i obrtniške narodn ehajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr y »i • posilj Ljubljani v sredo 12. junija 1876. O b s e g : Obrtniki in rokodelci, zdramite se ! V _ _ - ;__» - Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Cebelarske stvari, cerkvi in vednosti. Gospodarske novice. C. kr. upravni sodni dvor ali opravna sodnija. Misli o državi, Osoda Turskih sultanov. (Konec.) Mnogovrstne novice. O zadevah Wolfovega slo varja Književna vest. Naši dopisi. Novičar. Obrtnijske zađeve a Pomagaj ei sam in pomagal ti bo Bog a to je Obrtniki in rokodelci zdramite se! Na Dunaji se je dne u. m. zbralo 149 mož zadevah stara resnica , ki se bode potrdila tudi o tem , da se zdramijo rokodelci in iščejo poti iz nadlog svojih. Stan tudi manjših obrtnikov in rokodelcev je ča-stitljiv stan; tudi njemu gré pravica besede o javnih obrtnikov in rokodelcev vsake vrste (čevljarjev i kroja- i in če tudi oni hočejo imeti svoj zastop v čev, mizarjev, ključarjev na kratko rečeno, vseh ro- vrsti druzih zastopov, ne more to nikogar žaliti, kajti ---; ------7 ---j-----i - - ) 11 a rv i 1 vv^^u v/ y v o v , M kogar potřebuje družba človeška tako, kakor ona po- kodelstev), ki čutijo težave in nadloge, v katerih dan- trebuje rokodelcev, ta ima, ker tudi davkarji na-nj danes živijo obrtniki in rokodelci, pa tudi vedó, da ro- nikoli ne pozabijo, pravico v zastopu druzih stanov kodelstvo ne pride na bolje s tem, ako se toži le čez tudi svojo besedo vmes govoriti. Ce katera država potřebuje prememb v narodno* slabe čase , ampak da je treba , zdramiti se in na po- stavni poti pomoči iskati ne za e\ dan, temveč da se gospodarskih zadevah 1 t II • # f m m 1 # • w « • fit« À * - . ___ t f w —v ^^^ ; — v ^^ w w ^v/ppuuai orvijLi /jau^ van ^ pOtluu u j i la 11 y o ti i j c\ » jl/C • tudi vprihodnje obrtniki manjše vrste in rokodelci re- narni polom leta 1873. je to potrebo svetu preočitno m^ Û m « I • • • • ft • i t §411 * * " • - . X uje jih Avstrija. De- sno nadlog, ki jih niso sami zakřivili. Gori imenovani vrli možje , zastopniki vseh roko- r o k o d e 1 e c toži razodel. Avstrija je bolna, hudo bolna; kmet toži i— —, pa pa sta dva velika stebra naši to delstev, so se zbrali in posvetovali, ter sklenili so skli- državi. Razvalio in podrtij je povsod dovelj; kamor cati veliki shod obrtnikov in rokodelcev vseh de- koli pogledamo in če Avstrija noče, da pogine, treba ---- *--------- ~ ~ - ----~ - — -----------------»vu r^b"^ - 1U W X1VOUIJ« UUV/Vj VI« p žel in vseh narodov našega cesarstva, da se v tem je iz razvalin začeti, zidati novega poslopja. shodu razodenejo vse rane rokodelstva, pa posvetuje kaj početi za zboljšanje revnega njih stanů. zidanje tacega novega poslopja pripomoći, treba, da tudi obrtniki in rokodelci tudi svoje misli razode-Da pa ta shod ima že pred seboj neko osnovo nejo in da jih odkritosrčno razodenejo. Oni s tem ne o tem, kaj naj bi se obravnavalo v njem, da se doseže delajo nikakoršnega punta, ampak kazali bodo, kaj naj shoda cilj in konec, je dotični odbor razglasH pro- tudi vlada stori, da se ojači in okrepčá važni stan gram (zapopadek) nameravanih razprav, ki ga je tudi rokodelcev. vredništvu „Novic" poslal z dostavkom, da bode vse svoje oklice, okrožnice itd. razpošiljai v slovenskem, če- skem, poljskem in rusinskem jeziku. Odbor izreka pred vsem željo, naj bi prišli v na- meravani shod, katerega dan ni še določen , iz vseh 8tan obrtnijstva in rokodelstva v Avstriji. «.a* ft "t ■ A « A á t t % I « m • ' i/ Odbor Dunajski je za zdaj zaznamoval 5 toček, katere naj bi se obravnavale v prvi skupščini. Tako-le se glasijo : Razložil se bode in temeljito preiskal sedanji a se iz dežel in vseh narodov obrtniki in rokodelci , vseh krajev izvé, kje in kako čevelj tišči rokodelce. Poročalo se bode i katere nasiedke ima v Avstriji obrtni j ska prostost (Gewerbefreiheit) po Ce pride veliko število obrtnikov in rokodelcev v obrtnijski postavi od 20. decembra 1859. leta. to skupšćino (Gewerbetag), imeli bodo pred vsem sve- tom veljavo njeni sklepi in tudi vlada važnosti teh obrtnijskega stanů v Avstriji. Razložila se bode sedan ja organizacija sklepov ne bode mogla prezirati, ko jej pridejo v roko, kjer bo šio za prememb o sedaj obstoječih postav ali za potrebo novih. 4. Poročalo se bode, kako naj bi se prenaredile in vredile razmere rokodelskih učencev. 5. Nasvetovala se bode prememba raz mer med Ce tudi so si v narodnih in političnih zadevah obrt- mojstri in njihovimi pomočniki, in kako za bolne niki in rokodelci različnih dežel in narodov sèm ter tjè pomočnike in učence skrbeti. navskriž-misli o tem glasni, da je skrajni Čas méni odbor so si vsi eno- da je 11. ura že da se --J - ------------ rokodelstvo reši iz velikih nadlog. In zatega del ne To je petorica obravnav, ki so namenjene 1. shodu obrtnikov. Jako važna se vsaka kaže že na prvi po- gled. Vredno je tedaj, da vsi naši razumni obrtniki in obupa odbor nad srečnim izidom nameravanega shoda, rokodelci se ogrejejo za ta velevažni shod, in se že Skoro bolj se odbor boji nečimurnosti, malomarnosti zdaj posvetujejo, katerega zastopnika rokodelstvo poslalo na Dunaj v posvetovanje V8a k o in obupa rokodelcev, ki delà neko otrpnost med njimi, Mi po- da krepko ne stopijo na noge za svojo eksistencijo. znamo več tacih mož, ki so sposobni za to poslanstvo 9 198 ker dobro poznajo nadioge in težave svojega stanů, pa tudi imajo moč besede, ki je potrebna v takém zboru. * Gospodarske novice. Nova skuŠnja pomladanske hrosče (kebre) loviti. Kranjski deželai zbor letošnji je dobil peticijo Po naznanilu časnika „Illust. Chronik der Zeit" se to Ljubljanskih obrtnikov, naj bi se jim škoda ne delala prav lahko tako le zgodi : mraku zvečer naj se med z rokodelstvi v jetnišnici in posilni delalnici; drevje postavi star sodec, ki zgoraj nima pokrova. Od v tem shodu ponuja se jím dobra prilika, razodeti svoje znotraj se sodec krog in krog s tekocim katranom pritožbe in dokazati škodo ter pot kazati , kako naj ali tekoco smolo namaze: na dno soda vi a d a in ■■■■■■[^■I^HHBHHBHBI pol eželni za s topi ne da dó jetnikom in po- stavi prižgana ponoćna lampica. To je vse. Mrcesi silnikom delà s tem, da ga jemlió davKeplačevalcem. vsake baže, privabljeni Kmetijski zgodovinski spomini vsega vredjeni po mesecih. Po ,.Oesterr. Landw. Wochenblatt/' po lučici lampe, planejo v sodec in ondi okoli frfrajo, o tem pa si perutice svoje poma-žejo s katranom ali smolo in ne morejo več iz sodca ; malo katrana a hrošči padejo po takem na dno. smole in z majhnim trudom se dado hrošči okraja pokončati. pisano y bilo e je to res tako y veiikega kakor je po- to gotovo lahko sredstvo za pokončanje Dne 11. Leta 11. 12 13 14 14 16 16 1849 (Dalje.) Meseca junija. hroščev. Naj se poskusi, vsaj skusnja s starim sodcem nekoliko smole in lampico ne stane veliko. > * Pozemeljske gliste (Regenwiirmer) se pokončajo, če se zemlja polije z vodo, v kateri se je nekoliko ku-1759. se je rodil Jan. Schwerz v Koblencu na_ hinjske soli raztopilo. Po neki naključbi seje to nekoliko žakljev Pruskem (umrl 11. grudna 1844), slavni za zvědělo. Nek francoski trgovec je stopnik praktičnega poljedelstva. oprati, v katerih ie bila sol, in ker je vedel, da je se je ustanovila po prizadevanji družbe kme- slana voda dobro gnojivo, dal jo je politi po svojem tijske Dunajské in po predlogu viteza Jos. vrtu. Malo minut potem bila je vsa zemlja na vrhu z Schreibers-a prva kmetijska šola v Weissenhofu v doluji Avstriji pod vodstvom viteza Clannerja. glistami pokrita, ki so konec jemale. * Da konji Čez zimo gladko in svitlo dlako obdrzijo priporoča časnik „Journal des Haras" konjem od me- 1770. je bil p r v i veliki zbor Moravske kmetijske seca septembra (kimovca) počenši vsak večer pokladati pol maslica strtih ko no pelj samih družbe v Brni. decilitra ~----- —» .» uvuiiiti a j tO J ^ ) pui 1X1 aouvja otitiii a o u u p u i j onixiij 1856. je umri dr. Ernest Alban v Plavu na ali pa zmešanih z ravno toliko ajde. Vredništvo ome Mekleuburškem (rojen svečana 1791). njenega časnika pa dostavlja, da ni varno konjem ajde Bil je najprej bogoslovec, potem zdravnik, dajati zato, ker po skušnjah v Manche-i na Francoskem, in naposied kmetovalec; on je prvi kmetij- kjer veliko ajde pridelujejo, konji po obilni krmi z ajdo ske stroje (mašine) délai na Nemškem , je sèm ter tjè po životu pleše m grbasto kožo dobijo, kakor iznašel sejalnico po njegovem imenu imenovano in več druzih kmetijskih da bili mašin. * gar je vi t Kokosi se jajca kljuvati in jesti odvadijo s tem 1834. sejeoklicala postava za z 1 o ž b o zemljišč da se jim podloži jajce ponarejeno iz gipsa aii porce- na Saksonskem. lana, na katerem si brez vspeha svoj kljun skrhajo. 1859. je bila oklicana postava o kmetijskih potih, Kmetijska družba v Lennep u na Pruskem je v ta natí grabnih za odtok vode itd. na Pruskem, men lánsko leto 3000 takih porcelanastih jajic med svoje 1823. je na Francoskem Tern aux prvi skusil ude razdelila. žlahne Kašmirske koze vpeljati. _ 1828. je bil prvi sejm za volno v Brni na Mo ravskem. Xove postave. (Dalje prihodnjič.) upravni sodni dvor ali opravna sodnija. )) Slov. V Cebelarske stvari. Državna osnovna posta eta o sodniiski oblasti e beli c, goto 21. decembra 1867 je v 15. členu usta se piše iz Borov niske okolice novitev posebnega upravneg d n e g d yy (in menda je na Kranjskem povsod taka) to-le: Leta 1875 in naslednje zime mi čebeiarji ne bomo tako kmalu pozabili. Se eno tako leto s tako zimo, potem znamo čebelnjake zapreti, ali jih k većemu s slamo up naj kd ali d n i j e (Verwaltungsgerichtshofi na 1 y o ki bode sodila v trd da m dba kak je p o s t ? v a m h slučajih n a s p r o 11 v ali Du- iaterih zsodba P in mrvo napolniti. Kateremu jih ni več pomrlo, kakor To zagotovilo vresničilo se gosposke prikratila p polovica panjev ) sme o sreči govoriti in ostali so bili ie slabotni revčeki, od katerih zdaj konec maja še uimamo nobenega roja. Marsikje v okolici imajo mnogo češminjevja, pa odcvetelo je večidel brez do- bička. Zdaj dobivajo čebele se nekaj po travnikih, ali kmalo bo treba kositi in potem spet s piskrom v čebel- 1875 n eg 1876 s postavo 22. oktobra o ustanovitvi d n e g a d P ) à razg a o a pra prila e letos delovanj Da v državnem zakoniku pod štev. 36 Ta postava ai dvor pa moc 17 °J maja začne adobila julij upravni sod njaku stati in pitati. Naj bi se imeii s cim y belarji toliko skopi nismo, da našim saj Če bralci naši poznajo kompetenco ali delokrog upravnega sodnega dvora, treba je delokrog upravnih čebelicam živeža ne privoščili. Bog daj, da bi bila vsaj jesen kaj boljša! ganov ločiti na tanko. Delovanje upravnih organo Gosp. Viljem Mayer, lekarničar v Ljubljani, namreč je v pravém ravno pravosod — — r • * J , ----j ~ - ^ ;--------* ; ^ .J------ priporoča čebelarjem, naj sadijo soin čni ce (solnČne up ali d j e m pom uprava pa in rože), ki lepsajo vrte in dajejo čebelam hrano do požne Naloga u p v pravém pom e zvrsitev jeseni. On postreže rad s semenom posebno lepih solnč- političnih zadev po zapovedih primernosti (oportu nic y ki v dobro zemljo vsajene zrastejo do treh celó nitete) y P pravo8odje pa razsojuje o praví štirih metrov visoke. Seme daje okusno olje. cah in dolžnostih državlj na tem obstoječega javne ga prava. Toraj le z ozirom na poslednje vrste kot nameni državni in po tem so delà. Následek tega delovanje političnih organov je poklican upravni sodni je, da moderne države ne respektujejo nikake indivi- dvor v* yui , namrec v slučajih, ce kdo trdi, da se mu ju uuciuc m puiauvuc »aiuusiujuusu iu prostosti, ua pravica kratila po kaki upravni ali administrativni hoté razdreti vse natorno potrebne razredbe in zahte- )e duelne in korporativne samostojnosti in prostosti da razsodbi ali uredbi tedaj tistikrat ako se na kako 1MÍÍOUUUI «li U1VUUJ , Iivu«j uuuiii c%t , anu oc na, »«rvu VajO, vie» u i se v isj^mjonu UI LtW V i j řlIJ» IV U pUlUpilU ILI VU1* v postavah vtemeljeno (javnopravno) terjatev oziralo ni, čilo vse človeštvo. Začasno vladajoče stranke, ki se komu naložila taka (javnopravna) smatrajo same kot državo, zahtevajo za to državo da bi se v splosno državljanstvo potopilo in vni- ali pa ako se Je dolžnost, ki ni vtemeljena v postavah. Se enkrat rečemo takrat, kedar se pripoznanje njene nezmotljivosti in neomejeno vsemo- prepir suce gocnost. o kakih v postavah vtemeljenih pravicah, ima upravna sodnija pravico izreci: ali je od lok politic- se naj več in Po tej teoriji in praksi modernega državoznanstva naj bolj pogosto provzročajo razpori med nih gospósk (oblastev) postaven ali ne. Kedar se cerkvijo, ker je ravno ona najvažneji samoupravičeni pa odlok političnih organov opira ie na kako korist (avtonomni) institut, služec najvišim namenom človeštva. (oportuniteto) , tedaj se priložiti zamore le po admini- Zato boj zoper samostojnost in prostost cerkve pripada strativnem potu karakteristiki modernih držav. Upravna oblastva, proti katerih razsodbam ali na- zlasti zato, da se bojuejo V z Pecaj o njo se s cerkvij o w ~. ——-—* ... . «xi u«- -«.«on u i* , v^^ «o ^ vyj uvjv ^ uju , to se pravi, via redbam moči je pritožiti se pri úpravném sodném dvoru, vedno bolj mejé pravice njene in zatirajo njeno pro- da so ali organi državnega upravstva y a pa tudi stost ) da organi deželnega, okraj n ega in občinskega sitno državno žrelo. poslednjic tudi cerkev pogoltnilo n e n a- upravstva (§. 2.); toda pri úpravném sodném dvoru Razven tega O se dandanes ubogo malo m i s se Je se po úpravném potu dognana. (§. 5 ) tem moci pritožiti, kedar je stvar na zdi vec truda vredno, na cerkev. Napuhu moderne olike se ne b ti e y poklic in zgodovino cer- Ako upravni dvor najde , da pritožba ima svojo stransko premiéljevati. kve natančno, nikakor ne dobrohotno, temuč Cerk podstavo, naj izpodbijano razsodbo ali naredbo kot po- je že v grob položena in katera ev imajo za stvar y nepri- katera na videz po svoji stavam nasprotn oprekliče ter pristavi vzroke, zakaj se je stari navadi mora še obstajati in trpeti se za prosto to Btorilo. Upravna oblastva pa imajo dolžnost, o tišti ljudstvo, ki se ni še navzelo olike blagoslova. S tast va ri dalje ukazati, kar g re iu pri tem jih veže pravni košno oliko ijudstva se pečajo domišljevano o 1 i-nazor (pravno mnenje) , katerega se je upravni sodni kani stanovi zeló ognjevito. Večidel časnikov si dan- Uči- dvor držal v svojem razsodilu. (§. 7.) (Konec prihodnjič.) danes stavi glavni nalog, cerkev izpodkopati. telji na nižih in profesorji na viših šolah iščejo pri y da se mogla dati Politične stvari. svojih prednašanjih dlake v.jajci cerkvi zaušnica, ali se sproži proti veri trivijalen dovtip, da bi jih zato ploskajoč hvalilo kardelo mladin-skib poslušalcev. Tudi pisatelji stroge vednosti delajo državi, cerkvi in vednosti. takisto, da bi bile resne doktrine . (V o Težko se je kedaj v prejšnjih časih o državi toliko si pridobili popularnost in dogmi sploh pikantne, da bi služili lažnjivi y da je vera sovražnica vednosti in da tedaj jo mislilo, oziroma govorilo in pisalo, kakor dandanes. Po- le-ta mora pobijati na življenje in smrt. Zdaj litika v današnjih dneh ni več ,,paradni konj že ki ga n i h č e vec ne ver jame , da mogel kake vêrze skoraj kak > oa bi svojemu pisanju jahajo samo privilegirani stanovi in posarnesne izbrane roman ali dramo spisau notabilitete, temuc jezdari ga skoraj vsakdo, možje in vsaj nekoliko cerkvi sovražnega, tako zvanega „kultur- žene, da, celó že dečki. ,,podložnikih" , ampak er se sed a j ne govuri več o kamp fa pridel. » T ^ » «.^CJft..!^ Pi^l i IJI v U ' VV 11 v ^ Wf k \ ^ VI ft 1 V% 4 Tako je ria priliko ne brez zaslug o državljanih", zato si do- stavljena nemška pisateljica romanov E. Marlitt prišla mišlja slehern takih državljanov, daje z veliko žlico za- do tega, svoje zaradi enakoličnosti čedalje bolj dolgo-jemal iz sklede državljanske modrosti. Državoznan- časne romane s tem storiti interesantne, da cerkvi stvo veljá sedaj kot splosno blago, v toliko veči meri, sovražne episode pritikuje svojim izdelkom in dekla- kolikor bolj se vsak posamesnik prišteva veščakom. muje neko deistično filozofijo , katera je toliko bolj zo- Ravno oni pay ki sploh prav malo vedó, govoré, kakor perna,ker zanjke te „plave nogovice" kažó hude pre- a bi vse vedeli, o državnih zadevah. Ljudjé mislijo, sledke v vednostib in se jasno vidi, da ta sicer častita da se ni treba nič učiti in nič truditi za dosego držav- žena se klanja modernim malikom brezverskega libera-ijanske modrosti, — da je ona vsakemu člověku vrojén, lizma in je v nečimernosti tako daleč zagazila, da raz- natoren dai ci a Z i mlado dete državi jansko modrost svitljenost v tem misii razodevati, da blebeće za libe- sesá na prsih matere ali dojnice svoje. Zato pač ni čuda, ralci banalne fraze sovražnikov kristijanstva. V Avstriji da dandanes svet slisi toliko surovih, konfuznih in ne- smo še le nedavno videli pri slovesnosti Griinovi, kako umnih misli o državi. Al to bi se trpělo; A moglo bi se so sicer konservativni, in celó reakcijonarni možje jez- suverenemu a ljudstvu še privoščiti, da otrobe veže o dili konja sovraštva zoper cerkev in zoper 1/ * « * té%# 1 m m ^ ^OU V UI UU^ LU U J U pi » Y VOUAti j UC* V7 ti VUU * KstJKj K/ " w ^ w • - - ^ v f ^ * w p politiki. Huda in nevarna pa je zmóta, v katero je bi si s tem pridobili liberalni nimbus. yy farje' ( y da dandanes bolj nego kedaj prej zabředlo pravo državo- Izgled uk ,,olikancevtť ima zapeljiv vpliv na daljne kroge. Misel se je vkoreninila, da mora biti sovražen cerkvi ali vsaj indiferenten , da se more kdo šteti med znanstvo o tem, kar se tiče misli o državi. Novošegno državoznanstvo proglaša namreč -----------—, — ---------- ~—- dogmo, da država je na svetu samo zaradi same „olikance". Marsikak mestjan čuti potrebo in silo v sebe, da je, če tudi obstoječa iz družbe državljanov, sebi, hoditi v cerkev ter javno opravljati verske dolž- vendar od državljanov ločeno, njim nasproti stoječe ve- nosti ; al boji se zasramovanja svojih „razsvetljenih" likansko, rnonstrozno bitje da ni namen njen — -..j^, ... _----- - 'J ~"y — državljanom, temveč, da ima pravico, delati za samo s 1 uži ti somestjanov; rad tudi dosegel čast mestnega odbor- pravico, delati za samo ni ka ali poslanca, toda on ve, da viadajoca stranKa da je sama sebi cilj in smatra kot najviše čednosti vsakega kandidata brez- poslanca, toda on vé da viadajoca stranka lastne svoje namene konec. y ces y verstvo. frivolnost v verskih stvaréh y y zasramovanje m Ker pa v državi danes ta, jutri ona stranka do- sovraštvo cerkve in njenih služabnikov, in zato sa seza gospodstvo in njeni udje avtokratično govore : cerkve že od daleč boji. Tudi žene in dekleta se kla- 9) Država smo mi!u zato se nameni strank smatrajo njajo, ker so sploh noříce mode brezvernim, zopercerk- 200 venim načelom; poslušajo zasmehovanje cerkve in du-hovnov z veselim smehljanjem , pa tudi same bleknejo kako brezumno, da bi pokazale svojo „oliko", svojo emancipacijo, da bi dokazale, da so vredne hčere Bogu nasprotnega in od Boga zapuščenega časa in popolnoma sposobne od novo-êrnih junakov, borečih se zoper cer-kev in nebesa, biti vzete v zakon ali vsaj od njih osre-Čene za kratko ijubezen — na kratek čas! — Kdor vse to žalostnega duha in skrbeč za příhodnost držav in vsega človeštva premišlja, priporočamo mu ravno sedaj na Dunaji izišlo knjigo „Gedanken iiber Staat, Kirche und Wissenschaft, von Jakob Meister, Professor in Wien" v tolažbo in za krepčavo v boji za dobro stvar, za najblažje in najsvetejše interese človeštva. Ta knjiga je času zeló primerna in vse hvale vredna, kajti jasno dokazuje, da je mogoče biti visoko izobraženemu in resnično uČenemu, a vendar in ravno zato vernemu, resnično katoliškemu in cerkvi udanému. Po ..Reform". Zgodovinske stvari« Osoda Turskih sultanov, (Konec.) Drugi odstavljeni sultan je bil Osman II. Tudi on je bil pahnjen s prestola leta 1622. Rekoč, da hoče kaznovati napade Kozakov, nasledoval je Osman II. častilakomnega Sulejmana in o samih zmagah sanjajoč udari nad Poljake, kjer je poginilo 80.000 Turkov. Osramoten in srdit se vrne v Stambul in očita vojakom strašljivost. Janičarji očitajo Osmanu nepaznost, lahko-miselnost in nepremiselnost. Vničiti pa Janičarje ni bil še čas ugoden. Imeli so še staro svojo imenitnost in měnilo se je o njih, da nagli Osman moral je biti zma-gan v takovém boju. Govorilo se je, da bode Egipt pomagal in da se přestaví cesarski prestol v Alepo ali Damask. Janičarji oblegó serail, prederó va-nj in umoré K i si ar ago, izvlečejo sultana iz sôbe ter polunazega vodijo po mestu ljudstvu na zasmeh! Potem ga zapró v trdnjavo , kričeč: „Živio sultan Mustafa!" — Mati dade sama Mustafo umoriti (maja meseca 1622. leta). Da je odstavljenje sultanov in smrt njihova jedno in isto, to dokazuje pad Ibrahima I. Ko je bil od-stavljen, zahtevali so ustajniki njegovo smrt in da jo opravičijo pred svetom, vprašajo muftija: „Je li dovo-ljeno odreci in umoriti padišo (sultana), ki, namesti po- dajati ča3tí zaslužnikom , jih prodaja za denar?" — ,,Da", odgovori sodnik opirajoc se na besede korana (Mahomedanskega sv. pisma): „ako sta dva kalifa, tedaj jednega ubite!" Takrat sta v resnici bila odvržena Ibrahim in Muhamed IV., katerega so vzdig- nili ustajniki. Dné 18. septembra 1648. pridejo v serail aga, vezir Muhamed in viši mufti ter oznanijo 3ultanu smrt, pa ga mahoma zadušé. Muhameda IV., pod ka-terim je jela pešati Osmanska moč, je vrgel Mustafo Kop rili ter ga zaprl 1687. 1. v tamnico, kjer je umrl čez 5 let. Mustafa II., ki je padel pri Z en ti, imel je svoje bivališče v Drenopolji. Proti njemu se je vzdignilo 40.000 janičarjev in 30.000 spahijev, h katerim se je pridružila še posadka v Drenopolji. Za sultana pro-glasé Ahmeda III., ves potrti Mustafa pa umrje 4 mesece pozneje zastrupljen v ječi. Dne 28. juiija pa so zadavili v jeci odvrženega sultana Selima II. Napravil je bil novo vojsko zoper janičarje in zato je postal njihova žrtev. Bajrakter serasker pahnil je uaurpatorja Mustafo IV. s prestola in proglasil za sultana Mah-muda IL Kmalu se zopet spuntajo janičarji, zahte-vajoč za vladarja zaprtega Mustafo. Po Bajrakter-jevem svètu umoré Mustafo v isti sobi, kjer je dal on zadaviti Selima II. — Mahmud je bil takrat star 23 let in bil poslednji odrastek rodu Osmanov. Dné 16. junija 1826. se posreći temu sultanu, uničiti janičarje. Od iste dobe niso odvrgli nobenega sultana več. Dné 30. letošnjega maja zapeli so Turčini zopet staro pesem odstavljanja — tedaj po 68 letih. Ker je v pričujočem članku, pa tudi sicer večkrat beseda o janičarih, naj povemo tudi kos njihove zgo-dovine. Jani Čari, po Turški jeni-čeri, to je, nove čete, so bili najbolje in visoko ciâlano krdelo Turške peš-armade. Osnovano je bilo to krdelo pod sultanom Muratom ali Ammurathom leta 1362., ki je takrat štelo 8 do 9000 vojakov. Ko je sultan zmagovit v Evropi segel do Donave, je pobral peti del kristjanske moške mladine , ki je bila čez 15 let stara , ter jo Turškim kmetom za 2 ali 3 leta izročil, da je krepkeje postala in se v Mohamedanski veri podučila. Po tem so te fante vadili orožja in navajene vvrstili janičarom. Ime „janičar" jim je dal neki derviš (mahomedanski menih), ko je prvikrat to armado posvečeval in jo novo četo — jeni-čeri imenovah Ker je derviš pri posvečevanji te nove armade poveljniku svoj rokav na glavo položil, zato je z vseh janičarskih kap, ki so bile visoke in bele, visela neka capica, rok a vu podobna. Stevilo janičarov znašalo je blizo 40.000 mož, ki so se izprva nadomestovali samo iz kristjanske mladine. Plaćani so bili slabo, a vživali so mnogo predpravic in bili so oproščeni mnozih davščin in celó glavnine; raz-deljeni so bili v 196 polkov, ,,orta" imenovanih; vsaka orta je imela višega poveljnika (aga), podpoveljnika (orta-baši), stotnika (šiur-baši) in pa kuharja, ki so ga imeli v veliki časti in čegar uniforma je bila nakinČana s srebernimi žlicami, noži itd. Orožje janičarov bila je dolga, težka puška, kratka sablja, nož in samokres za pašom. Ob času mirú je to orožje bilo v Carigradu shranjeno, namesti njega so imeli le dolgo palico. So-vražnika so napadli brez reda z divjim krohotom : „alah"! (bog). Njihov boj pa je bil brez vojne taktike skoro zmirom nesrečen v bitvi z vajenimi vojaki. Zra-ven teh pravih janičarov, ki so bili Turška redna peš-armada, pa je bilo še 100.000 druzih janičarov, ki so bili naseljeni Turki, niso nobene plače dobivali, po vsi deželi razkropljeni, pa le redko kedaj v boj šli. Iz pravih janičarov se je sostavljala sultanova telesna garda. Pravi janičari so bili nekako ponosni na svoj stan in veliko čednejši v vsem memo druzih Turskih vojakov. Ko so Turki sultana Osmana II. pahnili s prestola in se je neki janičar 65. orte predrznil , od-stavljenega sultana očitno na ulicah zasramovati, je Mur at III., brat in následník Osmanov vso to orto s tem kaznoval, da jo je iz vrste janičarov izbrisal. Sultani so skušali marsikaj prenarediti o polku janičarov; ai ker so imeli od starodavnih ča30v mnogovrstne predpravice, zato so se večkrat spuntali, dokler ni 1. 1826. po odsekanih 15.000 glavah in 20.000 iz dežele prognanih puntarjev bil konec narejen janičarom. Zdaj pa še par besedi o janičaraki muzik i. Marsikomu je morebiti že na misel prišlo vprašanje: kai je Turška muzika in od kod imé Turške muzike? Od gori popisanih j a n i č a r o v izvira, ki so imeli muziko z divjim šumom in ropotom , ki je zatiral bolj tihe in melidiozne glasove druzih muzikalnih instrumentov in člověka skoro oglusil. Tako muzično orodje se nahaja pri vseh divjih narodih, kjer muzika 201 m v se postala umetnost. Ropot in sunder zakriva po- Ce se jtedaj ) kakor sem dokazal V ze v obče ne manjkanje umetno8ti. Orodje, ki delà tak hrup, je ve- more govoriti o „Drucklegung des deutsch slovenischen Jiki boben, triangel in še druge take šare. Tudi v o- und slovenisch-deutschen Theiles des Vodnik'schen jaške godbe omikanih narodov so privzele veliki boben Worterbuches" , kakor Vi, gospod Dežman, v „Tag-in še marsikaj druzega (od tod imé „Turška muzika" blattu" pravite, temveč moram odločno zavrniti Vašo še dandanes), al tù je šum hrupečega muzikalnega drznost, češ, da knezoškof Wolf je imel že doděláni orodja umetno vvrsten in utažen. Mnogovrstne novice, * Nedavno je v Parizu umri profesor Michel et, občeznan brezverec. Njegov pogreb je porabil en del „uadepolne" Parižke mladine za demonstracijo proti veri. Do 800 dijakov se je zbralo po pogrebu in ukre-nilo v Parizu mednarodno skupščino vseuciliščnih di- jakov. Pri tej priliki je neki dijak pogreb Micheletov imenoval veliko proticerkveno manifestacijo na slavo razsvitljenemu možu. „Meščani — je rekel — pričnimo vojsko; borimo se, in zmagaii bomo!' Z večino 400 glasov sklene potem skupščina, da se imajo dijaki vseh narodov pozvati na kongres v Pariz, da se posvetujejo, kako naj se kršćanstvo uniči. — ,, takošne mladine!" list* po pravici pravi Krasne nade od „Zagreb, katol. ( * Za duhovnike in Škofe na Pruskem, kojim je Pruska vlada zaprla skoro vse dohodke in jih iz fa- rovžev in škofijskih poslopij iztirala, Slov. Gosp. se Je kakor u 11 pise v Lavantinski škofiji nabralo 761 gold. Lepa svota je sijajen dokaz bratovske lju-bezni in katoliške vzájemnosti ter se je odposlala v Prago prevzvišenemu kardinalu, nadškofu in knezu Švarcenbergu, da jo za povedani namen dalje obrne. * „Svoji Materi Italiji". Lahi so nedavno v Milanu slovesno obhajali spomin bitvě pri Legnanu, kjer je bil siloviti cesar nemški Friderik I. Rudečobradec tepen od zedinjenih mest Italijanskih. Kakor že več-krat ob enakih priložnostih, tako tudi letos so imeli Tržaški lahoni pri tej slovesnosti svojega zastopnika, ki je po Milanu nosil Tržaško zastavo s črnim znamenjem v imenu žalosti in je na spominek položil meščanov" venec z napisom: „Trst svojej svojih materi Italiji 29. maja 1876. u In vlada še zmi- rom na ljubeznjivo svoje srce pritiska Lahe! Slovstvene stvari. zadevah Wolfovega slovarja. Odprto pismo gospodu K. Dežmanu II. Infandum jubes renovare dolorem. 4. Častiti čitatelji imajo v prejšnjih treh pismih vso oporo ko gospoda knezoškofa Wolfa t osnovo nem- rokopis pred očmí, o katerem mu je menda dr. Bleiweis pripovedoval", ali po besedah gospoda knezoškofa dr. Widmerja: » dem hochwiirdigsten Testator wurde 2. Theiles sei des (( beigebracht, die Handschrift Bchon fertig und es bedarf nur der Drucklegung se ne pravi to in uno z druzimi besedami, da sem w u \-/ j-r M» v^ v m v » w vi xj w v^ v* A ujp % m w u V vi U/ i JLl « y V4 um u v/ M m z z vij a čami knezoškofa Wolfa do tega pripravil me je volil denár za izdanje slovnika?! Žaliti tako očitanje, ako bi me take vrste časniki, kakor je Ali jaz da moglo ) Tagblatt", kedaj razžaliti mogli y in ako ne vedel, da gospod knezoškof Widmer se je z izrekom >> beigebracht" prenaglil zato > ker mu je vsa naloga iz 26. Wolfové oporoke bila velika nadloga, katere se je odkrižati hotel s tem, da je izvršitev njeno celó proti volji testatorjevi izročil stolnemu kapiteljnu ali boté ali nehoté ? ta pa 9 tega ne vem vso oblast položil v roke tadanjega prošta dr. Pogačarja. Da umikanje izvršitvi slovensko-nemškega delà z izgovorom, da knezoškof Wolf je le ti sek rokopisa dediču svojemu naložil, je le zgolj sofizma, to je jasno ) kar Je iz tega, da je ranjki knezoškof plačal vse treba bilo, da se je rokopis pripravil za tisek, pa je tudi iz besed oporoke njegove razvidno: „die Druck-und sonstigen Kosten." Zgodovinska resnica je tedaj , da za tisek dodela- nega slovensko-nemškega rokopisa ni bilo. kakor Vi, gospod Dežman, pravite Ali Je Pa> to le „zmeden ma- terijal nabranih besedi", tega Vam zato verjeti ne moker je gospod knezoškof dr. Widmer v svojem rem dopisu od 24. maja 1874. 1. deželnemu odboru poročal, da za 3400 gold, nakupljeni rokopis Zalokarjev je bil od merodajnih strani za tisek pripraven pripo- Kdo so bile te „merodajne strani", tega jaz znan ne vém ker nisem bii o oni kupčiji pričujoč, misliti pa vendar smem, da se o blagu, za katero se je iz rok, ki niso hotele na vrat na nos denarja trošiti, dalo 3400 gld., niso vprašali slovenski abecedarji , ampak izvedenci. to vem, da ranjki Zalokar, velecenjeni pisa- Jaz telj slovenski, je mnogo let in tudi takrat, ko je bil oskrbnik vrta družbe kmetijske, od zora do mraka sedel pri spisovanji slovnika in da je svoje zdravje za-pravii pri tem delu. kritiko tega, kar Vi gosp. Dežman, trdite, da se- danji knezoškof gosp. dr. Pogačar si je že kot prošt na vso moč prizadeval, da se dovrši slovensko-nemški slovar, nočem se dalje spuščati, vsaj je to delovanje bivši knezoškof dr. Widmer v veckrat navedenem dopisu od 24. maja 1874. tako oštro kritikoval, da bilo bi v se zgodovino Wolfovega slovarja v rokah. Ona jim kaže rati to drugo kritikovanje odveč. Dovolj je le konstati- da V se danes niti sledů niti tirú ni o slov.- nemškem slovarji. Morete mi tedaj ) ško-slovenskega slovarja v rokopisu Vodnikovem, njega takem odbiti mojo trditev , izdelovanje, množenje in konečno vredovanje, srečne roke prišla izvršitev gosp Dežman da Je v , po n e- dela ) strašansko če se pomisli > pa pričeti in končani tisek. Razvideli so jasno iz teh zgodovinskih črtic da da rokopis delà ) ko je v roke přišel gosp. Cigaletu vredniku, je bil gotovo bolj pomanjkljiv kakor mnogo-knezoškof W o 1 f je d o b r o v e d e 1, da niti za nem- stransko pomnoženi rokopis Zalokarjev, a vendar je bil dveh ško-slovenski niti za slovensko-nemški e ni za tisek kmalu tako vredjen, da je celo delo v bilo za tisek dovršenega rokopisa, vsaj je tudi ves debelih knjigah — po preteku 5 let že prislo na svitlo na tukajšnji literami svet vedel, da v zapuščini Vod- jako dobro pomoč vsem, ki je iščejo v nemško sloven-nikovi se je našla le „osnova" nemško slovenskega skem slovarji. Od onega časa pa je preteklo že 3krat slovarja, ki jo je prof. Metelko meni za podlago iz-delovanju nemško-slovenskega slovarja izročil, ne pa razen nekaterih samotnih besedi sa slovensko-nemški del. let a slov.-nemškega slovarja še ni! Kako puhel je KJ 1 Vs L 2 Ć* O i v » • LI^J im OIU v c+l jc* o ui < tfc KJ y un' zagovor Vaš, da sedanji škof ne more tiskati delà kak drug rokopis ga še ni, ni po vsem treba več razkladati. y k Da jaz v zadnjih dveh deželnih zborih nisem 202 več Wolfovega slovnika ca dnevni red prinesel, temu nikakor ni bil vzrok to — kakor Vi smélo trdite, gosp. Dežman, pa sami ne verjamete— da dandanes ni mogoče tacega delà na dan spraviti; vzrok mojemu mol-čanje bil je le ta, ker po oni konferenciji v deželnem odboru 26. jul. 1874. je poročal stenografični zapisnik, da „zdaj je upanje upravičeno, da kmalu pride slov.-nemški slovar na svitlo." — Mene sicer ni taka sladka nada navdajala več od onega časa, kar se vredništvo slovarja ni izročilo g. Jan. Na vrátil u, veščaku in marljivemu delavcu ; al sitnež nisem hotel biti, mislec si , da se vendar zgodi kako čudo in da res ,,kmalu" dobimo slovar. Zdaj pa je podoba, da „sv. kmalu" bode „sv. nikoli", in da pri slovensko-nemškem slovarji se utegne vresničiti ranjcega gosp. Blaža Po-točnika sala, ko so v Ljubljani zidali čuda močni zidani (špitalski) most , da „se bode podrl še le dan po sodnem dnevu", — da tudi slovensko-nemški slovar bo dodelan en dan po sodnem dnevu, in tako se bode res spolnila volja blagega knezoškofa Wolfa, da narod slovenski dobi ,,komaj pričakovani slovar" takrat v roke! Konečno le še nekaj. Oporoka knezoškofa Wolfa se glasi na to, da se le to more obraćati na korist Alojzijevišču, kar se skupi iz prodanih slovar jev. Za vie ka tiska je zavleka pora be oporoč-nega denarja, ki ga je blagi mecên namenil svojemu zavodu. Kdor mi pa morebiti ugovarja, da obligacije več nesó nego prodaja slovarja, temu odgovarjam le edino to, naj še enkrat bere §. 26. Wolfové oporoke. To v odgovor Vašemu „Tagblattu" in v polno upravičenje na čelu mojemu pismu stavljenih besedi : „Infandum jubes renovare dolorem" , ki bi jih tudi na unein svetu nevoljno izustil knezošof Wolf, ko bi vedel, kako se izvršuje njegova volja, njegova želja! Dr. Jan. Bleiweis. Književna vest. Izišla je iz Štampe V. svezka (svezka za maj) „Srpske Zore" sa ovom sadržinom: „Ciča Tima". Pripovedka od Gj. Jakšiča. — „Seoska namigusa". Po Fried. Spielha-genu. — „Cvietno doba". Pesma Jovana Simeono-viča-Ćokiča. (Sa slikom.) — „Slepčeva osveta". Po nemačkom. — ,,Siroče Ljubičica". Pesme Gjure Jakšiča. — ,,Gradina". (Sa slikom.) — „Suvo Rudište". (Sa slikom.) — „Proleče". — „Ustaničko veče". (Sa slikom.) — „Svetozar Miletič". (Sa sllikom.) — „Pro-lećni zvuči." Pesma Pave J. Marko vica. — „Prokop i železnica kroz Mont Cenis". (Sa 2 slike.) — „Hercegovina i Crna Gora". (Uz mape srbskih zemalja.) — Književni pretres. — Pregledno beležke. — Rebus. — Rešenje zadaća u IV. svezci. — Prepiska. líz ovu svezku donosimo našim p. n. predplatnicima kao vanredan prilog tri pregledne mape srbskih zemalje, i to : Crne Gore, Hercegovine, Bosne i Stare Srbije. — Za ostali naš svet cena je ovih mapa 1 gold. 20 novč. „Srpska Zora" staje na čitavu godinu skupa sa poštarinom samo 4 gld. 80 kr. — Predplata iz Austrougarske šilje se najbolje sa poštanskom uputnicom pod adresom : Administration der „Srpska Zora" III. Gárt-nergasse Nr. 24 in Wien. Sve do sada izašle svezke mogu se još dobiti. Nasi dopisi. lz Celovca 16. junija. — Lani ni letos! Lani so Slovenci naše dežele prihod novega predsednika c. k. deželne sodnije pl. Vesta pozdravljali z velikim veselj em , kajti vedeli so , da po rodu Kraniec je s'o-venskega jezika popolnoma zmožen in da kot lojalen Avstrijan bode vedel, da narodna ravnopravnost, še posebno v tacih uradnijah , kjer gré člověku vča3Íh tudi za glavo, ne sme biti prazna fraza. „Kárntner BI." — glasilo za pravice Slovencev — je tedaj po tem, kar je iz Celja slišal o vedenji pl. Vesta, javno svoj-o radost o tem imenovanji izrekel. Tudi vradna ,,Klagenfurta-rioa" je lani v neki trezni uri zadovoljstvo svoje izrekla o tem, da je bil pri Celovški deželni sodniji za načelnikom pl. Frauendorfom ustanovljen poseben senát slovenskega jezika zmožnih sodnikov za obravnave s Slovenci, in tudi „Novice" so to napravo pozdravljale z iskrenim veseljem. Zdaj pa se kaže stvar drugače* Drug za drugim med sodniškimi uradniki, slovenskega jezika zmožnimi, je že prestavljen iz Celovca, in kakor se čuje, tacih přestav še ne bo konca. Tako se v naši Avstriji časi preminjajo! Lani ni letos. Kaj pravi pl. Vest k temu? Se li ta prekucija^godí z njegovim pritrjenjem ali proti volji njegovi? Casi so pri nas taki, da se letos podira, kar se je zidalo lani. O osebah pa žalibog tudi čestokrat veljá stari pregovor: „tempora mutantur et nos mutamur in illis". Radovedni smo, ali pl. Vest ne bode prezrl „die berecbtigte Bitte"; ki jo je „Karnt. Volksstimme" poslala na adreso gosp. predsednika deželne sodnije. — Tukajšnji rodoljubi so sklenili meseca avgusta staviti spomin prerano umrlega slov. pisatelja A. Jane žica ter mu na rojstni hiši v St. Jakobški fari (Rožni dolini) staviti spominsko plo-ščico. Nadejati se smejo udeleštva Častiteljev ranjcega iz vseh okrajin slovenskih. V Gorici 18. junija. — Danes se obhaja po vsi naši nadškofiji tridesetletnica papeževa; v prvostolni cerkvi pa so prevzvišeni nadškof dotično svečanost opravili přetekli petek. O tisti priliki, kakor tudi tisti dan prej — pri procesiji sv. Rešnjega Telesa — so preblagi gospod spet, gledé na hudo vročino, oziroma (16. t. m.) soparico, dokazali, da so, kar se tiče kreposti, Pija IX. vrstnik. Se eno težavno pa imenitno delo jih caka — delo z^odovinsko — novo posvećenje slavne bazi-like Oglejske. Ođločen je za to sv. opravilo dan 13. julija (dan po sv. Mohorju), to je, tisti danr kateri je že v prvo bila posvećena bazilika pred 845 leti. V staroslavní cerkvi Oglejski se vsako leto kaj popravlja; predlansko in lansko leto pa so bile poprave take, da so po vseh zidovih odznotraj namet (rajho) zbili in ostrgali tako, da je po cerkvenih zapovedih nove konsekracije treba. Veseli nas, da bo prav se.danji naš nadškof — Slovenec — tudi v tem oziru nasled- nik Po po nov, kateri je 1. 1031. 13. julija vpričo 12^ poddružnih škofov Oglejsko prvostolnico s sijajnimi obredi posvětil. Veseli nas tudi to, da so Nj. ekscelencija prav 13. dan julija v posvečevanje odměnili; zakaj vsak drugi dan v letu bil bi nepristojen, in to ne le zatega voljo, ker bi se častitijivi zgodovinski dan (13, julij) v nemar pustil, temuč tudi zarad tega, ker bi vsako premaknenje konsekracije vzročilo nepriličnosti v direktoriji (cerkvenem koledarji). Goriška nadškofija namreč in vse od starega Ogleja oivisne škofije obha-jajo vsako leto 13. julija obletnico prvega posvećenja (dedikacije) bazilike Oglejske. Ko bi se zdaj druga konsekracija opravila kak drug dan v letu, morala bi se nje obletnica v dotičnih škofijah preložiti na tisti dan, kar pa znabiti brez nepriličnosti ne bi šio. — Naš uradno umirajoČi — moralno že mrtvi — „oče župan", gosp. notár Perinello, se je na sv. Reš. Telesa dan — brez vsega ozira na to, česar zahteva — dostojnosty odlikoval po sijajni nenazočnosti pri procesiji. Io sploh je zastopala me3tno gosposko samo zastava mestna vihrajoča na mostovžu mestne hiše in pa me~ o 03 ščan-ka banda. Policija je storila svojo dolžnost pri meseca. srechscu procesije bilo y & drugod ni kjer y kjer je nikjer ni. Tomanovo življenje, popisano po taj-A. Praprotniku, in nekaj njegovih še nena-tisnjenih in manj znanih pesem, vredjenih po nekaterih niku gosp Bizovika. (Citalniea nasa) vliudno vabi častite odbornikih, je odsek za izdavanje knjig pregledal; do- ki jo napravi prihodnjo nedeljo 25. tični rokopis pride po nekaterih malih popravkih že ta ude dne t. m. popoldne ob „besedi" , uri. Odbor. teden v tiskarnico. Tudi se je določilo y da se Ljubljanske okolico 19. rožn. je bila maja meseca v Sentvidu birma. „Tagblatt" je potem poroča!, Kakor znano, manovému življenju" dodá njegova podoba. v v * • cim zemijevidi a so nasi e po nekem dekletu „zemljevid slovenskih deželá" posebno „Turčija íí in Kozí To-Mati- e r j e v > se pridno razpošiljajo. maje za to slovesnost postavljene ponoći pred Dogodbe sedanje na Turskem vabijo omikane naše Ijudí ter se hudoval, da se celó cerkveni ob- ki Časnike beró , da segajo po zemljevidu Turčije, Ravnokar so prišli iz Koke- birmo redi zlorabijo za opozicijo zoper škofa, in da potem ni ki ma soldov stane. čuda ce vera res vuua ^ ». t/ > gi a i uo peŠa, nanvi rv i v-/1 icvuivi jj i u tv c*j v. ----ni/u^i c«Liuuvgti an r uun uu uuctji v ui uglu uauo' Ko bi bil „Tagblattov" „za vero toliko vneti" dopisnik njene Matične diplome; sedaj se bode ž njimi lahko kakor klerikalci plakajo. ti ovega litografičnega zavoda na Dunaji vdrugič natis- prišel gledat procesijo sv. Rešnjega Telesa, videl bi bil velikanske maje in pa še krasne zastave, vdeležbo pri postreglo procesiji pa velikánsko. Naše ljudstvo bilo je in ostane věrno in pač dobro vé ločiti vero od vsem udom, ki želé lično diplomo imeti. „Die sehonen Tage von Aranguez sind tako zdihujejo zdaj „nemški gospodje' vsega druzega. uber rotovži, kar je prišla narodna opozicija vmes. < vor-na pred- In ko bi tudi pri nas majev ne bi bili postavili ali že zadnji in včerajšnji seji mestnega odbora se je to očitno vam Ljubljan- kazalo. Se vé pa, da većina povsod zmaguje nad mani- v se postavljene podrli, bili bi po tem čanom prav prav podobni, vsaj smo v časnikih brali, šino in da manjšina ie govori, većina pa — sklepa, da že pred lansko procesijo je Vaš mestni župan Tako bilo je tudi v včerajšnji viharni seji, v kateri je zabranil na spodnjih Poljanah že napravljeni maj, ietos šio za to, da se imena mestnih ulic in trgov pre kr- pa , da na vsem Sentpeterskem predmestji prejšnja leta velikanski maji procesijo slavili kjer so s ti j o ? hiše sem ter tje drugace števiiijo itd., kar ) ne en bo stalo 3500 gold, stroškov , od katerih pride na bla- maj ni s mel biti in da so celó mestni policaji popol- gajnico mestno 800 gld., ostali znesek pa plačajo hišni dne pred dnevom sv. Rešnjega telesa po Šentpeterskib gospodarji, po 2 gld. vsak, za hišne številke nove baže. ulicah hodili glodat, ali se ni kdo pregrešil zoper Ko bi mestna blagajnica bila bogata in bi mogla vse ukaz županov. Zato preljubi „Tagblatt", pometaj stroške na-se vzeti, je rekel dr. Karol Bleiweis t : ry najprej pred svojim svojo metlio po kmetih " Xi> Ljultnanc.^ rkafoT S óve^a ' vira z umazana nai ; CkjL //iJkJLSLtA**. , zb+sk yinai , se 9f 7 volja većine zgodi ? a ker je blagajnica mestna prazna, fut* y*naj s odloži ta prememba do bolj i h. casov. Se vec Ie govori! proti večinskemu predlogu , in odbornika ^ t elj s kih ^kmetijstvo /uničilo, ker ministerstvo kmetijstva družbi kmetijski pisalo, Horak in Regali sta še marsikaj dodala vse bilo je a je obveljal njen nasvèt o reorganizaciji uči- bob v steno tako, da so narodni odborniki svoja kopita p r e p a r a n d i j o tem oziru, da se bode pobrali in pred sklepom zbornico zapustili. Ker na preparandijah vprihodnje temeljito ostalo po tem odhodu le samo 14 „nemških go3podovf Je i potem je mogoče, da pridejo iz njih v niso ti bili V vec sklepčni; poslali so zato na vse kraje î^j^xnetijstvu izvedeni učitelji na deželo, ki morejo šolsko po sukurs, in prihitelo jim je na pomoc toliko njihovih tjJUir-mladino po dovršeni ljudski šoli s pridom učiti tako, zapetačev, da so sklenili nameravano p r e m e m b o. Zdaj Mjd^-/jCtfi a nnKn"n a in o r\ a 11 ûttq 1 m lrmûfiiûlri n Sni ^ ttûiiI/a r\a rlû. K r\ T.in KIiqmq ovonr\a f a dobimo „nadaljevalnih kmetijskih šol" t Uťtv i Ètt^^^^M |ÉÉ| /Zen. | IPI ^ _ mi^H H HM^HV -1 ^^družb^, kmetijske, dež. šoiskega sveta in deželnega zbora. ř ' — Pregledovalni odbor, ki ga je poslednji občni zbor Ministerstvo je pri tej priliki pohvalilo delovanje veliko po de- bo Ljubljana srečna Ostanke starodavnega mesta Metulum-a je odgojitelj rodovine kneza Schonburga y Kurze y najdel v gozdu gosp Giinther kilometre daleč od Loža na banke „Slovenije" volil, da temeljito preišce stan ban- Notranjskem. Tako piše razen nekaterih poslej še potrebnih preiskav na koléh , zdaj pa še e - on sam „Triesterici' Stavbě Metulurn res vazní ovršil svoje delo in vodstvu objavil predloge za ubogi naši deželici. najdbi v da banka ima še Cerkvene skladbe. Našim cerkvenim pev- tri Ecce sa- ^^prihodnji izvanredni zbor. Našel je c^ ^nekaj premoženja, in da se zavařovanim ni celó skim zborom bodo gotovo jako »ou^ ui „juwc? oa ^^fr&í ene z gube bati in to tem manj ker so delničarji cerdos magnus" z responsoriji za škofovo obiskovanje ^J ' I ~ vstregle ? tc i n po postavnih pravilih zavezani, primanjkavo z doplača- ktere je ravnokar v lahkem štilu na světlo dal g. Ant. njem poravnati. Druga pa je z delničarji, katere Foerster. Ena skladba je sostavno, dve ste razstavno kva v doplačanje veže in za katere bi najbolje zloženi. Ker se tem podobne besede tudi za gradual azalo ako bi kaka druga solidna banka njeno za- i V; "" U ^J ) 1 uvôv,«lJ«,u v/ --tlirjo.v. (JttllJ |JU UtlUltUIlUTI UOII tici ponujanih rokopisih in o narodnem blagu. Nabrano ga je v 10 pol debeli knjižici popisal L. Pore n ta „narodno blagoíť se bode izrocila gosp. prof. Wiestha- in čebelar v Bohinji, je pri bukvarji Gerberji v I MiH^H ĚtĚ v pregled odsekovih pogovorih. in v poročevanje o njem pri prihodnjih Ljubljani na prodaj po 15 krajc. Po gosp prof. Pleteršnikovem nasvetu, da bi se po Slovenskem nabírala krajna imena za popolni „geografieni imenik", določi se, naj se odbor Matičin o tej zadevi obrne do izobraženih do- Noviear iz domaćih in ptujih dežel. moljubov po deželi s prošnjo lz Dunaja. Poletinski čas, ko se državniki raz- f naj 01 vsak kraji nabiral domača krajna imena (imena vaši v svojem kropijo na vse vet rove , eden gre v kop elj e drug se j rek > gora > hribov itd.) Nekaj rokopisov oddalo se je ai V^/JJU xicv »oc vcuuvc , o^icii 6 au^v/iju , ui uu prevetrit v hladán kraj , imenuje se navadno politiška » mrtva saisona u Isto taka bila bi letos f ako ne bi pregledovalcem , nekaj pa se jih je prihranilo za od- bilo hude vojske na Turškem. Ona ne daje mirú borovo sejo, katera bode že morda v začetku druzega zdaj nobeni vladi, kajti čedalje silnejše pritiskajo Tur- ške homatije na vrata vlađna. In poleg Turčij e je Avstrij a v najhujih zadregah. Pij IX S v. Peter, apostelj A v%* vyijv jv JL xj ui XX* • kj y • JL tv/i y ajjuotuijuu y pFVl y r\.x j ^ ukj t iií Avstriji ste oči- 67 dni ladjici cerkve Jézusové voditelj bil, ni imel med ki je 25 let irr vidno dve politiške stranki: ena ima glavnega zastop- 260 nasledniki nikogar, kateremu bila bi previdnost nika v nadvojvodi Albrehtu, ki hoče stalno zvezo z božj odločila tako dolgo sedeti na prestolu papeževem Rusij o bolj na podporo Nemciji kot Turčiji; druga Najdalje časa so vladali papeži: Pij VI. 24 let in 254 pa ima zastopnika v grofu Andrassy u in vseh onih dni, Silvester I. 23 let in 327 dni Had 1 ~---» t>* v* VI ^^ AU. »OUU V/iaXAl, VAH1, kJlJ. V COL^i A. ICL 111 ( LI ill , 11 a ne se adnj po mu -^v^v^jw lumuoiw jLi^^iju iií xivouiju, — c\x slednike, vendar ministra uuaiijm ^aucv u« uu uiugc Avstrijo odločiti osodo Turčije. Svitli nadvojvoda kmalu kateri drugi v vsem nadomesti. Vsled teh do Ministri so dobili že na-jih zadev ne bo mogel z Albreht je zdaj v Belgiji, in na povratku se snide v godeb jel e pihati Jungheimu z Ruskim carom. Naj bi obveljalo njegovi prodrlo je spoznan je, modrosti in iskrenemu domoljubju Avstrijskemu, da od- tičen faktor, tam za svobodo ni tal. Zdaj imajo v rokah drug veter o Turčiji po Evrop da, kier je morjenje postalo pol vrne od države naše nesrečno katastrofo! Ravnokar vladno krmilo zagrizeni mladoturki Srbe je Turčij je dcšel telegram, da je novi sultan Murad V. že zopet opomnila, naj plačajo tribut, vojno od meje potegnej odstavlj en. Ali je res ali ne, se še ne vé. Tudi in nastop Muradov obhajajo s 101 strelom iz grada presvitli naš cesar pride z Ruskim carom na gradu Srbi pa niso vsega tega nič storili, ampak pošilja jo le Reichstadt poleg Ploškovic na Ceskem skupaj. vojno pripravo na meje Kako resnobna je situacija Avstrije in Ogerske menda ustajniki čakaj Iz bojišča ni posebnih ? na Srbe dandines, kaže to, da finančna ministra na Dunaji in y ker haj aj prenehoma pri v Peštu ne moreta denarja dobiti na posojilo, ki sta ves vnet za Srbijo in pripravij Bulgari v Belgrad. Ruski general Cernajev je ga jima dovolila državni zbor Dunaj ski in Peštanski. Česko. Iz Prage. Pri novi volitvi, ki je unidan ad njega nj o bojevati se do bila, je bil dr. Zeit hammer izvoljen za župana, ves staročeh ín prijatelj Palackov. Nemčurski listi in ž Listilica vredniétva. Gosp. Per— na Lipah: Po priliki, prosimo, da priđete še po 5 gold. da njim vred mladočeski pisarili so in še pisarijo, bi cesar potrdil deklaranta, in to seje zdaj po ,,Pol. Corr. ne u res že zgodilo. Po izjavi „Politike" je stopil na mesto Palackega dr. Rieger kot voditelj staročeske 7 to je Zitna cena v Ljubljaiii 17. junija 1876. Hektoliter v nov. denarii: paenice domaČe 8 fl. 88. banašk& sorsioe prave narodne stranke. Mnogoskušenemu boritelju za iofl.28. — tnršice 5 fl. 80 pravo Ceske naravno gré voditeljstvo, ki ga je ves vreden. jecmena 4 fl. 80. — prosa 4 fl. 80. 7 fl. 20. rii 6 fl. 40. ajde 5 fl. 60. ovp. a 3 flr Hrvasko. Iz Zagreba. Deželni zbor se prične 80. Krom pir 4 fl. 30 kr. 100 kilogramov. dne j ulij a. (Ogrski državni zbor je sklenil letošnje zborovanje 20. t. m.) Iz Rima. — Ves katoliški svet je 16. dne t. m. Kursi na Dunaji 19. junija 50/ metaliki 67 fl. 5 kr obhajal redko svečanost 301etnega papeževanja sv. očeta Narodno posojilo 70 fl. 25 kr. Ažijo srebra 102 fl 80 kr Napoleondori 9 fl. 61 kr. 7 r / / / / / JVi / vic" Koncem tega meseca izteče naročba na „Noviceu za prvo polovico letošnjega leta ; zato vljudnv naše 7 ki prosimo gg. naročnike in prijatelje četrt ali polovico leta ponove ze pred koncem druzega polletja. so narocnmo tega meseca 7 za ta čas odrajtali, naj jo za prihodnjo da liste poredoma dobivajo v pričetku » Novice1, z „Oglasnikoma vred stanejo : za pol leta po pošti 2 gold. 40 kr v tiskarni prejemane gold za četrt 77 po 77 V 30 kr 7 V 71 77 Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikov e tiskarnice v Ljubljani. Administracija „Moric". Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba: Jožef Blaznikovib dedicev v Ljublj