Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
o okoljski problematiki. Opredeliti so se morali tudi do pripravljenosti pla~evanja dosti vi{je cene raznih artiklov oziroma do morebitnega skromnej{ega `ivljenjskega standarda zaradi potreb po varovanju okolja in {e posebej podtalnice kot vira pitne vode.
Anketiranci so imeli mo`nost, da na prilo`eni topografski karti {ir{ega ljubljanskega obmo~ja zari{ejo meje varstvenih pasov virov pitne vode nad podtalnico, namenjeno oskrbi prebivalstva Ljubljane in okolice. S tovrstno metodo risanja spoznavnega zemljevida je avtor sku{al razkriti, kako si ljudje predstavljajo prostorske odnose in zna~ilnosti okolja, ki temeljijo tako na neposrednih zaznavnih izku{njah kot na spoznavno predelanih izku{njah. Odziv je bil zadovoljiv; svoje predstave o mejah varstvenih pasov je ponazorilo 163 oseb na Ljubljanskem polju in 117 na I{kem vr{aju. Tako kot pri anketnih odgovorih so rezultati strukturirani glede na bivali{~a lastnikov v odnosu do vodovarstve-nih obmo~ij, starostno in izobrazbeno sestavo anketiranih ter njihovo morebitno kmetijsko oziroma vrti~karsko dejavnost.
Temeljno spoznanje je, da so anketiranci na Ljubljanskem polju bolj okoljsko ozave{~eni, kar pa je o~itno zlasti posledica ni`je izobrazbene ravni prebivalstva na I{kem vr{aju. Na Ljubljanskem polju so ljudje pripravljeni ve~ postoriti za ohranjanje kakovostne pitne vode. Ta ostaja rde~a nit skozi celotno knjigo. Avtorjev odnos do vode je mogo~e razbrati tudi skozi v uvodu predstavljene misli japonskega »raziskovalca« Masaruja Emota, od katerih se seveda ograjuje: »… Voda je sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi ~ustva in zavest.… Izpostavljena je tudi pisanim in govorjenim besedam. ^e jo razdelimo v dve epruveti, na eno napi{emo šhvala, na drugo pa šti, norec, ju pustimo stati prek no~i in nato vodo zamrznemo, dobimo povsem razli~no oblikovane kristale. Prva izoblikuje zelo lepe kristale, druga pa je skoraj ~rna…«.
Drago Kladnik
Drago Perko, Janez Nared, Marjan ^eh, David Hladnik, Marko Krevs, Toma` Podobnikar,
Rado{ [umrada (uredniki):
Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006
Ljubljana 2006: Zalo`ba ZRC, 325 strani, ISBN 961-6568-55-8
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo geografskih dru{tev Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije 26. septembra 2006 organiziral osmi bienalni simpozij GIS v Sloveniji. Ob tej prilo`nosti je v soizdajateljstvu Geografskega in{tituta Antona Meli-ka ZRC SAZU in In{tituta za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU iz{la knjiga z naslovom Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006.
»… Leta 1991 smo si zastavili nalogo, da bomo bienalno predstavljali znanstvene, strokovne in pedago{ke dose`ke in usmeritve na podro~ju razvoja in uporabe geografskih informacijskih sistemov v Sloveniji. Pred vami je osma knjiga, s katero `elimo izpolniti zastavljeno nalogo, tokrat za dveletno obdobje 2005-2006…«, so zapisali uredniki v uvodniku knjige.
Knjiga vsebuje 33 recenziranih ~lankov, v katerih so predstavljeni znanstveni, strokovni in tehni~-ni dose`ki s podro~ja geografskih informacijskih sistemov. Izmed njih je bilo 8 posebej zanimivih predstavljeno na simpoziju [tevilo avtorjev (68) in njihova poklicna raznolikost dajeta vpogled v razmah tovrstnih raziskav in raz{irjenost, lahko bi rekli celo nepogre{ljivost njihove uporabe. V vseh osmih knjigah je bilo skupaj objavljenih `e kar 219 prispevkov. V uvodniku knjige (strani 9-11) je kratka analiza spreminjanja strukture prispevkov s treh vidikov: razmerja med »teoreti~nimi« in »aplikativnimi« prispevki, razmerja med »znanstvenimi« in »preglednimi« prispevki ter razmerji med prispevki z razli~nih geoinformacijskih podro~ij: »… Razmerje med šteoreti~nimi’ in šaplikativnimi’ prispevki (slika 1) je bilo ve~inoma uravnote`eno, razen v zadnji knjigi, v kateri bele`imo izrazitej{o prevlado šaplikativnih’ prispevkov. V obravnavanem obdobju se je na splo{no pove~evala prevlada šznanstvenih’ prispevkov v primerjavi s špreglednimi’ prispevki (slika 2). Po posameznih geoinformacijskih podro~jih bele`imo izrazita nihanja {tevila prispevkov (slika 3). V vseh knjigah so prevladovali ~lanki, ki so obravnavali prostorske podatke v naj{ir{em smislu ali geoinformacijske (prostorske, prostorsko-~asovne) analize oziroma modeliranje. Izra-
113
Knji`evnost
Geografski vestnik 78-2, 2006
zitej{e zanimanje za aplikacije geografskih informacijskih sistemov, navigacijske sisteme in lokacijske storitve bele`imo zlasti v obdobjih 1991-1992 ter 1999-2000, za prostorsko vizualizacijo v obdobju 1997-1998 in 2003-2004, za daljinsko zaznavanje, upravljanje z naravnimi viri, analize vplivov na okolje na primer v obdobju2003-2004…«.
Pri predstavitvi knjige izpostavljamo le nekatere geografske in za geografe bolj zanimive prispevke. Tako velja izpostaviti ~lanek Toma`a Podobnikarja (In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU) in Jurija Mlinarja (Geodetska uprava Republike Slovenije), ki predstavljata nov digitalni model reliefa z lo~ljivostjo 12,5 m, navajata pa tudi, da bo `e v letu 2007 izdelan digitalni model vi{in z lo~ljivostjo 5 m (stran 40). Mauro Hrvatin in Drago Perko (oba Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) predstavljata mo`nosti, ki jih nudijo geografski informacijski sistemi za nekdaj zamudne hipsografske analize in njihov pomen v sodobni geomorfologiji. Uporabnost GIS-ov v geomorfologiji prina{ata tudi deli Marka Komaca (Geolo{ki zavod Slovenije) o preu~evanju plazovitih obmo~ij ter Damjana Beca (GISDATA) in Toma`a Podobnikarja (In{titut za antropolo{ke in prostorske {tudije ZRC SAZU) o spreminjanju struge Save. Uporabnost GIS-ov v fizi~ni geografiji prina{ajo {e dela Mojce Dolinar (Agencija Republike Slovenije za okolje) o son~nem obsevanju, Petra Frantarja in Mojce Dolinar (oba Agencija Republike Slovenije za okolje) o vodni bilanci pore~ja Savinje, Mitje Jan`a (Geolo{ki zavod Slovenije) o indeksu baznega toka, Leona Gosarja, Ga{perja Raka in Franceta Steinmana (vsi Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo) o hidravli~nih lastnostih vodotokov, Petra Frantarja, Irene Rejec Brancelj in Jureta Jerov{ka (vsi Agencija Republike Slovenije za okolje) o analizi vodomernih postaj ter Bla`a Barbori~a in Daliborja Radovana (oba Geodetski in{titut Slovenije) o batimetri~nem modelu slovenskega morja. Za uporabo GIS-ov na podro~ju varstva okolja so zanimiva dela Natalije [peh (ERICo) o bioindika-torskih metodah pri preu~evanju onesna`enosti zraka, Mateje Breg, Jerneje Fridl in Ale{a Smrekarja (vsi Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) za preu~evanje neurejenih odlagali{~ odpadkov na vodovarstvenih obmo~jih, Ale{a Mlakarja (Ljubljanski urbanisti~ni zavod) o analizi ranljivosti prostora
114
Geografski vestnik 78-2, 2006
Knji`evnost
Slika 1: Spreminjanje razmerja med »teoreti~nimi« in »aplikativnimi« prispevki.
Slika 2: Spreminjanje razmerja med »znanstvenimi« in »preglednimi« prispevki.
Slika 3: Spreminjanje razmerja med prispevki glede na obravnavano podro~je geoinformatike.
kot orodju za preventivno okoljevarstveno delovanje ter Meteja Petkov{ka, Mojce Toma`i~ in Damjana Vr~ka (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave) o coniranju obmo~ij Natura 2000. Za podro~ji prostorskega planiranja in regionalnega razvoja so zanimiva dela Mojce Golobi~ (Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije) o vklju~evanju neformalnega normativnega znanja v postopek prostorskega na~rtovanja, Brede Miheli~ in Igorja Bizjaka (Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije) o dolo~anju prioritetnih obmo~ij prenove mest ter Janeza Nareda (Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU) o vrednotenju prostorskih u~inkov nekaterih razvojnih projektov v Sloveniji. Uporabnost GIS-v za preu~evanje prometa oziroma razvoja prometnic prikazujeta deli Sa{a Poglajena (In{titut za dedi{~ino Sredozemlja) o ugotavljanju rimske cestne mre`e v Istri ter Dejana Paliska, Da{e Fabjan (oba Fakulteta za pomorstvo in promet) in Sama Drobneta (Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo) o avtobusnih postajali{~ih.
Kon~ajmo s »pomanjkljivostmi«, ki jih vidijo uredniki knjige na podro~ju geoinformatike v Sloveniji (stran 11): »… Raba GIS-ov v Sloveniji ostaja v veliki meri zaprta v okvire posameznih strok ali ustanov in je torej {e malo izkori{~ena mo`nost ugodnih u~inkov medsebojnega sodelovanja med strokami in med ustanovami…«. Ostaja tudi pomanjkljivost, ki so je zapisali `e uredniki sedme knjige, da je »… razvoj izvirnih metodologij GIS-ov pri nas, razen redkih izjem, {e redek…«. V osmi knjigi zopet ugotavljajo, da prevladujejo predstavitve uporabe `e obstoje~ih metod in tehnolo{kih re{itev na razli~nih strokovnih podro~jih, ter podajo smernice za naprej: »… Tak{nih prispevkov si zaradi ve~disciplinarnosti rabe geografskih informacijskih sistemov sicer {e vedno `elimo, a kot podlago za uspe{nej{e uveljavljanje slovenske geoinformatike v Sloveniji in na svetovnem prizori{~u in tr`i{~u si bo uredni{ki odbor v prihodnje prizadeval pove~evati dele` tudi v o`jem geoinformacijskem smislu inovativnih prispevkov…«.
Matija Zorn
115