsodila, !klos’ ali L51,t. ne sme sramovati bila 9teteklr ',e solidarnost s antifs-.f J°- ki se je noben *' se '*f itta 2ato opravičevati, in s hie .Postavilo v dvom, sa-'SJPJelje nove italijanske *L0*atmaci*e- Prehitro se je .Oti i da 'e bila Italija l*1, 2 lata v državljanski voj-EProti,!ffžavljani na dveh na-h si frontah. D'0-Sisti{„. s? ie boril na antifa-fflj ;' fronti, kjer so se bo-b’ični prostovoljci, po- li ?ehlškik be8unci. ujetniki v 0r‘ščih koncentracijskih ta_ bJokrai-'- Partizani. In ves de-izše) il bi vodilni razred je Ps». ..te fronte, se '. so bili prvi. ki so trr0 J,* nat; Ko sp sprejme , n diskriminacije in raz-l(( ■ . ko s,- državljani deli-'■•rijev 0-s,n,,,v! l’"1 jubnih kri-i.-vrcv, ’ določenih od . be oblasti strani lK‘ka resn;DIIlSl1'. dn,oisi tako resnica in neki državn ščev in kap, če bi ne bilo črnih uniform. Za vsak primer vsaj! Morda so to le moji predsodki o Ameriki, o kakršni sem čital v romanih z Divjega zahoda. Ta naj bi bila izumrla še preden je moja generacija shodila. Bila je io čudna, drugačna dežela, v kateri so po gostilnicah nad vrati izobešali napise; «Ne streljajte v pianista, prosimo! On igra kot najbolje ve!». In vendar nekateri predlagajo. naj bi se stari casi povrnili. In če je to potrebno, tudi z zakonom. Sicer pri tem ne mislijo, naj bi se to vrnilo v navadno, vsakdanje življenje, ampak v politično dogajanje. Neki časopis, ki ga smatrajo za resnega, je napisal, naj bi napis o pianistu izobesili na States department, na zunanje ministrstvo. To je napisal «Foreign Polico Bulletin*, to je glasilo združenja za zunanjo politiko. Ta časopis ni samo v skrbeh, da ameriško zunanje ministrstvo nima uniformirane policije v črnih plaščih in kapah niti zasebne niti javne uniformirane policije niti ni v skrbeh za to, da vsakdo ve, da se lahko sprehodi v zunanjem ministrstvu, kakor tudi v senatu in predstavniškem domu. Lansko leto so ogorčeni Portoričani streljan z galerije na poslance. Pred kratkim se je v kongresno dvorano vrinila neka ženska ter se prerinila vse do samega govorniškega odra in zahtevala od predsednika, da ji dovoli govoriti. Hotela ji prikazati svoje poglede o načinu, kako naj bi vodili državo. «Foreign Police Bulletin« namreč v svoji zahtevi ni mislil na neko fizično zaščito v zunanjem ministrstvu pred modernimi namišljenimi cow-boyi. On misli pri tem, da bi morali pianista Dullesa zašči- najbolje ve, živci senatorjev z republikanske desnice pa bi se lahko zdravili kje drugje. #Zmerno razpoloženje volivcev na zadnjih volitvah piše časopis — bi moralo izzvati podobno zmernost ljudskih predstavnikov v razpr i-vah in oblikovanju zunanje politike. In nikjer ni zmernost bolj nujna kakor v javnem komentiranju o zunanjih ministrih.* Resnici na ljubo je treba priznati dvoje: Izraz, «Qa, pri nas ni krize* je vzet iz «sub-Verzivnega* časopisa demokratske stranke, lfi jo je Veliki Inkvizitor iz VVisconsina imenoval stranko dvajsetletne zdaje (tu je mišljena izjava, ki jo je dal Mac Carthy v svojem predvolilnem govoru). Drugo priznanje pa je v tem, da je streljanje v pianista vredno vse obsodbe in posebno tedaj, ko ta predlaga pomirljivejšo politiko. In to kljub temu, da so v Washingtonu nesoglasja precej močna, saj... «Strah pred svetovno vojno je danes manjši kot kdaj koli prej, vse od leta 1951», je rekel predsednik Eisen-hower Poveljstvo atlantskega pakta pa je v istem času dalo sledeč zaključek: »Ni ni-kakega razloga, da bi verjeli, da se je nevarnost za svobodni svet zmanjšala.* «Sklep predsednika Eisenho-werja o zmanjšanju vojaških sil odraža vero vlade, da se je v zadnjih mesecih nevar- bi ne bila popolna, če bi pred | titi pred Knowlandovimi sa «Newsom» ne bilo črnih pla-1 mokresi, kajti pianist igra, kot I 'T' ’ , w -CV #*,■ 'i v'*''*' , Se en pripomoček za reševanje brodolomcev: Angleški helikopterji za reševanje brodolomcev bodo odslej opremljeni s posebno mrežo, v katero bodo zajeli one brodolomce, ki se zaradi izčrpanosti ne morejo povzpeti po rešelvalnl lestvi zunanji minister Rulles. Duhoviti šef svashington-skega uredništva «New York Timesa* James Reston pa je prišel do zaključka, da jo «...eno izmed razburljivih ali hkrati nekoristnih dejavnosti v Washingtonu — družabna igra, v kateri se skuša razumeti strankina politika na temelju poslušanja protislovnih izjav ljudi, za katere se smatra. da vedo*. «Du( pri nas ni krize*, tako zatrjuje organ opozicijske stranke, »Democratic Digest* m pri tem namiguje na republikanska prepričevanja o soglasju v vladni stranki. Toda, če dejansko krize ni, je nasprotij na pretek. In ta nasprotja niso nasprotja iz ž.e zdavnaj pozabljenih romanov. Kajti spor se odigrava danes. Hearstova garda ni nikak odgovor. Ona je le ostanek nečesa, kar se ne bo samo cd sebe izživelo vse doklej ne dobi odločilnega udarca. Washingtonska «zasebna vojna* Knovvlanda in Mae Car-thyja proti politiki razuma in vzporedni krčeviti napori za harmoniziranje novega kurza pod imenom «modus vivendi* v svetu terjajo druga sredstva. In ali ne morda onega starega patriarhalnega poziva vsem, naj ne streljajo v človeka, ki se trudi, da bi napravil čimbolje? Tisto, kar bo odigral, morda na koncu ne bo niti tako slabo. Jaša I.evi GOSPODARSKI VESTNIK J Italijanski strokovni tisk o zastoju rimskih razgovorov Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo in 'talijo, ki se te dni vršijo v Rimu. so že nekako po tradiciji takih pogajanj zavita v uradni molk in oba partnerja zaemerat ne dajeta nikakih izjav. Vendar pa sodi italijanski strokovni tisk. da so se pogajanja ustavila na vprašanju, ki se je zdelo že popolnoma rešeno. Gre za plačevanje italijanskih dolgov Jugoslaviji, odnosno za razdelitev 30 milijonov dolarjev naročil italijanski industriji. Pri pogajanjih v Beogradji so sklenili, da bodo porabili J7 milijonov dolarjev za zgraditev opreme hidro-električnih in termo-električnih central in ostalih 13 milijonov dolarjev za nakup potrošnega blaga, licenco FIAT (za jugoslovansko proizvodnjo »FIAT-1499») in za nakup tekstila v vrednosti 600 tisoč dolarjev. Odv. Štorom, šef italijanske delegacije, pa je v začetku sedanjih rimskih pogajanj predlagal ponovno razdelitev zgoraj omenjenih zneskov, tako da bi bile podrejene tudi povra-iilnemu izvozu z jugoslovanske strani. Tu gre za znani italijanski r.ačrt krepitve jugoslovanskih rudnikov, t. j. da bi s povečano proizvodnjo Jugoslavija plačala v Italiji nabavljene rudniške naprave. Jugoslovani so po vesteh iz istih virov pristali na delno spremenitev strukture uporabe sredstev iz plačila italijanskih dolgov, vendar menda nočejo vključili v ta račun tudi svinec in predlagajo le povečan izvoz boksita in raškega piemoga. Okrog teh vprašanj so se pogajanja menda zapletla in naj bi šef jugoslovanske de predstavljajo posebnega presenečenja, saj je logično, da stališči obeh držav ne more ta biti avtomatično enaki. Za radi tega je tudi italijanski tisk o gospodarskih pogajanjih v Rimu še vedno optimistično razpoložen. Upa ie da bodo ta načelna vprašanja v kratkem rešena in da bosta lahko komisiji pričeli razpravljati o ostalih prav tako pomembnih vprašanjih. *i< g: * Podatki o dohodkih in obiskovalcih kino prestav kot tudi o proizvodnji filmov so za leto 1953 v Italiji razveseljivo visoki. Skupno so prodali v letu 1953 768.222.890 vstopnic za 93 milijard lir. Dvig prodaje vstopnic je bil v primerjavi z letom 1952 za 4.1 odstotka in z letom 1951 za 5,9 odstotka višji. Po vojni so v Italiji zabeležili zanimiv pojav velikega porasta tako števila kinematografov kot tudi števila obiskovalcev; nekako vzporedno kot so pričeli v Ameriki kino dvorane zapirati. Vzrok za io je kaj enostaven. Amerika ie tila s kino dvoranami že nasičena in kinu je pričela delati hudo konkurenco televizija. V Italiji pa se še vedno čuti precejšnje pomanjkanje kino dvoran in to zlasti po vaseh in v manjših središčih. O resnejši konkurenci televizije pa za sedaj še ni govora. Razveseljivejši kot podatki 6 obiskovalcih (ki končno govore edino, da Italija počasi dohaja naprednejše države) so podatki o uveljavljanju domače filmske proizvodnje. Leta 1953 so predvajali 163 filmov domače in 500 filmov tuje proizvodnje. Napredek je občuten, če Upoštevamo, da 'g.. .4^.1 ...I J ... - • značaj kraške zemlje z vsemi njenimi pojavi. To vsebino prikazuje Zavod za raziskovanje kraških jam v Postojni, ki je v gornjih prostorih istega poslopja. To sta dva ločena muzeja, ki eden brez drugega ne moreta biti notranjski muzej. V tem je njegov problem, ki ga rešujejo. Oba muzeja sta odprta. Goriški muzej v Gorici (Kronberški grad), ustanov, leta 1953 je v nastajanju, poseduje lepo zbirko iz NOB, izpopolnjuje narodopisne, kul-turnohistorične in šolske zbirke iz raznih obdobij, nekaj umetnostnih predmetov in arheoloških izkopanin. Na go-riških tleh je poleg rekvizi tov iz ljudske umetnosti (ljudske plastike) še mnogo spomenikov, slik, fresk umet niške vrednosti. Muzej ima nekaj raritet, si obeta pa svoje glavne pridobnine v arheoloških izkopavanjih. Začasno je zaprt. Muzej za Tolminsko v Tolminu, ustanovljen leta 1953 v pritličju gradu, kjer je sodišče. Razpolaga z bogato etno grafsko zbirko, da jo letos lahko razstavi, je to podoba od Trente do Mosta na Soči poleg Breginjskega kota. Razni grajski dokumenti spriču-jejo zgodovino Tolminskega a popolnejše je zbrano dragoceno gradivo iz NOB. Prirodoslovni oddelek še manjka vendar ima najboljše pogoje v tej panogi, da prikaže alpsko rastlinstvo, divjad v gorah, mineralije, rudnine. Muzej za Tolminsko je v staln rasti in že išče novih prostorov. Mestni muzej v Idriji je še v formaciji, ker še ni iz praznjenih prostorov v gradu bo pa prvenstveno tehničnega značaja s posebnim poudar kom na rudnik in življenje rudarjev. Na tej osnovi bodo formirani tudi ostali oddelki gozdarstva (v Idriji ie nižja gozdarska šola), iz etno grafije (čipkarstvo), in zlasti iz NOB. Na vpogled javnosti je že izročena črpalka tako zvana «kamšt», edinstvena Evropi, v pripravi je ohranitev «znamenitih idrijskih plavž* (vodne pregraje za splavljanje lesa). Mnogo gradiva iz rudarskega področja zbranega, saj so vse to že pokazali na posebni razstavi s temeljitimi ponazorili vsega razvoja. Muzej v Idriji bo lepo dopolnilo Tehničnemu muzeju v Ljubljani. Okrajni muzej v Kopru, obnovljen v starem muzejskem poslopju, v 11 oddelkih, januarja 1953. Mnogo so odnesli Italijani, vendar so ostale nekatere umetnine v slikah (tudi iz Tintorettove šole)- Bogata je heraldika (grboslovje) grofov, samostanov, pretorjev, škofov in znamenitih družin, v pritličju je lapidarij. Ohranjenih je precej dokumentov meščanske kulture iz 18. stoletja. V stolnici so nekatera dela Carpaccia, ki jih niso megli odnesti in jih bo morda muzej pridobil. V posebni sobi se urejuje oddele^ NOB od fašističnega razdobja do danes. Muzej v Kopru ima sedaj glavno nalogo, ki je Italijani niso hoteli izvesti, da bo v njem ostala popolna kulturna podoba istrske zemlje in njenih prebivalcev. Muzej je odprt. Mestni muzej v Piranu je najmlajša ustanova, ki je pričela šele pred petimi meseci z urejevanjem drobnih predmetov (slik, rekvizitov piranskih meščanov, Tartinijeve zapuščine saj bo tu glavni prikaz meščanske kulture. Vendar je piranski muzej poklican, da svoje raziskovanje posveti tamkajšnji ljudski panogi — pomorstvu, istrskemu ribištvu, življenju ob morju. Sežana komaj snuje svoj muzej. In zmogla bi sama organizirati kraški — kamnoseški muzej. Povtzana je s klasičnim Krasom — s kam narstvom, kakor Piran s pomorstvom. Za sedaj bi se Sežana oprla v zgornjem delu na Postojno, v spodnjerp na Koper in v zapadnem morda na Gorico? Naj Sežana spregovori! Vse primorske muzejske u-stanove so odgrnile svoje težave in potrebe. Kakor so vse njihove peticije izzvenele v zahtevi po prostorih in strokovnih delavcih, vendar so v svojem prizadevanju in lastni iniciativnosti pokazale vidna znamenja vedno bolj rastoče muzejske dejavnosti. Ludvik Korr.ut M Konferenca ministrskih predsednikov Commonwealtha v Londonu. V prvi vrsti od leve proti desni: Sidney Holland, Louis St. Laurent, Churchill, Robert Menzies, Pandit Nehru. V drugi vrsti: južnoafriški pravosodni minister C. R. Swart, Mohamed Ali, Sir John telavvala in Sir Godfrey Hugginghs. 0 ENEM IZMED NAJBOLJ POGOSTIH VZROKOV SMRH Biiillim Tromboza, krvavitev in embolija • Možganska kap zadene le vsakega četrtega izmed tistih ljudi, ki imajo pritisk nad 200 Možganska kap spada med | ko da dajemo bolnikom med najbolj pogfište •'smrtne'- vzroke, le srčna obolenja in rak zahtevata še več žrtev. Za kapjo umre na .Kem svetu letno na sto tisoče ljudi, še’ mnogo več jih pa postane zaradi kapi težjih ali lažjih invalidov. Kljub vsemu temu se pa ne posveča kapi toliko pozornosti kot drugim manj nevarnim boleznim. Da bomo razumeli, kaj se pri kapi dogaja in kako človeka zadene, je nujno potrebno, da spoznamo, v kakšnem medsebojnem odnosu sta krvni obtok in možgani. Srce pošilja kri, nasičeno s kisikom in preskrbljeno z raznimi hranilnimi snovmi, po arterijah v vse dele telesa. Ce je na primer v možganih kaka žila okvarjena ali uničena, tedaj je možno, da tisti del možganov, ki ga prehranja prav ta žila, 'dobi kri in- z njo kisik P° drugi arteriji. Ce možganske celice- le - nekaj minut ne dobijo kisika, odmrejo in če so odmrle, se ne morejo več obnoviti, Ce so na ta način prizadete celice kakega možganskega centra v celoti, tedaj ohromi tisti del telesa, ki ga ta center oživčuje. Ker se živčne poti pri izstopu iz možganov križajo, nastopi torej ohromelost desne strani telesa pri okvari možganskih centrov na levi strani možganov in obratno. Poznamo tri vrste možganske kapi: možgansko embolijo, možgansko trombozo in krvavitev v možganih. Največkrat je vzrok kapi tromboza (40—60 odst), njej sledi krvavitev, medtem ko je embolija precej redka (5 odst)-Najlaže si tolmačimo embolijo. Po operaciji, po porodu ali pod nekimi določenimi pogoji se lahko zgodi, da se kri v žilah strdi v strdek ali embolus, ki Se v žili sprosti, gre s tokom krvi dalje do možgan, kjer zamaši eno izmed možganskih arterij. Ce nastopi kap pri mladih ljudeh, je temu največkrat vzrok embolus. Ce je prišel embolus že v možgane, običajno ne moremo več dosti pomagati. Treba pa je preprečevati nastajanje embolov, in sicer ta- in po operaciji sredstva, ki preprečujejo strditev krvi, kot so na primer dicumarol in heparin. Možganska tromboza je bolj zapletena zadeva. Pri tej nastane namreč strdek že v možganski žili sami. Ta strdek imenujemo trombus, Trom busi nastanejo predvsem v žilah. ki so zaradi arterioskleroze spremenjene, so neelastične ter se na njihovi notranji površini odlagata ma-ščevina in apno, ki žilo zamašita. Zgodi se pa lahko tudi, da se žila zamaši zaradi krča ostenja. Včasih izgine krč žile sam po sebi, ali j. i se prekrvljenje prizadetega območja uredi po drugih žilnih poteh. Ce se to uredi, se okvara zaradi kapi popravi in ohromitve lahko popolnoma izginejo. Pri krvgvitvi v možganih, ki so jo do nedavna smatrali za najbolj resno obliko kapi, poči žila v možganih. Vzrok, je običajno visok krvni pritisk ali slabo ostenje v žilah ali pa tudi oboje. Okvara je tudi izredno daljnosežna ne samo, da kri ne prihaja do mesta, kjer bi bilo nujno potrebna, ampak je tudi okolica, kjer je krvavitev nastopila, uničena, ker pritiska kri na možgansko tkivo. Ce je krvavitev izredno masivna. nastopi smrt izredno hitro. Na srečo so pa krvavitve po navadi le manjšega obsega. Zgodi se, da poči le majhna žila ali kapilara in da kri iz nje samo počasi curlja-V takih primerih bolnik niti ne izgubi zavesti. V nekaterih je možno strdek, ki je nastal pri krvavitvi z operacijo odstraniti. Kirurg v takem primeru navrta lobanjo ir. odstrani kri preden se je strdila. Nastane vprašanje, kako lahko preprečimo kap. Predvsem je potrebno, da si pod stalno zdravniško kontrolo in si daš vsaj enkrat na leto temeljito pregledati srce in si izmeriti krvni tlak. Kap človeka navadno ne zadene brez predhodnih signalov. Kot govori neka ameriška statistika, zadene kap le vsakega četrtega izmed tistih ljudi, ki ima- jo pritisk več kot dve sto. Ce se torej ugotovi zvišan krvni pritisk, je še vedno dana možnost, da ga znižamo in tako zmanjšamo nevarnost za kap. Svarilna znamenja za kap so močne bolečine v zatilju, omotičnost, motnje v motoričnem in sensibilnem živčevju, krvavitve iz nosa ter iz očesne mrežnice. Seveda pa nastopajo lahko ti znaki tudi pri drugih boleznih. Vzroki previsokega krvnega pritiska so še vedno nerazjasnjeni in problematični. Je pa vendar več poti, da brzdamo previsok pritisk: izogibati se moramo prevelikih telesnih in duševnih naporov, ne smemo postati preveč korpulentni, držati moramo dieto ter po potrebi uživati predpisana zdravila. Poudariti...moramo, da kap še ne pomeni popolne poklicne invalidnosti. Velikega francoskega učenjaka Pasteurja je zadela kap v 46. letu starosti, a je preostalih 27 let življenja izvršil svoje velikansko raziskovalno delo na področju mikrobiologije. Nemški komponist Haendel, ki je doživel visoko starost, je skomponi- ral svojega slavnega Mesijo, potem ko ga je zadela kap. Tudi pri zdravljenju ohromitev po kapi ni medicina brez moči- Seveda pa mora imeti bolnik zadosti volje za ozdravljenje ter vso podporo in razumevanje svoje okolice. Dr. S. B. PK ELI SMO: C KULTURNE NOVICE ) N Debatni večer v Novem gledališču Na pobii/do revije «Umana» je bila u soboto popoldne v Novem gledališču javna debata o temi uGledališče kot jakt kulturen. Zbralo se je dovolj lepo število ljudi, ki so dve uri z zanimanjem sledili, razpravljanju, ki ga je vodila gospa Gruber-Benco. Temo je razde nta na poglavja: delo, režija. igra,j scenografija, kritika, občinstvo. Po uvodu je prevzel besedo avtor Ezio d'Errico. ki je v glavnem povedal nekaj splošnih stvari o. italijanskem, gledališču in o italijanskih avtorjih na splošno, ne da bi pri tem govoril res kaj več o gledališkem delu. V sicer zelo zanimivih izvajanjih je režiser Castello govoril zopet nekaj splošnega o italijanski režiji, ni se pa ustavil, zares ob problemu režije. Seveda bi bil Ali gen. vlad. komisar ve... legacije dr, Pavlič v tej zvezi ’ je poraste! odstotek domačin pred dnevi tudi obiskal ita-. filmov na 32.6, medtem ko je lijanskega ministra za zumi- znašal 1952. leta 26.9 ods«. njo trgovino. Vendar pa so le težav* razumljive in ne 1951. leta 21.6 in 1949. leta ie 1J odstotkov, da je v letošnjem pokrajinskem proračunu predvideno — reci in piši — za kmetijstvo Tržaškega ozemlja kar 64.010 lir! * * * da Je v nedeljo po sestanku ezulov iz Lošinja v kinu »Impero* sekretar CLN Kug-gero Ito vat ti zahteval revizijo čl. I londonske spomenice o soglasju, ki govori o pravici preseljevanja oseb iz ene ali druge cone... * * * da se po končanem omenjenem sestanku udeležencem predvajali film »Italijanska okupacija Dalmacije*... * * * da se z vsem tem na moč hvali »Piccolo Sera* od 31. januarja letos.« potreben za to poseben debatni večer- Bilo pa je prav pri tej, da se jih je največ prijavilo k besedi. Včasih je postalo tudi precej burno, čeprav govorniki niso prinesli na dan kakih odkritij. Castello je nato še enkrat odgovoril in vse pomisleke zavrnil. Kot igralec je imel besedo Mantesi, vendar tudi on ni govoril o igri. O scenografiji je govoril s,ikar Perizi, pravzaprav je podal le svojo kritiko o dosedanjih scenerijah v Novem gledališču. Tudi tu so bila mnenja nekoliko različna. O kritiki je na kratko govorila Gruber-Benco. ki je izrazila željo, da bi bilo več kritike; seveda konstruktivne in koristne kritike. Do tega, da bi se govorilo o občinstvu ali s stališču občinstva pa zaradi pozne ure že ni več prišlo. Pač pa je dobil besedo še župan, ki je tudi predsednik Zveze za dramsko gledališče. Nekako napol je obljubil, da bo občina razpisala posebno nagrado za nova dramsko dela. Podobni debatni večeri bi se lahko še priredili. * * 4= V Moskvi grade novo kinoteko, v kateri bo več dvoran za predvajanje filmov in tudi najmodernejša kinoteka. V tej kinoteki bo prostora za 12 tisoč filmov, ki jih bodo hranili pri vedno isti temperaturi in varne pred vlago ter drugimi škodljivimi vplivi. Kinoteka bo zgrajena do prihodnjega leta. »SOCIALISTIČNO KMETIJSTVO*, le.o 1954, štev. C Izdaja Kmečka knjiga, Ljubljana, Miklošičeva 6, - Letna naročnina 360 din. (Iz vsebine: Predlog za organizacijo kmetijske službe Društva kmetijskih inženjerjev in tehnikov Slovenije. - Organizacija kmetijske službe v Veliki Britaniji - Osnove za razvoj proizvodnje sadnih sokov. -Nekaj misli o kmetijskem šo-stvu. Iid.). Gla-vnii in odgovorni urednik ing. Tine Mastnak. »LES*, revija za lesno gospodarstvo. leto VI., - 1954, štev. 8-9. Izdaja Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesn« industrije. - Glavni urednik ing. Oskar Jug, Ljubljana. Erjavčeva cesta 11. - Letna naročnina 500 din. (Iz vsebine: Primarna industrijska predelava lesa v Jugoslaviji. - Surovine za izdelavo iverni-h lošč pri nas. - Les m njegov estelstoi izraz. - Industrijski velesejem v Hanovru 1954. Itd.). »BESEDA*. — Revija za književnost in kulturo. Leto III., št. 6-7. V tej številki sodelujejo: Janez Menart, Andrej Hieng, Peter Levec, Jože Klančnik, Pavel Oblak, Branko Žužek, Dominik Smole, Slavko Jug, Vane Brez, Nada Oarevska, Marcel Avme, Gvido Ta-rtalja, Janko Kos. Dušan Pirjevec, Mirko Zupančič. V ital Kla-bus, Alenka Go-ljevšček. Iztok Jakša, -N. — Odgovorna urednika Ciril Zlobec in Janko Kos. Oprema; Grega Košak. »NASA ZENA*. — Leto 1955. Stev. 1. Izdaja glavni odbor Zveze ženskih društev Slovenije. Odgovorna urednica Fam-i Košir, Ljubljana, Erjavčeva 12. Letna naročnina 540 din. Poleg političnih. gospodarskih, kulturnih .»v drugih člankov, vsebuje časopis še rubrike: Kozmetika, Film, Zaupni pomenki. Gospodinjstvo in obsežno modno prilogo. »SVIJET*. Leto 1955, štev. 2. Ilustrirani mesečnik v barvah za modo s krojno prilogo. Zagreb, Masarvkova 28. Letna naročnina 900 din. »BOLLETTINO DINFORMA-ZIONI*. Leto VI. Stev. 208 od 22. jan. 1955. Izdaja «Centro Studi Adriatic!* v Rimu. Vittoria-no - P'azza Venezia. — Tud! ta številka iredentističnega biltena se ne razlikuje od ostalih Na prvem mestu je članek, ki ie posvečen vojnemu zločincu Gra-ziamju — «zadnjmu branilcu italijanske vzhodne meje z orožjem*. Ostali članki: »Uganjamo iredentizem*. «Opatija, Vodn,jan, Zminjs, recenzija revije «La Ri-vista Dalmatica* in Časopisa «l.’Ardito dTtalia*, »Le Milizie* in dr. POPRAVEK Tiskarski škrat je v štev. od t, t. m. povzročil v članku »Prebivalstvo Beneške Slovenije in Kanalske doline* neljubo napako. Zadnji stavek odstavka ki se začne: »Iz doslej objavljenih uradnih podatkov...* se glasi: «Nedvomno pa ni utemeljeno v premajhnem naravnem prirastku, temveč v gospodarskih ia političnih razmerah.* PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 3. februarja 195* GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK DAVČNE PRIJAVE oddati do 31. marca Predelek pod črko F morajo izpolniti delodajalci Goriški davčni urad v Ul. Vittorio Veneto 3 je začel razdeljevati obrazce za davčne prijave po Vanoniju. Pošiljajo jih na dom. Vsakdo, ki je podvržen davčni prijavi (dohodninski in dopolnilni davek), jo mora oddati do 31. marca letos. Obrazce prejmejo tisti, ki s.' že vpisani v sezname davkoplačevalcev. Ce pa so kateri davkoplačevalci letos prvič presegli obdavčljivo vsoto, morajo sami priti ponje, ker jim jih urad ne bo dostavil na dom. Glede izpolnitve ni nobenih novosti. Sprememba velja samo za izpolnitev o-brazca pod črko F za dopolnilni davek, h kateremu so morali do lanskega leta vsi delojemalci predložiti potrdilo delodajalca o višini letnih prejemkov. Sedaj bodo morali delodajalci sami ■ izpolniti predelek F. Delovni center v Gorici V torek je pričel z delom novi delovni center, s katerim bodo popravljali Ulice P. Dia-cono, Qorsiča in razširili, pločnike na Tržaški cesti. Center vzdržuje država. Zappsle-nih je 50 delavcev za 102 delovna dneva. Skupni stroški za mezde znašajo 4.170.000 lir. Se štiri milijone 192.000 lir pa bo potrošila občina za nakup materiala in orodja. ! križa, ki je deklico takoj odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Tu so ji zdravniki ugotovili verjeten zlom medenice, poškodbe na levi strani kolka, desni ličnici in pretres črevesja- O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. Šofer kamiona 31-letni Giuseppe Gorjan iz Ul. Foscolo 14 sploh ni vedel za nastalo r.esrečo. Ko je nekaj časa zatem zanjo zvedel, se je takoj javil na glavni orožniški postaji. z,vedeli smo. da se je stanje Damelijeve včeraj proti večeru zboljšalo in je upati, da bo kmalu okrevala. Med maškarado skušal ukrasti denar Goriški orožniki so zaprli 55-letnega Silvia Prmzija, ki je v nedeljo na štadionu Ba-iamonti med maškarado ukradel iz torbice Bianche Del Ne-ri precej denarja, ki ga je imela v listnici. K sreči je oškodovanka krajo takoj ugotovila in o tem obvestila bližnjega orožnika, ki se je takoj lotil zasledovati predrznega tata. In to z uspehom, kakor čitate. Sklepi občinske gradbene komisije Občinska gradbena komisija je na svoji zadnji seji, ki ji je predsedoval geometer E. Bol-teri, proučevala in odobrila sledeče gradbene načrte; Jožef Bensa — gradnja podstrešja, kleti ter shrambe na Oslavju štev. 12; Guido Deve-tag — gradnja stanovanjske hiše v Ul. M. d’Azeglio: Avgust Klanjšček — gradnja stanovanjske hiše v Ločniku; En-rica Marcocic — gradnja hleva v Podgori, Ul. Attimis;; Sa-verio Cucit — gradnja stanovanjske hiše v Ul. Faiti;; AG1P — postavitev luči in antene na Korzu Italija štev. 56. Komisija je nadalje izrazila po-voljno mnenje o načrtu Fran-cesca Trentadue za gradnjo industrijskih lop v Ul. del Poggio; Francesca Marinija za gradnjo stanovanjske hiše v Ul. Brigata Cuneo; Pietra Perca za gradnjo kuhinje v Ul. G. Cesare ter o načrtu Emilie Sgubin za gradnjo ograje „ ififi il; L-j fV * E; , ' ' Prešernova proslava Akademsko - srednješolski kljub Simon Gregorčič v Gorici priredi v soboto 5. februarja t. 1. Prešernovo proslavo v sedežu kluba. Ul. Asco-ir štev. 1-1. Pričetek ob 20.30. Priporočano točnost. PROMETNA NESREČA NA KORZU Motociklist s telesom odlomil betonski semafor na križišču Zaradi neprevidnosli se je zaletela v prikolico V torek popoldne se je v Ul. Mazzini dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postala 15-letna Rosalia Danieli iz Drevoreda Colombo štev. 25. Deklica je s kolesom vozila po Ul. Mazzini in hotela zaviti v Ul. Crispi. Takrat pa je iz neznanih vzrokov zadela z obrazom v zadnji del tovornega avtomobil z evidenčno ftevilko GO 7979. ki je v istem času privozil po Ul. Mazzini in zavil v Ul. Crispi. Pri nesreči se je deklica hu- Garibaldi, kjer je postajališče. Mlada Štandrežca sta se zaletela, ku sta sku šala prehiteti avtobus - Vozač v slabem stanju Včeraj zjutraj se je pripetila na Korzu nesreča, katere žrtev sta bila mlada fanta iz Standreža, in sicer 21-letni Marcelo Glessi, ki je vozil vespo, ter 19-letni Ermano Pe-teani. Okoli pol sedme sta se namreč oba z vožilom peljala po Korzu v šolo za usposab-ijanje v poklicih, ki je v Sve-togorski ulici. Glessi je namreč električar, Peccani pa zidar Ko sta tako mtela d j Korzu, sta v bližini kavarne do poškodovala. Na pomoč so ji prišli nekateri ljudie. ki so poklicali rešilni avto Zelenega skušala prehiteti mestni avtobus, ki se je pravkar u- stavil. Ko sta bila tik za Včeraj zjutraj ob 9.15 so delavci tržiške ladjedelnice postavili na doka številka 1 in 2 gredlja za dve novi petrolejski ladji od 10.000 ton. Ladji je naročila brodarska družba Co-zarma iz Palerma. Predvidevajo, da bodo ladji splovili pred koncem leta 1956. njim, je avtobus znova odpeljal. Motociklist se je v trenutku znašel vštric avtobusa in tik pred betonskim semaforjem sredi križišča pred Garibaldijevo kavarno. Za razmišljanje mu ni preostalo mnogo časa, kaiti v istem trenutku se je že z vso silo zeletal v semafor in ga odlomil. Pri tem se je tudi hudo poškodoval. Okoli 7. so najprej Glessija z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, nekaj minut kasneje pa še Peteanija z zasebnim avtom, ki se je le malo poškodoval. Pri pregledu so zdravniki Glessiju ugotovili zlom lobanje s pretresom možganov, zlomljeno zgornjo in spodnjo čeljust ter razne zunanje poškodbe po zgornjem delu telesa. Čeprav se je med dnevom njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo, se zdravniki ne izrekajo o tem, koliko časa se bo moral še zdraviti. Peteani ima samo neznatne poškodbe in se bo zdravil okoli osem dni. Nesreča je v opozorilo vsem. ki mislijo, da se je z namestitvijo semaforja na nekaterih mestnih križiščih nevarnost nesreč zmanjšala. To naj velja za motocikliste in avtomobiliste, prav tako pa tudi za občino, ki bi v interesu prometa lahko namestila semaforje ali opozorilna znamenja nad križiščem. Seja občinskega upravnega odbora V občinski sejni dvorani se bo danes zvečer ob 18. uri sestal občinski upravni odbor. Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa, bo odbor razpravljal o raznih ukrepih upravnega značaja. KINO CORSO. 17: »Bil sem ameri-kanski vohun*. VERDI. 17: «Ujetnik rudnika*. G. Cooper. CENTRALE. 17: «Ko se svetovi srečajo*. VITTOR1A. 16.30: »Blaznosti sveta*. MODERNO. 17: (Gospem ugaja uniforma*. V1 Majhen deiicit po evropskem prvenstvu v Švici BERN. 2. — Kadar organizatorji kake velike mednarodne lahkoatletske prireditve uspejo obdržati deficit v znosnih merah, tedaj se lahko govori o finančnem uspehu. Približno to je povedano v uradnem poročilu. ki sta ga izdala švicarski «Verband fiir Leibesiibun-gen* in kanton Bern, ki sta pred evropskim lahkoatletskim prvenstvom določila 236.000 švicarskih frankov za kritje deficita, za katerega pa se je pozneje izkazalo, da znaša le 94.696 fiankov. Švicarji so torej zadovoljni s finančnim kot s športnim uspehom. S športnim pravzaprav še bolj. saj so bili postavljeni trije novi svetovni. dva evropska in 53 državnih rekordov. Vsega skupaj je bilo 93.500 gledalcev, ki so vstopnino plačali, od tega 24.600 samo zadnji dan. Prodaja vstopnic v inozemstvu je prinesla 195.000 frankov, ves izkupiček tako doma kct v inozemstvu pa je znašal 595.234 frankov. Stroški so pa v celoti dosegli vsoto 689.951 frankov. Deficit pa je znašal še manj kot je navedeno. če se upošteva, da so gostujoča moštva nabavila mnogo materiala, ki so ga potem pustila v Švici. Ta material pa 0H POLOVICI PHVKNSTVUTOA TKUMOVAtUA Lane Rossi-Vicenza nov član serije A? Padec LIagliarija, lanskega kandidata za serijo A LESTVICA : t tano na predzadnjem mestu. Pač pa je precej jasen po-‘ lozaj na vrhu, kjer tako neka-: ko kot Milan v seriji A kralju-I je moštvo Lane Rossi. To mo-• štvo se je pred nedavnim zdru-’ žilo z Vicenzo in sedaj z vso : resnostjo naskakuje vrata v ( serijo A. In če bo tako igralo | kot doslej, se mu bodo ta vra-j ta gotovo odprla. Zelo ostra 16 I pa je borba za drugo mesto med bivšimi člani serije A, Le-gnanom, Padovo med drugim «tekstilnim» moštvom (poleg Lane Rossi) Marzottom. Mode-no ter Messino. Lahko pa še v to borbo posežeta tudi Brescia in Como. Tudi serija B italijanskega I _ . ., nogometnega prvenstva je do- OChlQIl!I10 116 SD16 ICjrOU Lanerossi 17 11 4 2 25 7 26 i Legnano 17 6 9 2 20 16 21 1 Padova 17 8 4 5 25 19 20 | Marzotto 17 8 3 6 24 20 19 Modena 17 6 7 4 18 16 19 Messina 17 6 7 4 21 19 19 Brescia 17 7 4 6 21 16 18 Como 17 6 6 5 14 12 18 Palermo 17 6 5 6 20 16 17 Pavia 17 6 4 t 20 16 16 Arstaranto 17 7 2 8 16 21 16 Parma 17 3 9 5 19 22 15 Alessandria 17 6 3 8 16 19 15 Monza 17 4 7 6 17 21 15 Trevi so 17 5 5 7 15 20 15 Cagliari 17 4 5 8 12 17 13 Salernitana 17 4 5 8 21 34 13 Verona 17 4 3 10 13 26 11 volj zanimiva, da je vredno vsaj od časa do časa se ob njej ustavili, zlasti n. pr. sedaj. ko smo na polovici prvenstvenega tekmovanja. V seriji B ne manjka moštev, ki so dovolj znana tudi kot bivši člani serije A n. pr. Legnano. Padova, Modena. Brescia. Como, Palermo. Ales- pet nedelj! se sedaj ceni na 30.000 frankov, sandria. Salernitana. Od teh ^ ,j, * ! jih je nekaj, za katere bi že N E'.V YORK. 2. — Na prejš- skoraj pozabili, da so bila v nje povabilo ruskemu tekaču. 1 seriji A, nekaj pa je še zelo svetovnemu rekorderju na o dobrih znancev. Zanimivo je. rekorderju na o km Kutsu, je tajnik ameriške atletske zveze Dan Ferris prejel od sovjetskega poslaništva v Washingtonu odgovor, da je Kuts odklonil povabilo. Dana Ferrisa so informirali, da Kuts sedaj ni v pravi formi. Pač pa so Rusi še vedno zainteresirani za izmenično gostovanje telovadcev, košarkarjev in dvi-govalcev uteži. Ferris je dejal, da so s tem v zvezi pogajanja. da se pogosto moštva, ki so padla, iz višje kategorije v nižjo, ne ustavijo pri vrhu. temveč se njihov padec še nadaljuje. Tako se je Palermo, kije bil lani še v seriji A. doslej komaj ujel nekje v sredi lestvice. Cagliari. ki je bil lani najresnejši kandidat, da se prerine v prvo kategorijo, je letos strahotno padel: s 13 točkami je skupaj s Salerni- KOSARKARSKO PRVENSTVO črnim onio v siiupimi Lfjm zuiHgsi Tržačank t Torinu V moški seriji B se je tekmovanje končalo. V skupini B, kjer so igrala moštva Mazzini Morini (Bologna), GoTiziana, Itala (Gradiška). Solgas (Ra-venna), OARE (BologrvaL-Sta-mura (Ancona), Pordenone in Rassano, si je osvojilo prvo mesto r.jostvo Morini iz Bologne. k: ima s 26 točkami ze 4 točke naskoka, čeprav mora odigrati se eno tekmo. To moštvo ves čas tekmovanja ni izgubilo niti ene točke. Gorizia-na je zasedla drugo mesto z 22 točkami. Nedeljska tekma med Gori-ziano in Solgasom iz Ravenne je pokazala, da so bili Goričani kljub zaključku prvenstva še vedno v odlični kondiciji. Kljub vztrajnim napadom gostov so znali namreč po petnajstih minutah neurejenosti preiti v vodstvo in ga obdržati do konca in to še z veliko razliko v točkah. Z druge strani pa smo videli obupne poizkuse gostov tako v prvem kot v drugem polčasu, da bi prodrli skozi urejeno goriško obrambo. Branilci so bili namreč tudi tokrat zelo dobri, ne smemo pa prezreti napadalcev. To je bila zadnja prvenstvena tekma Goriziane. Od štirinajstih odigranih tekem je zmagala v enajstih, kar je vsekakor lep uspeh. Od treh tekem, ki jih je izgubila, odpadeta dve na prvaka skupine Morini iz Bologne, ena pa na Italo, ki je Goriziano premagala v Gradiški in ki se je s to zmago povzpela na tretje mesto v lestvici. Ne vemo se, kakšna bo v prihodnjem letu ureditev skupin, ker se govori, da bo ustanovljena državna liga »Prva serija*, ki bo prevzela mesto sedanje A-serije, in da bodo nekatera moštva iz sedanjih B-serij vključena v novo (Prvo serijo*. Med temi moštvi bi potemtakem morala biti tudi Goriziana. Za Italo. ki je na tretjem mestu, je Solgas s tekmo manj in 13 t., drugo bolonjsko moštvo v tej skupini OARE pa ima dve tekmi v zaostanku: ker ima 11 točk. še lahko dohiti Solgas. (Obe bolonjski moštvi tudi te skupine sta bili prizadeti zaradi istih ukrepov, zaradi katerih tudi Virtus ni mogla doma igrati). Stamura ima 10, Pordenone 6 in Bas-sano 4 točke. Serija B pa je razdeljena na štiri skupine. V skupini A (Lombardija, Piemont) je zmagalo moštvo Gallarate, ki ima 18 točk in še eno zaostalo tekmo. V skupini C (Toskana, Sardegna) je prva Cama z 22 točkami in v skupini D (Južna Italija) je zmagal Lazio z 26 točkami. V zenski seriji A so se tekme končale z zmagami Omse nad Comense v Comu (D. Ber-nocchija nad Udinese v Vidmu, Autonomi nad Bologno v Torinu in Triestine nad Milanom v Milanu. Tržačankam je bila zmaga zelo lahka stvar (71:43). Tekma je bila videti bolj kot trening. Vendar so v lestvici še vedno trije pred Triestino, ki ima 15 točk: Ber-nocchi 17, Autonomi in Omsa 16, za Triestino pa so Comense 12, Udinese 8, Bologna 2, ATM Milano 0. MILAN, 2. — Tekma med Milanom in Udinese je imela za Milan zelo občutno posle-I dico: igralec Schiaffino je dis-; kvalificiran za pet nedelj za-I radi incidentov na tej tekmi, i Za dve nedelji je diskvalifici-I ran Garcia (Bologna) in za eno Gariboldi (Pro Patria). Nadalje so bile naložene globe: 70.000 Atalanti, 45.000 No-vari, 15.000 Broneeju (Juven-tus), po 12.000 Pratesiju (Pro Patria), Marzaniju (Novara) irt" Corgfuju (Novara), 9000 Bairi (Novara),. f ’ o * ’ NOVI DBLHI, 2. — Izbrano sovjetsko moštvo je premagalo izbrano moštvo indijske armade s 4:6. , * * * ROTTERDAM, 2. — Za mednarodno vojaško prvenstvo je Holandska premagala Portugalsko s 5:2 (3:1). 41 * # Francoska nogometna reprezentanca bo igrala: 9. oktobra proti Švici (v Švici), 13. novembra v Parizu proti Jugoslaviji. 25. decembra proti Belgiji (v Belgiji), 15. februarja 1955 proti Italiji (v Italiji) in 25. marca 1956 v Parizu proti Avstriji. Pričakujejo se odgovor od Rusov, ki so jih povabili v Francijo za pomlad 1956. # * # San Louis (Cile) — Chaux-de-Foncis 3:1. 4i 4i 4i LONDON. 2. — Rezultati četrtega kola tekmovanja za angleški pokal (ponovitve): Aston Villa - Doncaster 2:2 (po podaljških); Nottingham Forest-Hartlepools 2:1 (po podaljških); Sunderland - Preston 2:0. OD 1. FEBRUARJA V NOVEM SADU Odsotni so dr. Vidmar, Kostič. Pirc. Trifunovič, Fuderer Včeraj ob 11. dopoldne je bil v Novem Sadu svečano otvorjen X, jubilejni šampio-nat FLRJ v šahu. Udeležence je v imenu novosadskega šahovskega kluba pozdravil predsednik Dragoljub Gvozdenac, za tem pa so takoj izvlekli številke za igralce. Igralci so uvrščeni v turnirsko tabelo po naslednjem vrstnem redu: 1. Bertok, 2. Smede-revac. 3. Puc, 4. Djuraševič, 5. Segi. 6. Udovčič, 7. Karaklajič, 8. Vošpernik, 9. Matanovič, 10. Milič, 11. Gligorič, 12. Matu-lovič, 13. Janoševič. 14. Rabar, 15. Ivkov, 16. Lukič. 17. Traj-kovič, 18. Bogdanovič. Popoldne ob 16. uri se je začelo I. kolo z naslednjimi pari: Bertok - Bogdanovič. Smedere-vac - Trajkovič. Puc - Lukič, Djuraševič - Ivkov, Segi - Rabar. Udovčič - Janoševič, Karaklajič - Matulovič. Vošpernik - Gligorič in Matanovič -Milič. (Medtem ko smo zaradi nesporazuma ostali brez poročila o prvem kolu, pa nam je že prispelo poročilo o drugem kolu. Ur.). NOVI SAD, 2. — V drugem kolu šahovskega prvenstva Jugoslavije so bili doseženi naslednji rezultati: Bertok - Smederevac remi; j Trajkovič - Puc remi; Ivkov -Segi 1:0; Rabar . Udovčič 1:0; Janoševič - Karaklajič prek.; Matulovič - Vošpernik prek.; Gligorič - Matanovič remi; Bogdanovič - Milič prek. Pre- gimi svetovna prvakinja na 10 km Kozireva, Maslenniko-va, Kolčina, Vladimir Kuzin, Fedor Terentijev, Pavel Končin in drugi znani tekmovalci. $ * « FELDBERG, 2. — Nemški prvak v teku na 30 km je postal Hermann Moechel, ki je dosegel čas 1.49:44. Drugi je bil Rudt Kopp z 1.54:49,9; 3. Oskar Burgbacher z 1.54:57; 4. Karl Vogel z 1.56:41; 5. Alois Harrer 1:57:50. Šestčlanska družimo na smučarskih tekmah Zanimiv primer športne vneme je družina Fanedl iz Gu-štanja. Ko je pred kratkim tamkajšnje društvo Fužinar priredilo tekmo v slalomu in teku pod Uršljo goro, se je ta družina udeležila tekem polnoštevilno, to se pravi oče. mati in štirje otroci. V slalomu za člane in članice sta oče in mati zasedla drugi mesti, pri mladincih in mladinkah, ki so tekmovali na isti progi, sta zmagala Drago in Krista Fanedl in enako dobro sta se odrezala pionirja Alojz in Milka Fanedl. ki sta tudi zmagala med pionirji in pionirkami na krajši progi. Družina Fanedl je torej osvojila dve drugi in štiri prva mesta. HOKEJ LONDON, 2. — Moštvo Har- I krnjene partije iz prvega kola j ringay Racers je premagalo so se končale lako: Trajkovič-i reprezentanco ZDA s 6:2 (1:1, STRACCIS — GORIZIANA 59-33 (29-17) V predtekmi sta pa nastopili goriški moštvi Straccis in Goriziana, ki gostujeta v mladinskem prvenstvu. Mladinsko moštvo Goriziane je moralo podleči močnejši ekipi iz Stra-šic, ki je imelo dobre igralce v Bregamu, Medesaniju in Cia-nelliju. Črnomeljski dijaki v Nemčiji Rokometno moštvo črnomelj-ske gimnazije je pred kratkim gostovalo v Zahodni Nemčiji. Odigrali so pet tekem. Z gimnazijo v Pforzheimu so prvo tekmo izgubili z rezultatom 9:8. v drugi tekmi pa so zmagali z 8:6. Z moštvom tamkajšnje ekonomske srednje šole so gladko dobili z rezultatom 9:4. Najtežja tekma je bila v Cahvu, kjer so gimnazijci igrali v srednješolskim prvakom wiirtenberške pokrajine. To tekmo so izgubili s tesnim rezultatom 14:12, v drugi tekmi pa, ko so igrali z ekonomsko srednjo šolo iz Caliva, so zmagali z rezultatom 14:3. Dijaki iz Pforzheima bodo vrnili obisk Črnomeljčanom maja meseca, ko bo v Črnomlju turnir v malem rokometu. * 4> * Ekipa Spartaka iz Subotice je premagala v malem rokometu za ženske finsko državno reprezentanco s 4:3 (2:2). Najboljša igralka pri Spartaku je bila Erika Tot, ki je sama dosegla vse štiri gole in vratarka Evetoličeva. Smederevac 1:0; Gligorič -Vošpernik 1:0; Segi - Rabar remi. Včeraj v Corlini ni bilo lekem CORTINA, 2. — Zaradi obilnega novega snega, ki je zatrpal progo in poškodoval nekatere naprave, je bila današnja tekma v ženskem smuku odložena na jutri; tekma se bo pričela ob 11. uri. medtem ko bo ob devetih začetek tekme v moški štafeti na 4 x 10 km; vpisanih je 26 moštev. Tekme v Rusiji Norveški smučar Martin Stokken je zasedel prvo mesto na mednarodnem smučarskem teku na 30 km. ki je bil v nedeljo v Moskvi. Dosegel je čas 2:06.41. V istem času je prevozil progo tudi švedski smučar Erenberg. toda po sklepu organizacijskega odbora so mu podeliti drugo mesto. Za njima so prišli v čili Terentijev (SZ). Anikin (SZ), Mari-nitijev (SZ) itd. V skokih je gladko zmagal Norvežan Stenersen s skokoma 62.5 in 60 m ter 216 točkami. Rusi pa so pokazali presenetljiv napredek tudi v tej disciplini in so si osvojili drugo in tretje mesto. Tursov je skočil na mednarodnem nastopu za pokal «Kymenlaakso». Tekmovalo se je v skokih in v teku 61 in 60.5 m (211.5 t.), Sukotsok pa 60.5 in 58 m (210 t.). Z enako oceno kot tretji se je plasiral tudi Norvežan Stallvik, peti je bil Sved Runlander, šesti Rus Kudrijašev. sedmi Sved Halver Karlsson. Med ženskami je v teku na 10 km zmagala Rusinja Care-va. Sledile so ji: 2. Kozireva. 3. Jerošina, 4. Sunšina. 5. Kaa-leste, 6. Truščenkova. 7. Vasi-cova (CSR). Prva od Skandinavk je bila Svedinja Margit Ashberg na devetem mestu. 3:1, 2:0). Celovško športno društvo Barlali še ni rekel zadnje besede VIDEM, 2. — Danes je prispel v Videm Gino Bartali. k* ga je povabil športni krožek Doni. Na vprašanje o glasovih da se namerava odtegniti aktivnemu športnemu udejstvovanju. je Bartali dejal: #Pf®-več tjavendan se govori o mojih bodočih namerah in cesto se niti ne ostaja samo pri tem> temveč se prehaja tudi v moje privatno življenje, kar ni simpatično. Vsekakor pa se mi z<*’ potrebno poudariti, da bom objavo o svoji definitvni odtegnitvi iz športnega življenj* dal sam osebno, ko se mi to zdelo primerno. Trenutno še ne morejo reči niti, da bo® še tekmoval niti, da ne bo® več tekmoval. S treningom 58 nisem pričel, kar pa nima ni-kake važnosti, ker je moja navada, da se začnem pripravljati nekoliko pozno. Vsekakof pa bo do neke odločitve prišlo v kratkem*. Filipini * Švedska 3:0 Rezultat po prvem dr.evU prijateljskega teniškega dvoboja med Filipini in Švedsko * Manili je 2:0 za Filipi"88" Deyro je premagal Davidson* z 9:7, 6:2, Ampon pa Bergelin* s 6:4, 5:7, 6:2. MAN1LLA, 2. — Deyro & Ampon sta premagala David" sona in Bergelina tudi v dvo)8 z 2:6, 4:6, 7:5. 6:2, 6:3. 4* 4« Na turnirju za prvenstvo Av" stralije je zmagal Rosewall. k> je v finalu premagal Hoada 1 9:7, 6:4. 6:4. Vic Seixas igralec ZDA šf. 1 Vic Seixas je bil tudi uradno razglašen za ameriškega ant*' «Anabuecher» je v nedeljo zve- | terskega teniškega igralca št-f* čer premagalo v Celovcu mo- j Drugj je Trabert. s katerim s1* štvo (Jesenice* s 3:2 (1:0, ; skupno tudi najboljša dvoji88 1:2. 1:0). i Razvrstitev za posameznike J8 BEOGRAD. 2. — V hokeju! taka: Moški: 1. Vic Seixas. na ledu je reprezentanca Za-i Trabert, 3. Richardson. 4. Art . • •_i- — • - - - j_; ' v_______ c »»..n____ c rrLe.ni2* greba v živahni in nadmočni igri premagala nemško moštvo Oberstdorf z 8:3 (3:1, 2:0. 3:2). BOŽEN. 2. — H. C. Bolzano -I. W. IViking 5:2 (2:0, 1:0, 2:2). Rusi na poti v Cortinoi MOSKVA. 2. — Skupina so- I vjetskih smučarjev je odpoto-1 vala v Cortino, kjer se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja prihodnji teden. V sovjetskem moštvu so med dru- začetkora ob 18. uri lilm: predvaja DANES 'i r, h » ((Drugi casv) Igralci: Vijforio De Sice, Aldo Fabrizzi Amedeo Nazzari m drugi Primer ufilma», ki g a nikoli nisAe videli Larsen, 5. Mulloy; 6. Thom*-Brovvn. Zenske: 1. Hart. 2. BrouS*' 3. Baker Fleitz, 4. Fry, 5. S9” senquest. Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVLJIC IN ČAROVNIJE 19. Prvo poglavje: ROJSTVO, POM, STARS1 Pozneje, že v Ljubljani in Jugoslaviji, mi je rr.ama večkrat razlagala bistvo teh njunih d'skusij. ki sem jih bil kot otrok velikokrat poslušal. Priznavala, je, da je bil oče veliko bolj konkreten in realen in da je imel prav. Da je to tudi takrat čutila in ga v tem pogledu zmerom upoštevala, »Kaj hoče*, jaz sem vedno sanjarila 1n sanjarila lin tako tudi. kar se vseslovanstva tiče. Zaljubljena sem bila v vse, kar je o.lo ruskega, oče pa je bil realist, ki je jasno gledal naprej*. Skupno sta zahajala v ruski krožek in oba sta se odlično naučila ruščine- Prav tako sta oba dobro razumela in govorila srbski. I mama i oče sta bila preveč čustveno zavzeta v mislih za velike — rekel bi — »zunanjepolitične* cilje, da bi se bila podrobneje ukvarjala z »notranjepolitičnimi* zahtevami dneva. Oba sta bila globoko socialno čuteča, toda v političnem Bmislu nista bila socialista. Plašil ju je njegov »initemacio-nalizem*, ki ni bil takrat v Trstu vselej brez neke narodnostne mlačnosti v izrecno škodo slovenstva. Vendar mislim, de je oče, čeprav je kot jugoslovanski nacionalist in odločno protiklerikalno usmerjen, odobraval politično smer takr.mie-radikalnega krila liberalne stranke, vendarle moral na tihem Simpatizirati s socialističnim pokretom in sicer z njegovo najbolj radikalno smerjo. Kajti drugače si ne morem razložiti njegovega izrecnega odobravanja ruske (oktobrske) ruv<,iu-cije. odobravanja, ki mu je prineslo mamin vzdevek «bolj>e-vik*. naziv, ki ga Je navdajal z zadovoljnim muzanjem. Kar se osebnega odnosa do pripadnikov drugih narodnosti, mislim tu na Italijane in Nemce, tiče, sta bila oba do skrajnosti toleiantna. Oče je imel na tržaški pošti položaj višjega poštnega kontrolorja in je bil šel telefona. Pod njegovo kompetenco je spadala cela vrsta uradnikov tn nižjih uslužbencev, predvsem vse telefonistke, ki so bile po večini italijanske narodnosti Bil je na glasu najljubeznivejšega šefa m je ostal kot tak še mnogim uslužbencem do danes v spominu, kot sem se prepričal po svojem povratku leta 1946 v Trst. Mama je bila prva. ki je prevajala iz tedaj sodobne italijanske literature v slovenščino in tudi pisala o njej. Imela je nekaj stikov z italijanskimi pisatelji, kot piše v svojih spominih. Tudi v teh odnosih se je zrcalila razlika njunih karakterjev: mama je kot idealist med prvo svetovno vojno naivno zaupala italijanski politiki kot antantni politik1, ki bo upoštevala Wilsonovih 14 točk. Oče Je bil kct realist skrajno skeptičen in se. kot po navadi, tudi v tem pogledu ni motil, Toda o tem bom imel *e priliko pisati. Prav tako sta bila oba strpna do pripadnikov nemške narodnosti, v kolikor niso pokazali oholosti ali nadutosti, in sta jo oba sovražila. Občutek imam, da so bili mami po temperamentu bližji Italijani, očetu, ki je ljubil temeljitost. Nemci. Njuno sovraštvo do Avstrije je bilo povsem brezosebno, zgolj politično, ideološko. 79. Da bi izpopolnil sliko svojih staršev, naj prikažem, kakšna sta bila v svojih poznih letih Mama, ki Je mislila, da je kot literarna osebnost umrla tam okrog leta 1900, ko se je bila poročila, tako, da je bilo že nevarno v njeni bližini obujati tega «mrliča*, je po prihodu v Ljubljano naenkrat začutila, da je vendarle ostalo nekaj živega od njenega slovstvenega prizadevanja. Otroci smo slišali imenovati njeno ime pri urah domače slovstvene zgodovine in o tem doma pripovedovali. Zenska društva so jo vabila v svoje odbore, postala Je odgovorna urednica »Zenskega sveta*, sodelovala je pri različnih manifestacijah slovenskega ženstva itd. Pisala je članke in razprave v razne časopise. Toda njena literarna osebnost je šele prav zaživela kaka tri desetletja po njenem pogreznjenju v pozabo. Tu se Je našla njena korespondenca s Kersnikom, o kateri je bila nekoč očetu zatrdila, da jo je uničila. Oživelo je njeno dopisovanje z Aškercem. Gregorčičem. Govekarjem, dr. Vidicem. Trinkom, Zofko Kvedrovo itd. Dr. Ivan Prijatelj je s svojim monumentalnim delom »Kersnik tn njegova doba* priklical v življenje tudi njeno dobo. Praznovanje njene sedemdesetletnice leta 1937 je bilo že majhen kulturni dogodek. Mlade intelektualke, zlasti slavistke, so jo obiskovale in kazale zanimanje za njeno nekdanje slovstveno prizadevanje. Pripravljena je b la izdaja njenega izbranega dela, kt pa žal še do danes ni .galO, , Ko sem jo v tistih letih pred njeno smrtjo obiskoval ob Tmlrifn w,-svol'h potovanj v njenem stanovanju Trnovem pri Ljubljani, sem jo navadno našel, ko ji zar8< ni bil° treba le4i- sed6 Pogreznjeno v S1 K ® naslanjaču ali poltroni, kot bi bila sama re!cl Približala ,mi Je obraz, da bi me bolje videla, prav do moj" m me neskončno ljubeznivo pogledala skozi očala. Njen P°& je bil se prav tako otroško naiven kot nekoč. Vendar Je bil° njeni drži nekaj skoraj veličastnega, malone kraljevsK^ kakor se Je z rokami naslanjala na ročaje naslanjača in , dala vprašujoče predse na svoje goste. Takrat sem bil večkfj osupel nad to nenavadno združitvijo najbolj mile skrom110^ in največjega dostojanstva In še danes, v spominu. k°J vidim pred seboj, kot da bi bila živa, me pretrese ta čud združitev dveh tako velikih kontrastov. Notranji viharJ' , njej so potihnili, mir se Je naselil v njeni du*i in zaP0211* priznanje ji je dalo zavest, da ni bilo njeno davno pr123 vanje izlito v pesek. O tem. kako Je oče postajal, čim bolj se je bližal star^i tem manj zahteven, sem že pisal. Priroda, knj ge. med zlasti potopisi, fantastični in pustolovski romani in bi°?r3 e znamenitih pomž, predvsem znanstvenikov in razlsfcova* in kakšna urica popoldne v kavarni, to je bilo vse, želel od življenja. Nikomur ni hotel biti v nadlego hi 1 nikomur ni bil. Naredil se Je neopaznega, skoraj nevidh" Bil sem pri njem ob njegovi smrtni uri in mu sam zat!fi) oči. Se v smrt Je šel neopazno tn tako rekoč po prstih-vdan in stoično miren kot kak antični filozof. * KONEC 1. POGLAVJA (Nadaljevanje sledi) POPRAVEK — V drugem odstavku pod 18. v včerajšnjem nju ce drugi stavek glasi prav+lno tako: »Veroval Je v vel Liji mogočnost kreativne prirode, ne da bi bli — kot prepričan d»i"vin iskal v ujed boga*,