PRIMORSKI DNEVNIK ■^ittSVSSr - Cena 35 lir Leto XVin. - Št. 209 (5293) pnes v skupščini OZN začetek splošne debate ^voljeni predsedniki posameznih odborov Danes govori ameriški delegat, jutri ali v ponedeljek pa Gromiko Zaključek zasedanja 21. decembra S v - Brazilski delegat bo jutri začel splošno Stot n?‘avni skupščini OZN. Jutri bo govoril tudi ameriški ;j»vila “®yenson. Predstavnika Japonske in Norveške sta se JUlko n-govornika za petek. Sovjetski zunanji minister N. fiS*JJ0. ?ovoril v Petek popoldne ali pa v ponedeljek N “o zunanP minister Spaak bo govoril 1. oktobra. ?tedsertJ?vo1111 Predsednike in (J, tudj pjke odborov, ki sestav. Sli Politlči nr>iu-;ni odbor. Za pred-Sen s?,itlčneSa odbora ie bil *Nnik«danec °mar Adel. Za s 9 (ki* J*osebnega političnega fflskem bo razpravljal tudi o Predlogu za svetovno ft!9aost!Ltr®ovi"i.ter o p?m°- ^ i!^0ra2*T>Predsednika socialne. ”«*te v°redstavnik odbora za ^ D° gvatemalski delegat Guillermo Flores Avendano. Nizozemec Paul Bannier je bil imenovan za predsednika upravnega in finančnega odbora. Grški predstavnik Constantin Rusthiades je bil izvoljen za predsednika pravnega odbora. Zatem so izvolili podpredsednike. Med 13 izvoljenimi državami so: pet stalnih članic Varnostnega sveta; za afriško-azijske države: Jordanija, Madagaskar in Gvi. neja; za Vzhodno Evropo: Romunija; za Latinsko Ameriko Kolum- I % °V upor v Argentini pozval uporniške častnike AIRES, 19. — Preteklo |) * AIRES, 19. — Preteklo 2* Volil, dve večji enoti argen-v® uprli. Gre za vojaško :!*„ Cftmpo de Mayo, ki je 88 Posadka v državi. Ge-v na skupen razgovor N i4D £arl°s Ongania je t J SiPkirj« rn,kov pozval predseduj S0 in izbere med «demo-> f/len diktaturo«. Ta poziv je ^ahi izlavi, ki so jo obja-a.,. Po polnoči, ^iC^alio p2 polnoči. Poročilo r. ir hočejo uporniki „ r k.« ustavnemu režimu», siWf i mnenju je Gui- f P t>oven 'lutka v rokah vrhov-* N ®‘Jstva vojske«. ■ " ,? ta t-VPor je dal ukrep mi-'£tranio°J-sko’. s katerim so bi-4» 'avl?01 triie visoki častni- \AlsogeanravaStniki iS° ^enera‘ div; -?y> Poveljnik prve CjtfLi lzlJe v Čampo de Ma-Vik kL?ascual Pistarini, po-C Wchienice' in general E-k|9Vtip„esi. pomočnik načelni-. štaba. V9 vojsko je imenoval vrasne®a poveljnika v d f' SehoMayo’ toda trije odstav-Jerali niso ukrepa spremni,,Se Uprli po daljšem po-Inktss * 490 lastniki. Polkov- zaporu zaradi nekega protivladnega govora, se je pridružil upornikom. General Ongania, ki je prevzel vodstvo upornikov, je na tiskovni konferenci izjavil, da je zahteval odstop vrhovnega poveljnika Carlosa Loria in načelnika glavnega štaba. Dodal je, da bodo oborožene sile podpirale Guidovo vlado, če se bo ta «prilagodila ustavnemu zakonu«. Danes so uporniške čete zasedle radijske naprave v Belgranu v predmestju prestolnice. Po tej radijski postaji so uporniki izdali dva poziva, s katerima zahtevajo odstavitev omenjenih dveh generalov. Minister za vojsko pa je zanikal trditve, da se kolona uporniških oklepnih vozil približuje mestu La Plata. Dodal je, da gre samo za (dzvidniška vozila«, in da je povsod mirno. Nocoj so uporniški častniki sprejeli vabilo na razgovor z Guidom v predsedniški palači. S tem se zdi, da bo odstranjena nevarnost vojaškega spopada, ki je nastala, ko je minister za vojsko poudaril, da uživa podporo ogromne večine vojske, in je sporočil upornikom ultimat za brezpogojno predajo. bija in Haiti; za Zahodno Evropo in druge države: Belgija in Avstralija. Skupščina je nato odložila svoje delo na jutri, medtem ko se je ob 20. uri po srednjeevropskem času sestal glavni odbor skupščine, ki je sprejel priporočilo U Tanta, naj se sedanje zasedanje zaključi 21. decembra. Predsednik skupščine je pozval predsednike posameznih odborov, naj skrbijo, da delo ne bo zaostajalo, in če bo potrebno, naj skličejo tudi nočne seje, ter naj se po potrebi sestajajo tudi ob sobotah. Novi predsednik skupščine Za-frula Kan je dopisniku zahodno-nemške agencije DPA izjavil, da se vprašanja, kakršno je berlinsko in nemško, laže rešijo «na hodnikih« OZN kakor pa med javno debato. Tudi če bi se tako vprašanje vpisalo na dnevni red, bi to bilo umestno šele potem, ko bi bil še pred javno diskusijo v OZN dosežen temeljni sporazum. Zafrula Kan je pripomnil, da splošna debata običajno ne pripelje do rešitve sporov ali pa do zmanjšanja napetosti. Pripomnil je, da je bila kriza v zvezi z Berlinom, ki je izbruhnila leta 1948, rešena s pogajanji «na hodnikih« OZN. Jemenski imam je umri ADEN, 19. — Jemenski radio je sporočil, da je danes umrl jemenski imam. Prestolonaslednik El Badr, ki je zavzemal mesto ministrskega podpredsednika ter zunanjega in obrambnega ministra, je bil razglašen za novega jemenskega imama. Pokojni imam Ahmed Ibn Yah-ya je bil eden zadnjih absolutističnih vladarjev na svetu, ki je odločal o življenju in smrti svojih državljanov. Leta 1955 je dal obglaviti svoja zadnja dva brata, ker sta ga bila začasno odstavila z državnim udarom. Tedaj ga je rešil njegov sin Mohamed El Badr. 18 mesecev pozneje je imam izjavil, da bo dal obglaviti vsakogar, ki bi se protivil njegovim ukazom. O v Italiji nič manj kakor milijardo in 700 milijonov lir. Spremljalo ga je 35 njegovih žena, priležnic in suženj, ki so jih stražili s sabljami oboroženi stražniki. Marca lanskega leta je bil izvršen nanj atentat in tedaj je bil laže ranjen. Dva atentatorja so obglavili na glavnem trgu, njuni trupli pa so obesili na neko drevo, zvečer pa so ju odpeljali iz mesta in ju prepustili pticam roparicam. V njegovem kraljestvu še vedno velja suženjstvo, prešuštnice kamenjajo, ženske so vedno v zaprtih prostorih; imeti pri sebi alkohol velja za zločin. Kennedyjev brat kandidat za senatorja BOSTON, 19. — Brat ameriškega predsednika Edvvard Kennedy je bil sinoči izvoljen za demokratskega kandidata v državi Massachusetts za senatorske volitve, ki bodo novembra. Njegov nasprotnik na volitvah bo republikanec George Cabot Lodge. Edward Ken-nedy je mlajši predsednikov brat, star je 30 let. V New Yorku so demokrati določili za svojega kandidata Edwar-da Dubleya, ki je črnec. To je prvič, da ena od obeh strank določi v New Yorku črnca za svojega kandidata. Še ena eksplozija WASHINGTON, 19. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so v Sovjetski zvezi izvršili danes novo eksplozijo jedrske bombe rm Novi zemlji. To Je že 13. jedrska eksplozija, odkar je Sovjetska zveza obnovila svoje poizkuse. ____________________TRST, četrtek 20. septembra 1962 ZAKLJUČENA KONFERENCA C0MM0NWEALIHA Mac Mil lan se je moral obvezati da bo zahteval dodatna jamstva Moral je tudi dopustiti, da se pomisleki in zahteve posameznih držav članic vnesejo v skupno sporočilo LONDON, 19. — Ministrski predsedniki Commonwealtha so se končno sporazumeli o skupnem sporočilu za javnost. Posvetovanje se je končalo ob 12.30. Mac Millan bo govoril jutri zvečer po televiziji o konferenci. Kakor je razvidno iz uradnega sporočila, je bil Mac Millan prisiljen vključiti tudi omembo številnih ugovorov, ki so jih izrekli posamezni voditelji Com-monwealtha. V zvezi z evropsko gospodar- sko skupnostjo pravi skupno sporočilo med drugim, da so bili ministrski predsedniki obveščeni in da so proučili dosedanjo stopnjo pogajanj med Veliko Britanijo in gospodarsko skupnostjo, ter so govorili o spremembah, ki se jim zdijo potrebne v zvezi s posebnimi zahtevami drugih držav Common-wealtha v primeru, da se Velika Britanija vključi v evropsko gospodarsko skupnost. Dalje pravi sporočilo, da so ministri ugotovil;, da bi po mnenju britanske vlade vključitev v omenjeno skupnost na podlagi zadovoljivih pogojev okrepila položaj Velike Britanije, Evrope in samega Commonwealtha. Pregledali so v podrobnosti dosedanje stanje pogajanj v Bruslju in vzeli na znanje glavne točke številnih začasnih sporazumov med posameznimi državami. Predstavniki drugih držav Commonwealtha pa so izkoristili priložnost za osebna posvetovanja s tem v zvezi ter so sprejeli na znanje razloge, zaradi katerih se je britanska vlada odločila, da vstopi v evropsko gospodarsko skupnost, če bodo pogoji zadovoljivi. »Priznali so, da po temeljitem in stalnem posvetovanju z ostalimi državami Commonwealtha in po novih pogajanjih, ki bodo morala slediti med državami članicami Commonweal-tha, pripada končna odgovornost za odločitev britanski vladi.« Poročilo se takole nadaljuje: .."""................,mmu............................ Nadaljuje se splošna stavka kovinarjev Potvorbe parmezana pred parlamentom Stavka bo trajala do sobote - Poslanci PSI in KPI zahtevajo svarilne kazni proti brezvestnim potvarjalcem - M.","lllll,laill,l,lllllll,lll,|lll|llllllllllllillllllllllllllla,..»I...IM.M.IIIH...MII..... anes začetek razprave v skupščini o novi jugoslovanski ustavi \ na.ziv Mave bo: Federativna socialistična republika Jugoslavija °vilo se bo ustavno sodišče ■ Tito sprejel kozmonavta Titova ije, a- Zl)ačilnost nove u-CNej ^ več ustava drža- tu vec ustava držati6 hB ?ružbe. ki bo dala mH -T ’e političnim, tem-i n družbenim odno-ustavo se ored- 1«‘ehin • U0Lav° se prea-v lme države: name-\ve; ° uradni naziv Ju-* teDuhioderativna sociali-bNdno lka Jugoslavija. ^Ijf^tični dalu se Poudarj.a' rtov U z. cn«ftupravmuu Sil , ajerih delo služi iz- 1C, >8 scjdovoljitev njihovih jTljNka , Pmh potreb. V uvo-a 1omenjajo osnovna v \]jžhaiaV?nske zunanje poli-1 , u. 'z Postavke, da sta jf i * ®Vanj^eksistenca in aktiv- is.... med državami ne- obhoden pogoj za mir in družbeni napredek na svetu. Najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja Jugoslavije je zvezna skupščina, ki bo v prihodnje imela poleg zveznega sveta tudi gospodarski svet, kulturni svet, so-cialnozdravstveni svet in politič-nooupravni svet. Volitve za občinske skupščine bodo neposredne, medtem ko bodo poslance v republiško zvezno skupščino kreditirale občinske skupščine. Zvezna skupščina kot najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja voli in razrešuje predsednika republike in ostale najvišje državne funkcionarje. Predsednik republike se voli za dobo štirih let in je lahko izvoljen samo še za nadaljnja štiri leta. Ta omejitev ne velja za prvega predsednika republike maršala Tita. Ljud- 'Gjullovi ministri odobrili prt m za spremembo ustave (V ’ 19 V oh* oviltl, ^a današnjem mi- KjSrii? v Parizu s° na- ihSka' ki ug‘avne obrise načr- K ” I,* UjavnJe minister za in-V9 > da ni noben mi- k,k” I javil, da je ZSSR, skupno z Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko, Češkoslovaško, Ukrajino, Romunijo in Belorusijo pripravila naslednji načrt za tehnično pomoč nerazvitim deželam: 1. ustanovitev šestih zdravniških centrov za uporabo izotopov v medicini; 2. ustanovitev šestih laboratorijev za vzgojo jedrskih fizikov; 3. 300 brezplačnih štipendij za vzgojo in izpopolnjevanje specialistov. Ta program mora odobriti generalna konferenca Mednarodne a-gencije za atomsko energijo. Je-meljanov je dodal, da bodo socialistične države prispevale četrtino stroškov, to je 700.000 rubljev za štipendije in naprave v okviru tega načrta, hkrati pa bodo dobavile dva reaktorja, 500 kilogramov uranija 235, sedem ton naravnega uranija v vrednosti 350.000 rubljev. Stalni predstavnik SZ pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo Ponomarenko, ki je nasledil Molotova, se ni udeležil sedanje, agencije ga zasedanja agencije, ker je še gacij:*V Je šef so- vedno na zdravljenju v neki mo-Jemeljanov iz-lskovski bolnišnici. V bisak,?tere spremembe Vu Pa so načrt vsi agencija : 9t|ju- 19 / Me^Na današnje ^ dfii° enerJ°dne agencije eegaciiesH° ie žef S0‘ energijo ski poslanci ne morejo biti dva krat zaporedoma izvoljeni po poteku štiriletnega mandata. V skladu z načeli rotacije vodilni državni funcionarji, zvezni in republiški tajniki samo v izrednih primerih lahko ostanejo več kot štiri leta na svojem položaju. Po osnutku nove ustave se ločita funkcija predsednika republike in predsednika zveznega sveta (vlade), katere člane voli zvezni svet iz vrst poslancev, upoštevajoč pri tem narodnostni sestav. V sistemu sodstva se uvaja ustavno sodišče, katerega osnovna funkcija je zaščita ustavnosti in zakonitosti. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne sovjetskega kozmonavta Germana Stepanoviča Titova in njegovo soprogo, ki sta prišla s sovjetskim veleposlanikov Aleksandrom Puza-novim in njegovo soprogo. Sprejema se je udeležil tudi generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobrnja s soprogo. Ob tej priložnosti je predsednik Tito izročil kozmonavtu Titovu red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je odlikoval za izredne zasluge v osvajanju vesolja in za osebni prispevek k razvoju znanosti in tehnike. Predsednik Tito in njegova soproga sta kozmonavta Titova in njegovo soprogo zadržala na kosilu, katerega so se udeležili tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič s soprogo, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, državni tajnik za_ posle ljudske obrambe Ivan Gošnjak s soprogo in druge osebnosti. B. B. Grčija zavrača ameriški poziv glede Kube WASHINGTON, 19. — Senatni komisiji za odnose s tujino in za oborožene sile sta izglasovali danes resolucijo o Kubi, ki pravi, da je ameriška vlada ..odločena uporabiti vsa sredstva in tudi orožje, za odpor proti širjenju komunizma na zahodni polobli in da se prepreči Kubi, da bi ustvarila in uporabljala oboroženo silo, ki bi jo podpirali iz tujine in ki bi lahko pomenila grožnjo za ZDA«. Lastniki grških paroplovnih družb so sporočili, da ne morejo odpovedati zakupa svojih ladij Sovjetski zvezi za prevažanje blaga na Kubo, kakor to zahteva ameriška vlada. Pripominjajo, da bi to pomenilo po nepotrebnem poslabšati krizo, ki jo sedaj preživlja grška trgovinska mornarica, in to v korist drugih zahodnih paroplovnih družb. RIM, 19. — Jutri se bo nadaljevala splošna stavka italijanskih kovinarjev in bo trajala do sobote, ker zveza industrijcev še ni spremenila svojega stališča in odklanja vsakršno pogajanje o načelu dopolnilne delovne pogodbe na ravni vsakega posameznega podjetja. Na to načelo so pristala podjetja z državno udeležbo Inter-sind in ASAP, s katerimi.se bodo jutri nadaljevala pogajanja za sklenitev nove kolektivne po- godbe za ta sektor. Na to načelo je pristala tudi tovarna Fiat, s katero se pogajajo že več dni vse tri sindikalne organizacije. Spričo tega sta obe sindikalni organizaciji (OGIL in CISL) suspendirali za jutrišnji dan stavko kovinarjev v obratih Fiat; v primeru pa, da bi se pogajanja u-godno razvijala, bodo jutri preklicali stavko še za druga dva dne. va. V zvezi s prodajo potvorjenega sira, ki so ga proizvajale sirarne v Villafranca di Verona, Valeggio, Reverbella in Volta Mantovana, so socialistični poslanci Scarongella, Ceravolo in Albarello postavili vprašanje ministru za zdravstvo, ali ne namerava poročati čimprej parlamentu o tem vprašanju, pred-vsem pa: ali je res, da so znatne količine sira izdelali z živinsko krmo in celo z odpadki in s smetmi; ali se je razpečavanje tega «proizvoda» omejilo le na nekatere severne pokrajine in ni doseglo z znanimi trgovskimi verigami tudi drugih področij; ali je minister za zdravstvo odredil strogo preiskavo, da bi svarilno kaznovali krivce za tolikšen zločin in sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi energično zatrli ta pojav in že vnaprej preprečili dejanja, ki ne pomenijo le goljufije, ampak so hkrati tudi hud napad na zdravje prebivalstva. Komunistični poslanci Lajolo in drugi pa so vprašali notranjega ministra in ministra za kmetijstvo in zdravstvo, kakšne konkretne ukrepe nameravajo sprejeti proti tvrdkam, ki so dale v promet sir, iz zdravju škodljivih snovi. V poslanski zbornici so opozi- cijski poslanci obrazložili svoje popravke k 5., 6., 7. in 8, členu zakona o nacionalizaciji električne industrije, ki jih bodo odobrili jutri. V senatu so nadaljevali razpravo o vladnem zakonu, ki uvaja šolsko obveznost do 14. leta. Na podlagi tega zakona bo moral vsak državljan absolvirati osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Pri tem je glavno sporno vprašanje latinščina: vladni osnutek predvideva latinščino kot neobvezen učni predmet v vseh treh letnikih nižje srednje šole, medtem ko se leva opozicija bori za to, da bi latinščino povsem odpravili v teh letnikih. Tednik KD «La discussione« objavlja v svoji novi številki uvodnik pod naslovom ..Premagajmo težkoče in ne izmišljajmo si pro-blemov«, v katerem pravi med drugim, da danes skoro nihče ne vztraja več na krizi, predčasnih volitvah in na tem, da vlada ne bi bila pripravljena uresničiti napovedanega programa, ker so se tc'-o na desnici kot na levici, P? tudi «v nekaterih sektorjih večine, ki jih je oplazila živčna vojna«, prepričali, da formula levega centra nima danes pametnih alternativ in da bo sedanja leg1-slatura redno končala svojo živ-ljenjsko dobo. Pripominja se cer, da dialog med strankami, ki podpirajo vlado, ni več tako veder, kot je bil tik pred počitnicami,. toda to je po mnenju uvodničarja tudi povsem razumljiva in naravno, ker so na tapetu vprašanja, glede katerih še ni sogl??; ja med strankami, hkrati pa tudi zato. ker se nekatere stranke te pripravljajo na prihodnje volitve. Toda v zvezi s tem vprašanjem, pa tudi glede naslednjih možnosti akcije levega centra je tedni» mnenja, «da bo tem bolje in tem dlje moč nadaljevati pot, čim bo*J se bodo posamezne stranke zadržale z vzajemno lojalnostjo m čutom odgovornosti, in čim mj*.nj bodo popuščale nagibom izrabljanja pomena vladne formule *a svoje volilne smotre«. , Uvodničar zaključuje, da »KD nima, s svoje strani nobenega razloga, da bi* menjala linijo, hkrati pogumno in previdno, ki jo je odločil kongres v Neaplju (kjer se pogum nanaša na obvezo, da dokonča delo socialnega in demokratičnega napredka, previdnost pa na dolžnost, da zaščiti svobodne institucije). Njena podpora vladi — za kar namerava storiti, in za smotre, ki jih namerava - doseči — je odkrita j in popolna kot pred šestimi meseci«. WASHINGTON, 19. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je iz- ročil predsedniku predstavniške zbornice pismo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi širokega črtanja nakazil iz programov za pomoč tujini, ki ga priporoča odbor za nakazila kongresu. Dean Rusk pravi, da bodo smotri ameriške zunanje politike »hudo prizadeti*, če bo kongres odobril priporočila omenjenega odbora. Rusk je še posebno zaskrbljen zaradi črtanja nekaterih postavk iz programa gospodarske pomoči. Ben Bela ta polkovnik Bumedien ....................................III....I..II,,,,.............. Alžirci bodo danes izvolili prvo ustavodajno skupščino Govor Ben Bele ■ Nov spor s četrto vilajo ALŽIR, 19. — Jutri bo 6 milijonov in pol Alžircev odšlo na volitve, da Izvolijo poslance za ustavodajno skupščino. Določenih je 196 kandidatov, t. j. prav toliko, kolikor bo mest v skupščini; pravzaprav še eden manj, ker je Bu-diaf izjavil, da je bil vključen v kandidatno listo proti svoji volji Izvoljeni bodo torej vsi kandidati, in politične opazovalce zanima Predvsem odstotek udeležbe na volitvah. Prevladuje mnenje, da bodo opozicijski glasovi malenkostni. ^Prav so začeli nekateri nasprotniki političnega urada propagando nied ljudstvom, naj se volitev vzdrži. Prav pred volitvami se je delo-jna znova zaostril spor med poli-“čnim uradom in vojaki četrte vilaje. Sinoči je politični urad ob-Javil izjavo, s katero obtožuje če-“'to vilajo, da hoče sabotirati jutrišnje volitve, s tem da širi propagando za vzdržanje, da prekup-jUje z raznimi fondi in živili ter dk izvršuje samovoljne preiskave in aretacije. Sporočilo dodaja, da so delegacije ljudstva vsega alžirskega področja pozvale politični urad, naj s svojo vojsko vzpostavi red. Bel Bela je govoril danes po alžirskem radiu in televiziji. Obrazložil je politični, gospodarski in socialni program prihodnje vlade. Poudaril je, da bo ustava, ki jo bo odobrila skupščina, demokratična, *ker bo temeljila na neposrednem in tajnem glasu breb razlike*. Ustava bo jamčila pravice in dostojanstvo človeka in enakopravnost vseh alžirskih državljanov, moških in žensk. Poudaril je zatem važnost preureditve vojske in je zahteval takojšnje ukrepe proti vsem tistim, ki kršijo zakon. V zvezi s francoskimi obljubami, da bo pomagala Alžiriji, je Ben Bela izjavil: .Alžirija bo živela, tudi če se evian-ske obljube ne bodo spoštovale*. Dalje je Ben Bela izjavil, da bo moral program prihodnje vlade vsebovati državno načrtovanje ki naj bi težilo predvsem k moder- mzaciji kmetijstva, k industrializaciji dežele in k agrarni reformi. . Ztfn*- tega b0 morala vlada poskrbeti za poluo zaposlitev delavcev. V začetku svojega govora je Ben Bela izjavil, da se je zaradi nujnosti in v pomanjkanju obstoja stranke politični urad posvetoval z vsemi živimi silami v deželi in je pri izbiri kandidatov upošteval naslednje; aktivnost posameznika, revolucionarni prispevek, moralno neoporečnost in sposobnost. Preteklo noč je policija izvršila v Oranu in predmestjih številne Preiskave in aretirala 150 oseb. 1 ri preiskavah so zaplenili tudi mnogo orožja. Medtem se opaža vedno večja dejavnost «odborov za, budnost«, ki jih je ustanovil politični urad. Danes_ je izšla prva številka novega alžirskega dnevnika «A1 Sha-ab« (ljudstvo),) Glavni urednik za francoski del časopisa je pripadnik FLN, Francoz Serge Mi-chel, Tei je bil svoj čas načelnik tiskovnega urada Lumumbe. »Predstavniki drugih držav Com-monwealtha so svobodno priznali pogumne napore britanske vlade, da od šestih držav doseže popolno razumevanje jamstev, ki bodo potrebna, če se bo hotelo, da bi do vstopa Velike Britanije v skupno tržišče prišlo v takih pogojih, ki ne bodo škodovali življenjskim interesom njihovih držav. Izrazili so upanje, da bodo člani evropske gospodarske skupnosti ohranili in spodbujali močan Commomvealtli, v stalnem razvoju, pri njegovem nadaljevanju Idealov za razmah miroljubnega svetovnega reda. Hkrati so predstavniki posameznih vlad Commonwealtha izrazili zaskrbljenost morebitnih posledic vstopa Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Izrazili so upanje, da, če bo prišlo do tesnejšega združenja med Veliko Britanijo in Evropo, ne bo to združenje v škodo strnjenosti Commonweal-tha ali njegovega vpliva na mir in napredek v svetu. Posebno pozornost so posvetili težavam, ki bi jih ta razvoj utegnil povzročiti v zvezi z njihovimi trgovinskimi odnosi, bodisi z Veliko Britanijo kakor tudi z drugimi državami. Obrazicžili so gospodarske točke, ki so vzrok posebne zaskrbljenosti za posamezne države in meje v okviru katerih se niso njihovi interesi še upoštevali med pogajanji v Bruslju. Nekatere neodvisne afriške drža-ve.,izJavde' da so mnenja, da priključitev k evropski gospodarski skupnosti v pogojih, ki jih postavlja četrti del rimske pogodbe, ne .zanje sprejemljiv. Na drugi strani je veda Sierre Leone sporočila, da namerava še proučiti svoje stališče do evropske gospodarske skupnosti po posvetovanjih z drugimi afriškimi ozemlji, ki niso člani Commonwealtha. 8 karibskem področju sta Tri-nidad in Tobago pripravljena sprejeti pridružitev, Jamajka pa misli že proučiti svoje stališče Predstavniki Indije, Pakistana in Cejlona so zantevali, naj se v primeru vstopa Velike Britanije v skminost trgovinski sporazumi glede katerih je tako razširjena su'ipn?st1 Pnnudila pogajanja z ^°Vimi h vladaml* sklenejo 1 čim pi[®J’ ,da ni medtem prišlo do sprememb v njihovih trgovinskih sporazumih z Veliko Britanijo. Izrazili so namreč bojazen, da. če bi se ravnanje z njihovimi prol izvodi na trgu Združenega kralje-stva spremenilo še pred pripravo širših trgovinskih sporazumov ■ ;ak? .raz*‘rJ??° evropsko skupnost-blh njihovi inkasi v tuji va-lu.i in njihove investicije v izvozni industriji oškodovani v izredno kritični fazi izvajanja njihovih načrtov za razvoj. Mnogo važnosti se je posvetilo potrebi, da _ se zagotovi potrebna skrb za zaščito bistvenih interesov držav Commonvvealtha, proizvajalk živil in drugih kmetijskih pridelkov na zmernih področjih vštevši tudi tropske proizvode in nekatere surovine, glede katerih se je zahtevalo, naj se ne določijo carinske tarife. Poudarila se je tudi važnost za nekatere države Commonvvealtha, da trgujejo s široko vrsto manufakturnega blaga in izdelanih proizvodov. Ministrski predsedniki so zatem sprejeli na znanje dejstvo, da so pogajanja v Bruslju nepopolna in da se je treba še pogajati o znatnem številu važnih vprašanj. Sele tedaj, ko bodo lahko vsi pogoji znani, si bo mogoče ustvariti dokončno sodbo. Dogovorjeno je bilo, da bodo britanski ministri ob obnovitvi pogajanj v celoti upoštevali splošne in posebne poglede predstavnikov drugih vlad Commonvvealtha, ki so jih izrekli na tem zasedanju, in bodo nadaljevali svoje napore za zaščito bistvenih interesov Commonvvealtha. Britanska vlada se je obvezala, da se bo potrudila za tesnejša posvetovanja z ostalimi vladami Commonvvealtha med nadaljevanjem pogajanj z evropsko gospodarsko skupnostjo*. V začetku pravi skupno poročilo, da so ministrski predsedniki izjavili, da je za vse države Commonvvealtha stalni smoter njihova politike, delati za mir in gospodarski napredek na vsem svetu. Zaradi tega so vlade Commonvvealtha sklenile potruditi se, da pride do skladnega in trdnega razvoja svetovne trgovine. *Z zaskrbljenostjo so ugotovili, da sta bila trgovina in industrija razvijajočih se držav in prav tako tudi v nekaterih bolj razvitih državah, ki množično proizvajajo del surovin za izvoz, negativno prizadeti zaradi velikega nihanja cen blaga in zaradi postopnega poslabšanja trgovinskih pogojev. Za ugoditev potrebam razvijajočih se držav bodo podpirali politiko za dvig življenjske ravni narodov in pomoč, da dosežejo gospodarski, kulturni in socialni napredek, po katerem stremijo. V ta namen so mnenja, da so pri trgovinski izmenjavi ugodni pogoji važnejši kakor finančna pomoč. Da bo moč ugoditi potrebam kmetijskih proizvajalcev, bodo vlade držav Commonwealtha podpirale politiko in pobude za razmah svetovne trgovine teh proizvodov in za izboljšanje svetovnega trga v enako korist proi»' vajalcev in potrošnikov. Ministrski predsedniki so izrazili pripravljenost svojih vlad, da se pridružijo širokim mednarodnim naporom za razmah svetovne trgovine za manufakturno blago in za surovine in priznavajo važen prispevek, ki bi ga lahko dale tem pobudam gospodarska skupnost in druge regionalne sku. pine. Upajo, da se bodo članice evropske gospodarske skupnosti strinjale z obrazloženimi splošnimi smotriji Proslava 50-letnice SPD «Bilka» v Bilčovsu KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA Pri tretjem pohodu s Kalabičem na čelu Prejšnjo nedeljo 16. t.m. je Slovensko prosvetno društvo «Bilka» iz Bilčovsa na Koroškem praznovalo svoj zlati jubilej. Veličastni proslavi je prisostvovalo veliko število občinstva. Prisotni so bili tudi deželni glavar Ko- roške dr. Wedenig, predstavniki Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, predstavniki Zveze svobod in prosvetnih društev iz Ljubljane, delegacija Slovenske prosvetne zveze in Mladinske iniciative iz Trsta in Gorice in razni pred-»tavniki slovenskih prosvetnih ustanov Koroške. Jubilejno svečanost je otvoril predsednik društva in orisal zgodovino prosvetnega društva od ustanovitve do danes z vmesno prekinitvijo prosvetnega dela med slovenskim prebivalstvom v času nacistične okupacije, ko so bila ukinjena vsa slovenska prosvetna društva. Tedaj, v časih krutega zatiranja slovenskega življa in nenehnega raznarodovanja, se je prosvetno delo razvijalo samo ilegalno in z velikimi težkočami. Sele po končani vojni, je prosvetno društvo ((Bilka« spet zaživelo. Se posebno mladina je z vsemi močmi pomagala k dvigu prosvetnega dela. tako da so danes v pevskem zboru društva skoraj sami mladi ljudje. • Zlati jubilej slovenskega prosvetnega društva na Koroškem je važna obletnica upoštevajoč razmere, v katerih je moralo skozi petdeset let delovati pod stalnim pritiskom nemške raznaro- dobi skupina stik z Draževimi četniki Mihailovič je začel verjeti, da ga Kalabič išče, ko je videl njegovo pismo -med Kalabičem in Dražo - Odločitev podpolkovnika Laziča so oficirji Udbe Priprave za sestanek sprejeli brez ugovora > « I — Dokler ne bo začelo | 11 j snežiti ne bodo šli iz I «T i skrivališča — je rekel j Kalabiču. — škoda poti, ki bi jo napravil. — Poslušaj, fante! — ga je nahrulil podpolkovnik Lazič. — Odpravi se pri priči in ponesi to pismo Budimiru. Nikar se ne igraj z nami. Prestrašeni Rušo je zvel novo pismo, h kateremu je Kalabič priložil svojo fotografijo s podpisom, in se podal na Črni vrh. Podpolkovnik Lazič, Kalabič in Dušan Mitrovič so ostali v hiši in ga čakali. Ko je Draža zvedel za prihod Vitomira, je kar vzkipel: »Kakšen Kalabič! To ni mogoče! To je prevara!*. Naročil je, naj fant pi-| smo vrne in še jutri zbeži iz vasi. Pa tudi oni bodo morali zbežati. Rušo ni šel nazaj h Kalabiču temveč je poslal tja Budimirove-ga skrivača. Ta je prišel v hišo okrog polnoči in povedal, da Rušo ni našel človeka, ki ga iščejo. Ker ga je do kosti premrazilo, je ostal v njegovi hiši, da se pogreje. Nato je Kalabič napisal še tretje pismo za Budimira Gajiča, priložil svojo fotografijo in ga izročil skrivaču. — Glej, da čimprej oddaš tole Budimiru! — je ukazal osorno. — Reci, da gremo zdaj proti Zlati-boru in Srbiji, da pa se bomo kmalu spet oglasili. Vrnili so se v Beograd utrujeni, slabe volje in naveličani. Zdelo se jim je, da je bil zaman ves njihov trud. Nekateri so odkrito izražali svoje dvome in pomisleke. Više-grajski četniki dobro varujejo in skrivajo Dražo. Pomlad pa se bliža in če jo bo pobral iz skrivališče in jo mahnil čez Drino, ga bo težko kdo našel. Vpraševali so celo, ali ima sploh kak pomen, da gredo spet v višegrajski okraj. — Nič še ni izgubljeno, — jih je spodbujal Aleksandar Rankovič. — Dražo bomo ujeli, biti morate samo vztrajni in odločni. V kratkem moramo poskusiti iznova. Ko se je 23. januarja kapetan Aleksander Milič poslovil od oficirjev iz Beograda in se vrnil v Višegrad, je tamkaj našel v svoji pisarni majorja Udbe (tako se je preimenovala Ozna v tem času) Nenada Miletiča. Podpolkovnik Djordje Lazič je sicer opozoril kapetana Miliča na to, da ne sme nikomur praviti o nalogi skupine oficirjev iz Beograda, vendar je Milič zaupal skrivnost svojemu tovarišu. Obadva sta bila mnenja, da način tovarišev iz Beograda ni dober, zlasti še, ko se je Milič drugič vrnil iz Granja in povedal, da skupina iz Beograda spet ni dobila zveze z Budimirom. Vtem pa so Miletiča poklicali v vzhodno Bosno in 28. januarja je odšel na pot. Do višegrajske železniške postaje ga je spremljal uslužbenec Udbe višegrajskega okraja. Ta je med ljudmi na peronu spoznal Vitomira Rusa. Da ne bi Rušo kam zbežal, je Miletič sklenil da ga bo v vlaku aretiral, kar je tudi napravil. Pri prihodnji večji postaji je izstopil in ga odpeljal v poslopje milice. Rušo je bil prepričan, da Udba vse ve, in ni na zaslišanju ničesar prikrival, niti tega ne, da se na Črnem vrhu skriva tudi Draža Mihailovič. Miletič se je takoj odpravil na delo ter z vojaki odšel na Črni vrh, potem ko je še prej pregledal obe skrivališči v Granju, kjer pa ni bilo kaj najti. Toda tudi skrivališče na Črnem vrhu je že bilo prazno, čeprav je bil pepel na ognjišču še topel. Mihailovič je kljub temu, da mu je še uspelo pobegniti, vedno bolj uvideval, da postaja čedalje bolj težko skrivati se. Prišel je v vas Repuševiče, kjer so nad listnja-kom pri hiši Mileta ICneževiča izkopali luknjo zanj in za Dragišo Vasiljeviča, v bližini pa še drugo za Nikolo Majstoroviča in Blago-ja Kovača. Budimir Gajič im je prinašal hrano. Nekega februarskega večera sta Draža in Dragiša prišla iz jame pod hstnjakom in stopila h Kneže-viču v hišo, da se pogrejeta. Nenadoma je vstopil Budimir Gajič, voščil dober večer in molče izročil Draži eno izmed pisem, ki jih je Nikola Kalabič v januarju pustil v vasi Granje skupaj s svojo fotografijo. Draža je podržal pismo proti plapolajočemu ognju, da bi bolje videl, in se zagledal v rokopis Nikole Kalabiča, ki ga je tako dobro poznal, pogledal je fotografijo s Kalabičevim podpisom in vzkliknil ves iz sebe, razveseljen in presenečen: — Da, res je! Ni prevara! To je Kalabič! Pomolil je Kalabičevo pismo in fotografijo Dragiši Vasiljeviču, se okrenil k Budimiru Gajiču ter mu dejal roteče in ukazovalno hkrati: — Budimir, sinko, vzemi ljudi in križari z njimi vse do Zlatibo-ra. Glej, da dobiš zvezo s Kalabičem, kakor veš' in znaš! Rad bi krenil z njim v Srbijo. Kliče me. Potem je spet vzel Kalabičevo pismo v drhtečo roko in ga ves žareč od veselja prebral še enkrat. Nato je posegel po fotografiji komandanta garde in se zagle-dalj vanjo. Draža se je nasmehnil in ponovno velel Budimiru Gajiču: — Noč in dan išči Kalabiča, Budimir! Noč in dan! Oficirji Udbe, ki so se pripravljali, da gredo tretjič v višegrajski okraj, so se morali kar najbolj vživeti v vloge starih, okorelih četnikov, zbranih okrog Nikole Kalabiča, pa ne več tistih, ki prirejajo orgije in pijančujejo po Sr- dovalne politike na ozemlju slovenske Koroške. V letu, ko so naši očetje društvo ustanovili, je niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiniiiiHiiMiii bilo v Bilčovsu samo devet Nemcev in približno 600 Slovencev, danes pa se je število 9 zelo povečalo.* To je povedal v svojem govoru predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dr. Franci Zvvitter in omenil nato borbo koroških Slovencev za priznanje njihovih pravic, za slovensko šolo in za nemoteno kulturno in politično izživljanje kot lojalni državljani Avstrije. Na koncu svojega govora pa je v imenu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu nagradil Slovensko prosvetno društvo «Bilka» in nekaj zaslužnih članov z «Dra-bosnjakovlm priznanjem*. Jubilej društva so nato pozdravili predstavniki Slovenskega kulturno-prosvetnega društva iz Hrušice na jugoslovanski strani meje in izročili odbornikom »Bilke* spomenico in darila poudarjajoč bratske stike, ki povezujejo obe državi tostran in onkraj meje. V imenu Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in Gorice je jubilej pozdravil predsednik Ubald Vrabec, ki je poudaril tesno medsebojno povezanost koroških Slovencev in Slovencev, ki živijo v Italiji, v borbi za svoje pravice, saj so Slovenci v Avstriji in v Italiji podvrženi hudemu raznarodovalnemu pritisku. Govorom je sledil kulturni program. Nekaj recitacij in nastop pevskega zbora prosvetnega druš-va «Bilka», ki je v moški, mešani in mladinski izvedbi podal nekaj slovenskih pesmi. Na koncu pa so nastopili tudi združeni pevski zbori, ki so zapeli tri koroške narodne. Za zaključek programa pa je nastopila godba na pihala iz Hrastnika v Sloveniji. Zaigrala je venček slovenskih narodnih pesmi in več partizanskih koračnic. Številno občinstvo »e je nato zbralo v bližnji Ogrisovi gostilni, kjer je bilo poskrbljeno za prigrizek. Ob veselih zvokih orkestra pa je tudi mladina prišla na svoje. L. A. MEDTEM KO SMO SE ŠE PRED NEKAJ DNEVI KUHALI V VROČINI Nenavadno hitro je pritisnil v mnogih krajih zimski mraz BOČEN, 19. — Čeprav je začelo spet sijati sonce po vsej deželi Dolomitov, je temperatura še nadalje padla ter dosegla pravo zimsko raven. Živo srebro je namreč padlo do 7 stopinj pod ničlo rajšnja najnižja temperatura 8 sto-v Valle Aurina in v gornji Val Ri- pinji je d9„es termometer po- Sneg se je pojavil marsikje že v višinah 1500 m - Reka Pad polagoma narašča - V Liguriji še vedno gozdni požari danna. Na prelazu Giovo, kjer je 15 cm snega, so zabeležili 5 stopinj, v Resiji 3 in v Toblachu ter po vsej Pustriški dolini pa 1 stopinjo pod ničlo. Tudi v Bocnu, kjer je bila vče- Gilla Vincenzo Gremigni, nadškof iz Novare, ki je poznan po svoji desničarski orientaciji, je izdal pastirsko pismo, v katerem zelo odkrito nastopa proti sredinski levici. Nekatere osebe KD napada kar po imenu. Mnogo duhovnikov pa tega njegovega pisma ni prebralo. Vendar pa tega niso naredili iz političnih motivov temveč v večini primerov iz oportunizma, ker se pač ne marajo zameriti veljakom KD. Prizadeti pa se ne marajo spustiti v polemiko kkzal kar zimsko temperaturo: 1 samo stopinjo nad ničlo. Tudi v pokrajini Belluno je mraz, marsikje pod ničlo. Na Mi-surini je padlo 10 cm snega in pri koči Auror.zo 20 cm; temperatura je tu 8 stopinj pod ničlo. Ponekod je med vetrom padal dež s snegom. Tudi na prelazih Pordoi in Campolongo je sneg. Po vseh dolinah je zelo hladno, s temperaturo komaj nekaj nad ničlo. Ob morju, kjer so plaže, je bila danes ob ligurski obali tem peratura za nekaj stopinj višja kot ob jadranski obali. Reka Pad, katere nizko stanje je trajalo več kot dva meseca, je začela počasi spet naraščati po dežju, ki je v preteklih dneh padal v raznih pokrajinah gornje Italije. Na Zuccarellu in Andori pri Al-bengi (Savona) trajajo še naprej požari na raznih gozdnih področjih. Pri gašenju so že več kot 200 ur zaposleni gasilci, karabinjerji vojaki, gozdne straže in civilni prostovoljci. Zaradi oblike tal in nedostopnosti je njih delo zelo težko. Gozdarsko nadzorništvo v Savonl je sporočilo, da je bilo v pokrajini od 1. septembra že 23 požarov borovih gozdov — vsi na pobočjih proti morju •— na 478 ha; škode je za 18 milijonov. Kakih 20 požarov je bilo na področjih ki so pokrita z drugačno vegetacijo. PARIZ, 19. — V zadnjih 24 urah je mrzel val zajel večji del Francije. Preteklo noč je toplomer pokazal v Parizu 5 stopinj, v Normandiji pa ničlo. Razen tega pa je gorovje Jura pobelil prvi sneg v višini od 1500 m navzgor. ................................................................................................111111 "I <1IIIH1111||| r|,, ...........I ■ I ■ 11M11111MI.... Štirje mrtvi zaradi vinskih hlapov CATANIA, 19. — Štiri osebe so umrle zaradi hlapov, ki so nastajali v neki cisterni, v kateri se je prej nahajalo vino. Nesreča se j« zgodila v nekem vinskem podjetju v Ripostu. Najprej sta se spustila v cisterno, ki jo je bilo treba očistiti, 45-letni Giuseppe Zappalš ter dve leti starejši Vincenzo Stella. Ko pa sta ta dva zaradi hlapov v cisterni omedlela, jima je skušal pomagati 27-letni Sebastiano Zap-palfe, brat Giuseppa. Toda ko se je spustil v cisterno, je tudi on izgubil zavest Ko pa je komaj ]8-letni Amedeo Impregno, ki je delal na stavbišču nasproti vinskega podjetja, zaslišal klice na pomoč, je takoj pritekel. Toda komaj se je nagnil nad cisterno, že so ga hlapi omamili in padel J« v cisterno. Gasilci so morali uporabiti pro-tiplinske maske, da so lahko spravili štiri moške iz cisterne. Vsi štirje so bili še živi in takoj so jih prepeljali v bližnjo bolnišnico v Giarri, toda zdravniki so se aaman trudili, da bi jih ohranili pri življenju; umrli so že kmalu do drugega, je prepeljalo 134 pot- po prevozu v bolnišnico. Tifus v Milanu MILAN, 19. — Danes so spet pripeljali v bolnišnico nekega bolnika s tifusom. Število obolelih na tifoidni vročici, ki se nahajajo v bolnišnici, je tako naraslo na 101. Tudi zadnji bolnik se je vrnil pred kratkim — kakor večina ostalih — s počitnic, ki jih je prebil na Jugu, kjer je jedel morske živali Ufrutti di mare»>. Stanje bolnikov pa ne povzroča zaskrbljenosti. Rekord letala družbe Alitalia RIM, 19. — Neko letalo družbe Alitalia je postavilo na progi Chi-cago-Rim nov rekord. Preletelo je razdaljo v 8 urah in 26 minutah. Letalb DC 8 s štirimi reaktorji, ki je letelo direktno od enega mesta morskih psov. nikov in 9 članov posadke ter še poln tovor blaga in pošte. Letelo je s povprečno hitrostjo 922.5 km na uro. Po puščavi 650 km nove ceste BENGAZI, 19. — Libijski pre-stolonaslednik Hasan Alridha je danes otvoril novo cesto, ki povezuje južno Libijo z obrežno cesto, ki vodi od ZAR do Tunizije. Nova cesta je s svojimi 650 km najdaljša cesta na svetu, ki gre po puščavi. Davi, ko se je temperatura v Pariza dvignila na 9 stopinj, je bilo v Ziirichu komaj 2 stopinji v Stockholmu 5, v Pragi 6, na Dunaju 7, v Moskvi, Varšavi in Bonnu 8, v Oslu in Berlinu 9, v Londonu 10, v Beogradu 11, v Madridu 15, v Lizboni 17, v Rimu 18, v Cairu 21 in v Atenah 24. Vsepovsod je bilo več ali manj oblačno razen v Kairu, torej v Afriki. Ko Po telstaru prenos začetka koncila na ameriški kontinent VATIKAN, 19. — Vatikanski radio ter radijske družbe mnogih držav bodo v četrtek 11. oktobra prenašale ob 8.30 slovesni pričetek drugega vatikanskega koncila. Javna otvoritvena seja bo v bazi-liki sv. Petra. Slovesnost pa bo prenašala tudi evrovizija, na ame- riški kontinent pa jo bodo prenašali po telstaru. NEAPELJ, 19. — Stanje poslanca Giovannija Porzia, znanega neapeljskega strokovnjaka za kazensko pravo, je nespremenjeno, a vsekakor resno. Danes mu je poslal brzojavko tud' predsednik republike Segni, ki mu želi, da bi bolezen prestal. biji pod zaščito nemškega orožja, ampak teh, ki se skrivajo po gozdovih in luknjah in bežijo pred milico in vojsko kot preganjane zveri. Ze prej so sklenili, da se skupina odpravi na svojo tretjo pot v Bosno čez Zlatibor. Oficirji so računali na to — takoj na začetku poti pa so se prepričali, da se v svojih računih niso zmotili — da bodo lahko do bosanskih četnikov, ki skrivajo Dražo Mihailoviča prišli po tisti poti, po kateri se je Kalabič po četniškem zlomu v gozdovih med Kalinovi-kom in Fočo v maju 1945 vrnil v Srbijo, to je od enega do drugega njegovega človeka za zvezo in znanca. Razen tega je bila Udba obveščena, da je Budimir Gajič potem, ko je Kalabič že dvakrat prispel s skupino v vas Granje, iskal komandanta kraljeve garde vse do Zlatibora. Gajič pa ga je lahko iskal samo, če se je Draža prepričal, da je v Granje zares prišel Nikola Kalabič, in vsekakor na Draževo željo in ukaz. Zgodaj zjutraj šestega marca se je skupina — deset oficirjev Udbe, dva kurirja in Kalabič — tretjič odpravila v Bosno. Po marčnem snegu, ki se je komaj začel taliti, so zvečer okrog devetih prispeli na Zlatibor. Ko so se pripeljali mimo Partizanskih voda, so morali nadaljevati peš, ker je en avtomobil zdrknil v jarek. Prepustili so ga šoferjem, da ga potegnejo na cesto. Do črnega Rzava so oficirji napredovali brez hudega truda. Potem ga se je gaz izgubila in nadaljevali so pot na slepo. V prepričanju, da gredo v pravo smer, so prispeli v vas Ribnico Zbudili so nekega kmeta in zvedeli od njega, kam drži katera pot. Da ne bi kmet ugibal, kam gredo, so mu ob odhodu zagrozili, da bo ob glavo, če bo komu kaj zinil o njih. Kmet jim je prisegel, da bo molčal kot grob. Ob svitu so prišli v vas Gornjo Jablanico. Prišli so vsi izmučeni k nekemu kmetu, ki bi se jih rad čim prej iznebil. Ustavili so se tam ves dan, potem pa nadaljevali pot v COMO, 19. — Na mestu, kjer sta bila ubita Mussolini in Claretta Pe-tacci so davi našli veliko, nekaj stotov težko oioščo iz črnega marmorja in z bronastimi številkami datuma Mussolinijeve smrti. Zraven so bili letaki s fašističnimi gesli ter zastava z napisom «DUX». PARIZ, 19. — Nenadna epidemija poliomielitisii je povzročila paniko v vzhodni Franciji, zlasti v gornji dolini Meuse, kjer je bolezen povzročila v nekaj dneh tri smrtne primere. Kakih sto obolelih oseb Je v bolnišnicah. iliiiiiiiiiniiimuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiimiiiHiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMmiiHitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiHiimii,,, SCHIRRA JE DAL IME SVOJI KABINI Ameriške priprave za polet Zemlja - Luna CAPE CANAVERAL, 19. — Wal- kete «Agena», katere motor se bo BRUSELJ, 19. — V rudniku St. Marquerite v Peronnes Lez Bin-che je usad pokopal pod seboj dva italijanska- rudarja Njuni trupli so odkopali šele po več urah. TARANTO, 19. — V zalivu pri Tarantu so opazili krdelo manjših ter Schirra, ameriški astronavt, ki ga bodo v kratkem zagnali v vesolje, Je svojo vesoljsko kabino 1-menoval ((Sigma 7». «Sigma», ki je grško ime za «s», pomeni začetnico njegovega priimka, «7» se pa nanaša na sedem astronavtov načrta Mercurjr, med katerimi Je tudi Schirra. Včeraj zvečer so izstrelili med-kontinentalno balistično raketo «Minuteman». Izstrelitev je uspela in po 4800 km Je raketa zadela cilj. Raketa je Imela skoraj vse elemente za orožje, -.(pripravljeno za boj*. Časnikarji so prejeli prve fotografije lesenega modela vesoljske ladje ((Gemini*, na kateri bi morala dva kozmonavta ostati v zemeljski orbiti 14 dni, stopiti v stik z neko drugo vesoljsko ladjo in se nato premestiti v drugo orbito. Ta poskus bodo izvedli v okviru priprav za polet Zemlja-Luna. Slike sta dobavila NASA in družba, ki bo zgradila vesoljsko ladjo. Kabina ((Gemini* je visoka 7 m in je sestavljena iz treh predelov: tretji Je tisti, v katerem bosta živela kozmonavta in se bosta z njim vrnila na Zemljo. Sedeža za kozmonavta se lahko poženeta iz kabine in imata padalo. Načrt «Gemini» bo moral priba-vitl dokaz, da lahko človeška bitja vzdrže stanje breztežnosti dva tedna in bo pripomogel pilote privaditi, da bodo opravljali tisto gibanje, ki ga zahtevajo kozmični poleti. in da bodo stopili v stik z drugimi vesoljskimi vozili. Načrt predvideva izstrelitev ra- lahko pognal po radiu. «Agena» bo šla v orbito » oddaljenosti približno 240 km od Zemlje. Nato bodo izstrelili kabino «Gemini*, katere naloga bo, da najde «Ageno», se ji približa in uporabi njen motor za premestitev v drugo orbito. 9 Anna Drahmann, žena gangsterja Mih* Coppole, od katerega je živela ločeno, je v nekem velikem rimskem hotelu napravila samomor. Ker je pričala proti svojemu mo-žu, ki Je Pod rrocesom v ZDA zaradi davkov, se je hala njegovega maščevanja Donjo Jablanico, kjer je Kalabič našel nekega prijatelja. Kakor prvi kmet tako tudi ta ni hotel nič kaj določenega vedeti o četnikih in je skupino odpravil naprej s pretvezo, da bo neki drug njegov prijatelj kaj več vedel. Po dveh urah nagle hoje so prišli v var Brezovac. Tu je Kalabič napisal pismo, ki na.1 bi ga kmet odnesel nekemu svojemu sorodniku, ta pa bi ga dostavil Gajiču. Nato so nadaljevali pot v Bijelo brdo, kjer jih je neki kmet, pri katerem so se ustavili, snet poslal naprej k nekemu uglednemu lastniku žage in bivšemu predsedniku ravnogor-skega odbora. Ta jih je lepo sprejel in pogostil, nazadnje pa tudi poslal naprej v neko hišo na samem. Tu so zvedeli, da jg Budimir Gajič v Gornjih Ravancih. do koder je bilo le še dve uri hoda. Budimir Gajič, ki je bil obveščen o tretjem prihodu Nikole Kalabiča v okolico Dobruna, je bil napovedal z njim sestanek za ta dan, enajstega marca, ob devetih zvečer v Gornjih Ravancih. Sestanek je napovedal po skrivaču. Kmet, v čigar hiši so oficirji čakali večera, pa se je pretvarjal, kakor da o tem nič ne ve. Na vsa Kalabičeva vprašanja je odgovarjal previdno in na kratko, tehtal je besede in ni gledal Kalabiču v oči. Zvečer okrog pol devetih so krenili proti kmetovi zimski staji Kalabič, Dušan Mitrovič, Mitar Va-šič, Ljuba Popovič in Vojin Petrovič. Staja je bila oddaljena od hiše kakih tristo metrov, Kalabič pa je stopal s svojim spremstvom brez posebne previdnosti in opre-zovanja, kakor nekdo, ki gre naproti svojemu, zanesljivemu človeku. Ko so prispeli v bližino staje, je iz gozdiča onkraj ograde nekdo zaklical: — Stoj! Kdo prihaja? — Kalabič! Kdo je tam? — se je oglasil Kalabič. — Naši, Gajič! — je odgovoril glas iz gozdiča. — Kar brez skrbi! Tukaj Nikola Kalabič, komandant kraljeve garde! Gez nekaj trenutkov so se prikazali iz teme in stopili pred Nikolo Kalabiča Budimir Gajič, Dra-fev dlesni stražar Blagoje Kovač in še pet četnikov. Kovač je že od prej poznal Kalabiča. Objela sta se in poljubila. Sledilo je splošno objemanje in poljubljanje. Četniki so bili oboroženi s strojnicami Ker gospodar ni mogel ali pa morda tudi ni hotel nahraniti vse skupine, je Gajič predlagal, da bi vsi odšli v Donje Ravance k nekemu kmetu, kjer bi dobili večerjo in prenočišče. Predlog so sprejeli. Gajič je takoj poslal dva svoja četnika v Donje Ravance, da naročita kmetu, naj vse pripr-j i. Pred odhodom iz Beograda so bili oficirji sklenili, da se bodo ta-koj podali za Dražo, kakor hitro bodo prišli na pravo pot ir. v njegovo bližino. Ko so zdaj prišli vkup z Budimirom Gajičem, jim je postalo jasno, da je do Draže le še zelo kratka pot, a tudi zelo tvegana. Sedem oboroženih previdnih četnikov se utegne, če s» jim zazdi kaj sumljivo, postaviti pred Dražo, kot neprediren zid in mu omogočiti beg. Podpolkov- nik Lazič se je na tihem posvetoval s posameznimi oficirji in sklenil, da bo najbolje, da v Iionjih Ravancih počakajo na priložnost, da nadalje ukrepajo, kakor bo kazala potreba. Ko so pešačili skozi temo proti Donjim Ravancem — pred kolono je nosil gajičev četnik ovco za gostijo — so oficirji iz previdnosti spregovorili z Gajičevimi ljudmi samo toliko, kolikor je bilo najnujnejše. Vsaka tudi najmanjša neprevidnost, bi lahko v teh trenutkih, ko je bila skupina tik pred ciljem, odkrila, kdo se skriva pod četniškimi kokardami iz Srbije. Streljanje in rafali z obeh strani bi pregnali Dražo Mihailoviča spet kdove kam. V Donjih Ravancih, pod hribom Kaludjer, je Gajič po svoje dolb-čil razporeditev za prenočevanje: eno hišo je zasedel sam z navadnimi četniki, v sosednji hiši pa je našel prenočišče za Kalabiča in oficirje. Podpolkovnik Lazič se je ponovno, tako kot v Gornjih Ravancih, razgovarjal s svojimi oficirji o tej nalogi, eni najtežjih na njihovem potovanju. Prišel je do prepričanja, da bi bilo zelo tvegano, če bi skupina takoj, kakor hitro bi prišla do Draže, stopila v oboroženo akcijo. Sedmorica oboroženih četnikov je bila že tu, okrog Draže samega pa je vsekakor zbranih še več takšnih zveri, ki se jih drži kri in imajo na vesti kdove koliko nedolžnih žrtev. Zato bo najbolje, da Kalabič povabi Dražo, naj krene s skupino v Srbijo. Ce bo poslušal, potem bodo oficirji med potjo na ta ali oni način dosegli svoj cilj. Zelo Verjetno je bilo, da bo Draža krenil s Kalabičem, saj mu je po desetih mesecih skrivanja in beganja pred vojsko, milico in ljudstvom gotovo že presedalo življenje pod zemljo, v Kalabiča pa je že od prej imel veliko zaupanje. Komandant kraljeve garde, čeprav nasilen in ohol, je bil med vojno veliki up, na katerega so zidali četniki. Podpolkovnik Lazič, ki je imel s svojimi oficirji pogovore, o katerih Gajičevi četniki niso smeli niti slutiti, je moral misliti tudi na to, kaj naj stori in ukrene, če Draža ne bo hotel s Kalabičem v Srbijo. V tem primeru ga bodo oficirji 1 skušali nekako ločiti od Gaiičevih četnikov, ga osamiti in potem ujeti. Ce pa se jim to ne bo posrečilo, potem bodo pograbili za orožje in užgali, pa naj odloči boj na življenje in smrt. Draža ali oni, tako je skratka odločil podpolkovnik Lazič. Oficirji so snrejeli to odločitev brez ugovora, Kalftbič pa je, ko so mu novedali, kaj hočejo od njega, takoj odgovoril, da bo skušal zvleči Dražo v Srbijo. Naslednjega dne se je po nenehnem vratarjenju Gajičevih četnikov videlo, da pripravljajo sestanek med Dražo in Kalabičem. Od- cirji pa niso smeli biti Si*1 ni, da ne bi vzbudili su tlidi 'j so morali mirni, in tako s° ajd» j vedli, toda pri sebi se njl«te* J vpraševal, na koga bod°0(jjti n‘' ' in kaj vse se utegne ** -t i? slednjo noč. Spremljala J1 jjjjdtf varnost, ki se je imenova jru{ii ^ Kalabič, šli pa so naspro še večji nevarnosti. „-aiste*' Bilo je v torek d''*0*1 * marca. ;a Sesti in zadnji dan oficu*»e streljanja in poveljevanja. ^ ^ Udbe so preplezali P1* !tlj in prebredli mnoge P°‘ . j0 ji]® , magali so mnoge ovire, IL»S, ? jih postavili na pot . fljjf t, naposled prišli do Budim již ^ ča in njegovih četnikov.^ joči' nje pregrade, ki jih Je -aino s od Draže Mihailovič*.® (j J skok in Draža bo v nJ1 v s! kah. On v njihovih ali 0 govih. Jvin. x.ln k , j Ko se je dodobra znoč»°'Ci# j* Kin nvmr-iol nmrpl UitVO _ tli t L labič prevzel poveljstvo Postrojil je ljudi pred grmel: — Garda, mirno! . Kokarde in strojnice mično obvisele. Potem )e. . < t ------ . jgf 5 premeril vse s pogledom ^ ' jim, malce slovesnim S'a ^ ^ jal: Pričakuje nas naŠ ^^o f Draža Mihailovič. Hodil* " „ m zo. Gajič in njegovi v predhodnici. jund ** P Kalabič je ukazal od jca|i . y Iona je krenila. Na k0 val* ». gazili po blatu. Z P čem sta takoj za predj10 . « • • j trt pala majorja Mitrovič vič. Na Kalabiča sta P**1]*«^ Č* kar so se odpravili >z jti n u k Vinli cin tTHirSl^ » . zdaj, ko bi se utegnil njeP°u. sporazumeti z Gajičem ‘ j n*J jt mi četniki ter jim **kaz j 1,1 darijo po oficirjih. v A0bt° > L Gajičevi četniki, ki s0' jij *> K znali pot, prav lahko g V(1>! merne zasede in se do ,, li za boj. j{0 ' Poldrugo uro so 1 ir je na koncu jase, °^a piš*- |(j- zdom, prikazala samot*]8 5*U v' ta z deskami. Hiša obit 1> _ mana Repuha, zgrajen® ^ IB Stoj! Na ta klic iz teme St Izmenjali so dogovo^itfl^j s stražo. Potem se ie ,f J* "jd' teme Dragiša Vasiljevl ^ pa drug za drugim ®e \g!> A nikov. Oficirji jih nis® (jaji^.aji( v šteti, bilo pa jih je * ” j e vred kakih petnajst, j« začel razpostavljati_ s*^a], ^ ^ hiše, mu je Kalabič še gardist. Tako so zaradi večje varnosti PL pr^tr se vsakemu četnlk Ž0 P ^el jili. Z »gardisti, je *' *je dogovorjeno, da takoj^ h',rjjr uuguvuijeuo, u<* - j-f j'- j/j' Gajičeve stražarje, ka kij. -nni:čaln p° se iz hiše zaslišalo s* ^0t hajali so in se vračali, nihče pa jor Srba Markovič j* ni črhnil o tem, kje je Draža ali nik straže ostal kunaAta) / (Konec v koliko četnikov ima pri sebi. Ofi-1 Itiifitji* w €$lvilulihce ^ \ ------ibm, r r- &y§I J AAA/ ijlnhbu Režiserja Klopčič in Kunaver na festivalu v Trentu Med Številnimi režiserji, ki so predložili svoja dela za festival planinskega filma v Trentu, sta tudi Slovenca Matjaž Klopčič in Kunaver. Sicer pa ima izbirna komisija na razpolago kar 71 filmov; med temi je kakih deset dolgih filmov, precej srednje dolgih in mnogo doku-mentarjev. Med drugimi so dolge ftlme predložile Poljska, Švica, SZ, ZDA, Italija in Nemčija. Zaključena turneja TPI po tovarnah V nedeljo se je zaključila v Tarantu turneja Gassmanovega Italijanskega ljudskega gledališča f I (1936), ki se dogaJ« .f p ltf | volucije in ^ kate f,e ft «< li * Ijen kot protagoni*' v delo ki je ‘ji. je prejel s®V pozneje Lent M j to _____. logiji, je prejel in ^ ... . Njegovo delo ,<>*.( aa je —; n z*u ne plati sovjetskeg ^ svoji drami -ndv° deviške M***## ^ Ponti v MEHIKA, 19. VA drobnostt z* C koprodukcijski lx .jgrii®1 jjed"1; chez«. Film bodo hiki, režiral bo :niala «: glavno vlogo pa d«® j(U • Loren. Ni še d°IoCL0,«® f ka snemaja, toda Mehiko novembra- p* „ bO ^ V B,mJ Umetno* mehišac Sklenjen je dogo.”! On-oimUl bO f , QXV'r fd* (i dni. Razstava bo ^[a(, M q nekaterih P° material potuje svri, skulptura ilr I mi je skulpturo - V predstavlja « *° 'šef/ stva, že sama tet & *>■ p ’ kariatida ie visoka „ kanatida je v^pt, je V cenljive vrednosti P' rt ročen oltar, k. J* *(<>' 1 manj 40 dni <*«* in specializiranih Četrtkova črtica j {VRNITEV 1 ltoion- stad na st°Pnički zadnjega vagona potniškega vlaka, ki W ipjj . Vo*il v postajo, ko je opazil svojo ženo, ki ga je čakala. Eda* * viaka in jo objel. Dolgo nista spregovorila niti besede. t0 ,a se ie le smehljala. — Kupila sem ti novo pisalno mizo — u0“3a° TelcIa *n s‘ boječe popravljala klobuček. — Upam, da ti no*11 de ra2umel njene besede. Edna bi bila mogla reči tudi >ern drugega. Karkoli. Qn bi jo bil razumel. %lje^a^a sta Po glavni ulici. Za Johna je bilo važno, ali bo še j, ' ^ttt w *em mestu in delal kot prej. Kako ga bodo sprejeli n,ti n dn'’ ki ga je prebil v zaporu? !> i» Bi« t«di .kd» ,> S 0 tem „ „ , vedno govoril z Edno, ko ga je obiskovala, toda ona n° le smehljala in mu vlivala poguma ter si ielela, da bi i»ija ne delal skrbi. In vendar mu ni bilo lahko. Ko je ko- Vtaj r’*a Poneverbo in primanjkljaj, je njegov delovni tovariš %ij ,, savnomor. Vsi so vedeli, da je John Dobson nedolžen, toda ^ 1 bi mogel to dokazati, je bil — mrtev. ■ ki j°,^e če nadalje vztrajno Sledila denar in vse bi bilo v redu, Sj ne bil vse leto govoril, kako se ne more več vrniti v »«tj B e5tece. kjer bo gotovo naletel na nerazumevanje. Želel bi % ti Velemestu, kjer bi bil neopazen, kajti v tem mestecu od ‘ kj|„ 50| Prebivalcev je bilo to nemogoče. Vprav zaradi tega mu , ** 0 hudo, ker je to njuno mestece zelo ljubil. Toda John '„je "^"tu spb; zdel kot odslovljen zločinec. Pečat kazni je bil %tij°Veni globokem prepričanju neizbrisen in ga bo v bodočem J°hn °V‘ral’ ubijal mu bo veselje ter spoštovanje ljudi. »Colj „ Dobson si je v tem trenutku vroče želel, da bi se ne bil Ko je 2 Edno stopal po glavni ulici, se mu je zdelo, »o » ”3e s°nce obseva le njiju in s tem intenzivno poudarja ‘.»motno st. bj- b°lj se je bližal dan njegove vrnitve iz zapora, tem bolj »ti !e 1 in se bal te prve poti skozi glavno ulico. Toda v glavni nidS spremenilo. Iste trgovine, iste reklame, isti ljudje. T n\ bilo ljudi tega jutra na ulici veliko, ker so bili skoraj , SlniSIlni- To mu je godilo. 'htv,laibot je bil prvi, ki ga je srečal. Na drugi strani ulice Vn ar spuščal zaveso proti soncu na svoji trgovini z železnim PrjtfjT' Kalto, Johni — je zaklical in mu pomahal z roko. Nato 'fj? ? tii ,* vrv na železni kavelj in stopil v trgovino. Vprav tako, "ijpii »tktT * ne bilo nič zgodilo. Na Johna je to napravilo močan vtis. ■s (jj tigjk se je, da ni Sam počakal niti odgovora. — Morda pa bi , 5 je 1 reOovorila niti besedo. Se šestkrat. John je gledal togo J ‘ h s« iSj V; > <• I 6i e ‘J* ‘V v '«no ; »0^ ,n n)ega in naglo izginil skozi vrteča se vrata. It j,..Se je spomnil mnogih biftekov in pečenega krompirja, ki ( Pojedel pri njem. Dihal je težko. Pot skozi glavno ulico So| ___n°vg in strahotno dolga. Nekdo je nenadoma vzkliknil. — ’ 5 n 'n mimo. John se je obrnil in videl malega Jackieja %tjf' azP°tepnil se je bil za polnih deset centimetrov in postal ter bolj možat. — Prava slika Clagtona Gilona, poštarja. ' 11(5 . življenje — je pomislil John,-— Samo eno leto more to-Ai0 r’ zgraditi, pa tudi, hkrati, zrušiti Nil j "°rtoath, slaščičar, je vprav postavljal ploščo v izložbo. J' -JjL^ohna in mu le pdkimal z glavo, ne da bi prekinil z de-V) „ °flel bi bil postaviti svojo torto v izložbo in mi dati vsaj ,%°zrirav’ — je ogorčeno razmišljal John. •o ju dobson ni čutil ni kake resnične jeze do teh ljudi, Jci jih "lilij. r° srečaval v glavni ulici. — Takšni so vsi in povsod, — '^/j’ A ' ~~ Ne le v Clayrwillu. 1 \V V, “‘"Salu so popravljali ulično svetilko. Ed Roberts, novinar »ti dnevnega lista, je stal in gledal. John je hotel mimo neo-j[(lt®1 )'l, vprav tedaj, ko je z Edno hotel neopaženo zaviti za 1’v^e obrnil tudi Ed. — Dobro jjitro, John, — je rekel ve-1 ^Ai 0 5e P°čutij u tem krasnem vremenu? V j 'ahko mirno držiš .sv.oje roke v žepu — jc mislil John — za razpoloženje, kot bi te to zares zanimalo. Se enkrat je pomahnil z zavojema, pozdra- z f. i4. za razpcnozeTije, kvi ui ie iu zu/ca iumitmiu. \ V naOlo vrgel pogled na svojo uro: — Moram takoj v ured-olln- Nasvidenje pozneje. * }°hn ga je krepko zadržal za roko. — Počakaj trenutek, e S pl,,, je zvenel težko in resno. — Prosil bi te, da v , *’jt $d\naP'šeš kratko vest o meni. — Rade volje, -- je od- I. d> ie W V . 11 z meno <.** Vi* trenutku Bi'1 jjr 1 % t V Roberts — John mu je gledal ostro v oči in se trudil, S s Njegov glas bolj odločen in gotov. — Svojim bralcem po-'ahk° mirni. Reci jim, da jim bom prihranil neprijetnost, *i J ' t menoj v istem mestu, da bi me srečavali na ulici in a" z menoj spregovoriti vsaj kako besedo. ^ --^..utku je John začul preplašen Ednin vzklik. In ven- r°l vprav to povedati. Moral je nekaj reči in čutil je po- JEROME BRONFIELD (Nadaljevanje na 6. strani) ■IIIIIIII................i............................ OB 150. OBLETNICI NAPOLEONOVEGA POHODA NA RUSIJO Zmago ruskega orožja gre pripisati povezavi med vojsko in ljudstvom Premoč vojskovodje Kutuzova nad Napoleonom je bila v tem, da je svojo strateško koncepcijo prilagodil značaju vojne in te enskim pogojem Letos je poteklo 150 let, odkar se je bil Napoleon podal na svoj zgodovinski pohod proti Rusiji, z namenom, da jo premaga in zbriše z evropskega političnega zemljevida kot velesilo. Toda v svojih načrtih se je zmotil. Namesto zmage in slave, ki je nanju računal, ga je na prostranih ruskih planjavah čakal eden največjih vojaških porazov, kar jih zgodovina pozna. Objavljamo s tem v zvezi na tem mestu nekaj osnovnih misli o tem dogodku iz članka, ki je ob tej obletnici izšel v sovjetski »Vojnozgodovinski reviji«. Od vseh Napoleonovih vojn, je bila ona iz' leta 1812 najbolj osvajaška in nepravična. Njene osnovne značilnosti so odkriti napad, ropanje in zasuž-njenje ruskega ljudstva. Ko je Napoleon začel to vojno, je bil popolnoma prepričan v svoj uspeh. Toda, ko so se njegovi »veliki armadi«, pijani od uspehov, postavile po r,obu z nevidenim patriotizmom prežete množice ruskega ljudstva, niso mogle Napoleonove vojske rešiti pred popolnim uničenjem ne njene borbene izkušnje, ne sposobnost njenih voj- skovodij, niti velikanska premoč v orožju in sredstvih. Odločilni vpliv na razpoloženje ruskega ljudstva, ki je bilo pripravljeno raje do zadnjega človeka izginiti v bojnem me-težu, kot da bi se osvajačem podalo, gre pripisati osvobodilnemu značaju same vojne, ki jo je vodilo. Ne da bi to upoštevali, je nemogoče razumeti in pojasniti nezlomljivo junaštvo ruskih bojevnikov pred Smolen-skom, na Borodinskem polju ter v drugih bitkah. Razen tega si — če bi to ne upoštevali — tudi ni moč zamisliti pojava partizanskega gibanja, kakor tudi ne nagle obnovitve moči ruske vojske v Tarutinskem taborišču in njeno nezadržno napredovanje v napadu. Najlepši dokaz najširše aktivne udeležbe ruskega ljudstva v domovinski vojni leta 1912 nudi, kot znano, partizansko gibanj;, ki se je silno razširilo v vseh pokrajinah, katere je bil zasedel sovražnik. Drzni napadi vojaških partizanskih oddelkov Davidova, Dolohova, Fignerja, Kudaševa, Sestavina in drugih so bili tako uspešni predvsem zaradi tega, ker jih je podpiralo vse ljudstvo. Hkrati pa so ........i....... Bllllliiiiiiiii iiiiiiii || |f)||||||||||i||| || lili | lilHIll Hill lllllllllllllllllllllll IIIII lili III || uiiillllll llllllii iiiiiišiiilllllIllllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIimillimilllllMtlHIHIIIHMIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII IZREDNO DRZNA GRADNJA NA AVALI PRI BEOGRADU /esto metrov visok televizijski stolp 1 bo imel le poldrugi meter temeljev i „ . r _ .... i 1tjnai Mogočnega sporne- letom umrl. V bližnji bodočno-* to,, nemu vojaku, ki ga sti pa bo grič Avala, ki je ka-ay'l veliki jugoslovaml kih 17 km od Beograda, znan Beogradu je I ski kipar Meštrovič, ki je pred tudi po svojevrstni gradnji. Gre I postavili v tretje nadstropje te " in te-1 zgradbe, bo sedanji beograjski & Ž&. •te. \ % V ^e!isk» na Avali pri Beogradu se že kaže, pa čeprav smo *»četku gradnje. Ob strani črtež stolpa, kakršen bo, ko bo dokončan namreč za gradnjo poštne levizijske antene, ki bo nekaj posebnega. Po statični koncepciji bo to ena najbolj drznih gradenj v Evropi, morda celo na svetu. Gre za stolp, ki bo 200 m visok in se bo opiral na trokrake temelje, ki bodo komaj 1.45 m vkopani v zc-mljo. Televizijski »obelisk«, kot mu že pravijo, je že v gradnji in kdor gre tod mimo, se mu zdi. kot bi stal pred platformo za izstreljevanje astronavtskih raket. Še bolj impozanten pa bo »obelisk« ko ga bodo dvignili do višine 102 m, nakar se bo začela svojevrstna nadaljnja gradnja. Na ozkem podstavku se bo začela od tu dalje dvigati petnadstropna zgradba, ki bo imela za temelj 160 kv. m površine in bo slonela na trikotnem stolpu s površino 30 kv. m. V prvem in drugem nadstropju te zares drzne zgradbe bodo prostori za UKV naprave ter celo vrsto drugih naprav poštne in telegrafske službe, S pomočjo televizijskih naprav, ki jih bodo TV oddajnik okrepljen za dvanajstkrat. Naslednje t. j. četrto nadstropje, bo urejeno kot bar-restavracija za 60 gostov, na petem nadstropju pa bo opazovalni stolp, od koder se bo širil krasen razgled preko Šumadije. Seveda bodo v ta stolp vozila dvigala, vendar bodo vodile gor tudi stopnice. Dve dvigali bosta vozili od 12 m višine do 102 m, nakar bodo stopnišča po posameznih nadstropjih. Ce ‘bi pa kdaj dvigala odpovedala, se bodo morali gostje in nameščenci zadovoljiti s stopnicami, ki jih ne bo malo — 800. Za sedaj sta v Evropi le dve podobni zgradbi. Za razliko od »obeliska«, ki ga postavljajo na Avali, imata obe tovrstni gradnji krožno obliko in zgrajeni sta po povsem drugačnem sistemu. Siužita pa istemu namenu, t. j. poštno-telegrafskim zvezam in televizijskim napravam. Prva tovrstna zgradba je bila postavljena v Stuttgartu in je visoka ruske množice pokazale tudi izredno visoko raven vojaške u-stvarjalnosti z odkritjem in organiziranjem do tedaj nepoznanih oblik vojaške taktike, ki so z njo presenetili in zmedli svojega nasprotnika. S svojo veliko zmago, ki jo je slavilo nad nasprotnikom, je rusko ljudstvo za vselej uničilo Napoleonove težnje in želje za svetovnim gospostvom. Vojna iz leta 1812 je korenito menjala takratno mednarodno situacijo ter ustvarila pogoje za dokončni zlom Napoleonovega cesarstva. Vsa Evropa je tedaj napeto sledila razvoju junaškega boja, ki ga je vodilo rusko ljudstvo. »Uničenje velike Napoleonove armade pri umiku iz Moskve,« je ugotovil Engels, »je služilo kot znak za splošno vstajo proti francoski nadvladi na Zahodu.« Določeni uspehi, ki jih je bil Napoleon dosegel leta 1813, niso več mogli spremeniti njegove usode. V znani »bitki narodov«, ki je potekala od 16. do 19. oktobra 1913 pri Leipzigu, se je na strani francoskih nasprotnikov nahajala ne samo številčna, mar več tudi moralna premoč. Vojaki zavezniških vojsk, prežeti od navdušenja nad idejo narodnoosvobodilne vojne, so se v tej bitki borili z nenavadno požrtvovalnostjo in zaradi tega tudi zmagali. Domovinska vojna leta 1912 pa je prinesla tudi nekatere novosti na področju vojaških ved. Povsem neobičajen in docela nov pojav predstavlja za to obdobje ogromni razmah vojne same. Prvič v zgodovini sta se na bojnem polju spopadli dve masovni vojski: okrog milijon ljudi se je na eni in drugi strani udeležilo bitk, ki so se vršile na fronti, široki okrog 600 km, v globino pa večkrat celo do 1000 km. Pri takem obsegu vojaških spopadov je bilo Potrebno določiti povsem nove oblike vojaških operacij ter rešiti številne zapletene naloge. Napoleon in rusko poveljstvo sta te naloge rešila na docela različen način. Francoski cesar se je predvsem oprl na strateško doktrino, ki si jo je bil •zgradil na osnovi izkušenj, ki jih je imel iz vojn proti majhnim državam, katere so razpolagale samo z najemniškimi vojskami. Zmago nad temi vojskami je bilo moč doseči v eni sli dveh bitkah, s čimer je bil končni cilj zagotovljen. Nasproti takšni strateški koncepciji je rusko poveljstvo postavilo svoj načrt, zasnovan na značilnosti vojne same in konkretnih pogojih zemljišča. Ruska strategija se je opirala ha dejstvu, da se v spopadu med množičnimi armadami na prostranem zemljišču zmaga ne mo- re doseči v eni sami glavni bitki, marveč na osnovi dolgotrajnih naporov in številnih manjših ter večjih bitk. Napoleon je poleg drugega v vojni leta 1812 tudi popolnoma zanemaril vprašanje strateških rezerv, in prav to je zanj postalo usodno. Ni pa tega zanemarilo rusko poveljstvo. Ruska vojska je na vse načine varovala svoje moči. Spretno se je umikala, črpajoč nasprotnika v številnih napornih bojih obrambnega značaja, hkrati pa izpolnjevala svoje vrste z množičnim vpoklicem novincev. Napoleonova armada, ki se je vtem preveč oddaljila od svojega strateškega zaledja, ko je bila izgubila po borodinski bitki svojo številčno premoč, se je hkrati morala odpovedati tudi svoji strateški iniciativi. Po tri in pol mesečnih bojih je ruska vojska končno mogla preiti iz obrambe v odločno ofenzivo. Glede na ogromno ozemeljsko prostranstvo, na katerem se je spopad vršil, je postajala čedalje bolj očitna tudi vloga strateških manevrov. S spretno organiziranim in pravočasno izneljanim umikom, se je ruska vojska ognila nevarnosti postopnega uničenja, nevarnosti, ki ji je bila očitno izpostavljena v začetku samega spopada. Napoleon bo s polno pravico ostal v zgodovini zapisan kot odličen mojster strateškega in taktičnega manevra. Toda v domovinski vojni iz leta 1812 je ruska vojska znatno presegla svojega nevarnega nasprotnika v umetnosti manevriranja, kar ni moglo, da bi se resno ne odrazilo tudi v teku samih bojev, kot na pr. pri Malojaroslavcu, pa tudi drugje. Važno novost v strategiji ruske vojske je nadalje predstavljalo tudi gibčno vsklajevanje vojaških iniciativ redne in partizanske vojske. Partizansko gibanje je v teku vojne leta 1812 zadobilo tako velik obseg, da je postalo celo činitelj strateškega značaja. V začetku vojne so partizanski oddelki nastopali ločeno in niso koordiniral; svojih vojaških akcij z onimi dragih partizanskih oddelkov, .liti z redno vojsko. Kasneje Da je ruskemu poveljstvu uspelo vzpostaviti zveze s partizani ter njihovo delovanje usmeriti v cilju skupnega reševanja nalog. In končno je vojna iz leta 1812 tudi pokazala, da se je s poiavom množičnih armad znatno povečala tudi vloga zaledja. Napoleon pa, ki tega morda ni bil pravočasno razumel, oziroma se je zanašal na to, da bo svojo vojsko lahko oskrboval iz lokalnih virov, je bil prav zaradi tega poražen. Toda glavno zaslugo za njegovo tragedijo in veličastno zmago ruskih vojsk nad njegovimi armadami pa je treba vsekakor pripisati velikanskim naporom in svobodoljubnosti ruskih ljudi, ki niso za nobeno ceno dovolili, da bi kdo zasedel njihovo zemljo ter jih zasužnjil. Pri izbiri novega kostuma st pa le držimo naslednjih pravil: 1. Nikar se ne odločimo za kostum z dolgo jopico, lot je letos sicer zelo v modi, če nismo visoke postave in če ne razpolagamo z zelo bogato garderobo. Moda dolgih jopic je le trenutna ter bo lahko že prihodnjo spomlad pozabljena. 2. Nikar ne izbirajmo prevet vpadljivih vzorcev, pa četudi so v modi, posebno če nam mora kostum služiti za razne priložnosti. Odločimo se raje za krilo in jopico in ne za obleko in jopico, ker bomo lahko s krilom Zelo čeden kostum z nekoliko daljšo jopico, kot so sedaj v modi napravile več variacij in s tem spremenile kostum v klasičen, ali športen. 3. Nikar si ne izbirajmo mo-le-Ipv, ki jih prinašajo razne modne hiše, temveč se raje odločimo za klasičen kostum, pri katerem si lahko dovolimo nekaj novosti le pri kroju krila. 4. Odločimo se za majhne, moške ovratnike in, če zmoremo, za majhen krznen ovratnik, ki je letos posebno v modi. 5. Ce je blago mehko in tenko, si iz istega napravimo ie bluzo. Tako borno prišle do obleke, ki jo bomo lahko nosile tudi pod zimskim plaščem. V modi so seveda tudi popoldanski m večerni kostumi, ki so res zelo lepi in elegantni. Letos so moderni kostumi iz meira, ali pa žameta. Te okrasimo z lepimi bluzami t Z čiste svile, '•litina, ali organdisa, ah p n jih n> simo kar same ter jim dodamo le lepo brošo ali ogrlico. Ce torej nimate niti jesenskega plašča niti kostuma, potem bi vam skorajda svetovale, da se odločite za slednjega, čeprav ima tudi plašč vrsto ' lepih lastnosti. 209 m, ............................................................................................................ Prijetnemu sporu. Pozabite na stara OVEN (od 21,3. do 20.4.) Imeli boste dobro idejo v zvezi z nekim finančnim vprašanjem. Odpovejte se načrtu, ki bi utegnil povrzočltt v družini nesporazum. Ne utrujajte se. BIK (od 21,4. do 20.5.) Premislite dobro, preden sprejmete neko novo odgovornost. Ne pretirujte v delu. Srečne ure v družini. Zdravje dobro. DVOJČKA (Od 21.3. do 22.6.) Vaša dobra tehnična pripravljenost 1» treznost vam bosta zagotovili tauP*-nje vaših predstojnikov. Sestavili boste. skupno z drago osebo, načrt za bodočnost. Zdravje nespremenjeno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nove okoliščine bodo od vas zahtevale večjo previdnost, kot ste Jo pokazali doslej. Prijeten večer med ljubitelji glasbe. Odpočljte se. LEV (od 23.7. do 22.8.) V zvezi z neko nepredvideno ponudbo, boste HOROSKOP takoj morali sprejeti vatno odločitev. S svojo diskretnostjo boste preprečili nek nesporazum. Zdravje dobro. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Dobri uspehi bodo še bolj spodbudili vašo poslovno dinamičnost. Ne pozabljajte na družinske potrebe In interese. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) t> goden trenutek za vse, ki se ImaJ0 podati na potovanje. Podprite načrte najmlajših. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.U> Ce boste pokazali potrebno spretnost, se boste morebiti še ognili ne' nasprotja. Zdravje ugodno. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Dan Je ugoden za dosego praktičnih in tehničnih uspehov. Lahko računate na osebo, ki vas ljubi. Zdravje brez motenj. KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Skušajte reševati svoje naloge metodično in potrpežljivo, vas dobei n°s vas bo obvaroval pred nekate. rimi nevšečnostmi Nervoznost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prevzemite si nove odgovornosti v najprimernejšem trenutku. Napredek v vašem čustvenem življenju. Zdravje Izvrstno. RIBl (od 20.2. do 20.3.) Sledite natančno programu, ki ste ga spre-•eli že pred časom. Srečne ure z 'Jubljeno 0sebo. Zdravje zelo dobro. ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 1962 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12,15: Za vsako- gar nekaj; 13.30: Glasba s filmskih trakov; 17.00: Klavirski duo Rus-so-Safred; 17.20: Lahka glasba; 18.15: Umetnost, književnost In prireditve; 18.30: Glasba v Florenci za časa Medičejcev; 19.00: Baritonist Marcel Ostaševski, pri klavirju Dana Hubad; 19.15: Gounod: «Faust», baletna glasba; 19.30: Za Valvazorjem po naši deželi; nato Na pianolo igra Crazy Otto; 20.00: Šport; 20,30: Izbor domačih in tujih motivov; 21.00: Simfonični koncert rimskega orkestra; V odmoru Književnost in umetnost: Po koncertu: Iz zgodovine Italijan, sike veleindustrije; nato Iz pariškega kabareta. Trst 12.00: Plošče; 2.25: Tretja stran; 13,15: Pet malih orkestrov; 13,50; Zgodovina in legende trgov in ulic; 14.00: Simfonični koncert; 14.35: Življenje In delo Alberta Boccar-dija. Koper 615: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Baletna glasba; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba; 12.50: Glasba po željah (II. del); 13.40: Zabavni orkester RTV Zagreb; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Izbrane melodije; 16.30: Glasbeni mozaik; 17.00; Solisti In zbori; 17,40: Zbor donskih kozakov; 18.00: Prenos RL; 19.00: Klavir v ritmu; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Gerr Mulligan; 22,40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20: Omnibus: 10 30: Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00; Nadaljevanje Omnibusa: 12.00: Pojo Del Mare, Del Rio, itd.; 13.30: O-perno gledališče; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Koncert, opere m baleti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlaj-Se; 16.30: Koncert za mladino; 17 45: Koncert v svetu; 18.00: Dogodki doma m v svetu: 18.10: Lahka glasba; 20.25: Maughamova trodejanka: «Carolina o rirrag un-glbile«; 73.15: Violončelist Cassadč in pianist Hara. //. program 8.00: Jutrania glasba: 8.25: Poje Milva: 935: «Cmrlj»; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Nastopajo pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Pisan popoldanski spored: 16.50: Ita-lllanske pesmi; 17.00: Glasba z onstran oceana; 17.35: Mala ene klo-pedlja; 17.45- Varietejski program: 19.30: Operetni program; 21.00; Velike skladbe: 21.35: Večerna glasba; T> >0: Jazzovska glasba. III. program 18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Dedtiostnl značaji; 19.00: Boccherinijev Kvartet za godala: 19.15: Italijansko slovstvo; 19.30: Vsakovečernl koncert: 20.30; Revija revij; 20.40: Na programu De-bussv; 21.20: Dela Edvvarda Griega; 21.50: Nemčija — evropski problem; 22.25: Sodobne skladbe; 22.55: Dve veliki klasični baladi, Slovenija 5,00: Dobro Jutro!; 8.05: Sopranistka Nada Zrimškova; 8.20: Fagot In rog; 8,30; Zabavni kalejdoskop; 8,55: Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25: Iz «Istrske svatben Antonia Smareglle; 10,15: Od tod in ondod; 11,00; Ristič: Tretja simfonija; 1130- Zabavna ruleta: 12.05: Ansambel Borisa Kovačiča: 12.15: Kmetijski nasveti; 12.23: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Pianist Jose Iturbi; 13.52: Ravelo-va »Ciganka«; 14.03: Glasbeni om n:bus; 14 35: Naši poslušalci čestitajo; 15.20: Glasbena medigra; 15.25: Baritonist Samo Smerkolj: 16.00: Vsak dan za vas; 17.05; Koncert po željah: 18.00: Aktualnosti doma in v svetu: 18.10: 50 minut turizma; 19.00: Obvestila; 19.05 Glasbene razgledn ce; 20.00: Četrt kov večer domačih; 20.45: Zabav na orkestra Rossi in Camarata; 21.00: Večer umetniške besede; 21.40: Boccherlni: Koncert za flav to in orkester; 22.15: Naš skupni studio; 23.05- Iz del Alojza Srebotnika; 23.37: Romantičnim ple- savcem. Ital. televizija 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Simfonični koncert: 19.55: Kmetijska oddala; 20.13: Šport; 20.30: Dnevnik: 21.05: Film »Morske žabe»: 22.40: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Giuseppe Marotta: «Don Giovannino«: 22.00: Dnevnik; 22,25: Športni četrtek. Jug. televizija Zagreb 10.00: TV v Soli; 18.00: Mendov spored — oddaja za otroke. Zagreb 19,00: Kratki filmi. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19,30: Spomini — govori kipar Rlsto Stiovlč, Zagreb 19.45: Kratki propagandni filmi. JTV 20,00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: TV podlistek. Beograd 20.30: S kamero po svetu. Ljubljana 21.00: Sprehod skozi čas — reportaža. Beograd 21.00: Poštna kočija — film; 21.30: Koncert mezzosopranistke Bizerke Cveljlč. Vreme Včeraj: najvišja temperatura 18.4, najmžja 13.8, ob 19. uri 13.3; zračni Mak 1014 raste, veter 23 km severovzhodnik, vlage 60 odst., nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.2 stopinje: Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 2«. septefflU« Sonce vzide ob 5.48 in zaton.® 18.08. Dolžina dneva 12.20- 13.0* vzide ob 22.34 in zatone ob Jutri, PETEK. 21. septem” Matej VČERAJ V LADJEDELNICI CRDA V TRŽIČU ((Palatino)) ........'••• je srečno za plula Splavitvi je prisostvoval tudi minister za trgovsko mornarico Macrelli Včeraj ob 11.40 so v ladjedelnici CKDA v Tržiču svečano splavili v morje novo lepo tovorno ladjo «Pa-latino«. Botrica ladje Maria Grazia Jannelli, nečakinja ministra za trgovinsko mornarico, je s srebrno sekirico prerezala trak, ki je simbolično povezoval ladjo in na katerem je bila obešena tradicionalna steklenica šampanjca. S tem se je sprožil celotni mehanizem splavitve, zatulile so sirene in številna množica povabljencev ter delavcev je navdušeno pozdravila novo lepo ladjo. Splavitev je tehnično potekala brezhibno, kot je to v tradiciji tržiških ladjedelnic in ni bilo nobenih težav, kljub dokaj močnemu vetru. Na svečanosti so bili prisotni oblastveni PRIPRAVE ZA VOLITVE Dr. Franzil potrjen za nosilca liste KD Včeraj je KD zaključila sestavljanje kandidatne liste za letošnje občinske volitve in na sestanku pokrajinskega vodstva pod predsedstvom tajnika Botterija določila za nosilca liste dosedanjega župana dr. Franzila. Istočasno so tudi zaključili program, ki sestoji iz petih poglavij. Nato še objavili celotne kandidatne liste, ki bo znana šele čez nekaj dni. Tržaška federacija KPI Je tudi že zaključila sestavo svoje kandidatne liste, na kateri bodo široko in reprezentativno zastopani Italijani in Slovenci različnih slojev in poklicev. Tudi tržaška federacija PSI zaključuje delo pri sestavljanju kandidatne liste, k: naj najbolje odrazi nova prizadevanja te stranke za preokret v levo, do katerega naj pride tudi v Trstu. PO OBISKU V ZAGREBU Povratek predsednika tržaškega velesejma Iz Zagreba se je vrnil podpredsednik tržaške trgovinske zbornice in predsednik velesejma Suttora, ki je z ostalimi člani tržaške delegacije prisostvoval italijanskemu dnevu na tamkajšnjem mednarodnem velesejmu. Suttora je ob tej priložnosti govoril z ministrom za zunanjo trgovino Pretijem o tržaškem mednarodnem velesejmu in predvsem o udeležbi Trsta na mednarodnih velesejmih prihodnje leto. V Zagrebu je ostal še predsednik tržaške delegacije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta. vidni gospodarski in predstavniki, prisoten pa je bil tudi minister za trgovinsko mornari nimmiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiii‘Himiiiiiiii.........................milil..................nnninnnnnn..........nun........nninnnnnnninnnnnni...............................ni....■■■ co Macrelli, generalni nadzornik pristaniških poveljstev gen. Cami-no, predsednik Tržaškega Lloyda admiral Capponi, vladni generalni komisar dr. Mazza in drugi. Po srečno izvršeni splavitvi Je najprej pozdravil prisotne goste predsednik CRDA dr. Vignuzzi, ki je podčrtal veliko zaupanje Tržaškega Lloyda ladjedelniškim obratom CRDA, saj so v CRDA zgradili 12 ladij od 17 ladij, ki jih je družba po vojni naročila za obnovitev svoje mornarice Nato je predsednik navedel imena omenjenih ladij: Australia, Oceania, Neptunia, Asia, Victoria, Africa, Aquileia, Piave, Rosandra, Marconi, Galilei, Palati-no, ki imajo skupno 140 tisoč registrskih ton. Podčrtal je, da bo «Palatino» prva izmed štirih enakih ladij, ki bodo vozile na progi proti Aziji. Predsednik Tržaškega Lloyda admiral Capponi pa je orisal novo ladjo in ugotovil, da gre za zelo moderno enoto, ki bo imela visoke pomorske lastnosti. Nato je orisal zgodovinski izvor imena, s katerim so krstili to ladjo, kot so 1922. leta že krstili nekdanjo ladjo »Baron Bruck«, Minister za trgovinsko mornari- co Macrelli pa je ugotovil, da je di Italija prestala dve vojni in da hodi sedaj po poti miru, dela, civilizacije in napredka. V ta okvir spada tudi nova ladja, ki bo povezovala italijansko civilizacijo s tisočletno civilizacijo Azije. Značilnosti nove ladje so naslednje: največja dolžina 154 metrov, širina 20 m, višina do glavnega mostu 11,8 m, giez ob polnem tovoru 7,79 m, bruto nosilnost 10.000 ton. Ladja je registrirana v najvišjem razredu za prevoz suhega tovora vključno za prevoz nevarnega in škodljivega blaga ter za vtekoči-njeni plin z izjemo bencina. Na ladjo bodo lahko naložili približno 8.700 ton tovora v pet skladišč. Poleg tega so vgradili tri cisterne za vskladiščenje rastlinskega olja, ki imajo zmogljivost 950 kubičnih metrov, medtem ko zavzema celotni prostor za tovor prostornino 18.700 kubičnih metrov. Posadko bo sestavljalo 46 mož, ki bodo nameščeni v udobnih ka binah. Poleg tega bo prostora še za šest potnikov. Pogonski stroj Diesel CRDA FIAT B 758 S bo razvijal maksimalno moč 11.200 konjskih sil in omogočal maksimalno brzino 18,5 milje na uro ob polovičnem tovoru, medtem ko bo znašala trgovska brzina 16-17 milj na uro. OSTRE SINDIKALNE BORBE Od danes tridnevna stavka kovinarjev zasebnih podjetij V podjetjih Stock traja stavka že enajsti dan - Dosežen sporazum v podjetju Machne Danes bodo kovinarji zasebnih podjetij zopet stopili v stavko, ki bo trajala do sobote opolnoči, dejansko pa do ponedeljka zjutraj, ker delavci ves čas stavkovnega gibanja ne opravljajo nadurnega in prazniškega dela. Stavko so proglasili vsi trije sindikati v vsedržavnem merilu, pri nas pa zvezi kovinarjev Nove delavske zbornice in Delavske zbornice. O-srednja sindikalna vodstva so namreč sklenila, da bodo kovinarji stavkali po tri dni vsak teden, dokler ne bodo delodajalci popustili in se začeli pogajati na osnovi delavskih zahtev. Edina izjema so kovinarji v Milanu, ki stavkajo vsak dan po štiri mre- din Kovinarji stavkajo predvsem zn važno načelno- vprašanje, to- je'za to, da se mora sindikatom priznati pravica, da se pogajajo tudi za sklenitev dopolnilnih pogodb v podjetjih. Confindustria pa se temu z vso odločnostjo upira ter pristaja samo na pogajanja za sklenitev spiošne delovne pogodbe, ki velja za vso državo, v podjetjih pa se hoče pogajati samo z notranjimi komisijam' k’ so često pod hudim pritiskom delodajalcev. Sindikati hočejo storiti temu konec enkrat za vselej ter se pogajati o vseh podrobnostih, ki se tičejo dela, zaslužka delavcev, kvalifikacij itd. Spričo tega je treba pričakovati, da bo borba dolga in trda, da pa si bodo delavci, če ostanejo strnjeni kot so sedaj, izbojevali zmago. Oba tržaška sindikata sta se obrnila na delavce z letaki in lepaki, v katerih jih pozivata, naj strnjeno stavkajo in naj dajo stavki še večji poudarek s stavkovnimi stražami. Sindikata sta sklicala tudi enotno skupščino kovinarjev, ki bo na sedežu Delavske zbornice v Ulici Duca d’Aosta 12. V podjetju Machne v Barkov-ljah se je končala stavka delav- ščini na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares. Sindikalni voditelji so jim poročali o pogajanjih na uradu za delo, ki so se včeraj zaključila s tem, da se je delodajalec odrekel nameravanemu odpustu. Kot' je znano, je hotel delodajalec najprej odpustiti 7 delavcev in 3 uradnike, nato je pristal na to, da skrči odpuste na štiri delavce. Toda kasneje je hotel dodati še dva. Eden se je sam odrekel delu, za drugega pa so delavci več dni solidarno stav- kali in prisilili delodajalca, da je popustil. V obeh podjetjih Stock se je strnjeno nadaljevala stavka delavk in delavcev, ki se danes že bprjjo, da bi jim izboljšali prejemke. Ves čas stavke se tudi ni pripeljal ali odpeljal iz podjetij noben tovornjak, ker so delavke budno na straži, da ne bi odšla iz tovarne nobena pošiljka likerjev. Zaradi stavke je doslej odpadla proizvodnja 324.000 steklenic likerjev. — se je -------- ------------ cev, ki so se snoci sestali na skup- f lini 11111111111111 m litin ti lil 11111111111111111 lini iiiiiiiitiiiiiitiiHiiiiiiia lin 1111*1*1111111111111111111111111111111111111111 PO ODPUSTITVI DELAVCEV PODJETJA MARCHI0R0 Sestanek na uradu za delo za ureditev prejemkov delavcev Najprej je treba poravnati obveznosti do odpuščenih delavcev Afriški novinarji Sindikat gradbene stroke Delav. ske zbornice sporoča, da je bil včeraj na uradu za delo sestanek, na katerem so proučili položaj, ki je nastal v podjetju Marchioro po odpustu vseh delavcev, zaposlenih pri gradnji predora krožne železnice. To podjetje gradi prvi del proge pod Greto, in sicer ze od jeseni 1961. leta. Sindikalnim predstavnikom je predstavnik podjetja geometer Cescut sporočil, da je prišel ukaz za odpustitev vseh delavcev iz Benetk, kjer ima podjetje svoj sedež. Nadalje je potrdil, da nima podjetje na razpolago denarja, da bi izplačalo delavcem, kar jim dolguje po pogodbi. Podjetje je obljubilo sindikatu, da mu bo izročilo seznam prejemkov, ki jih dolguje delavcem. Sindikat bo nato interveniral, tako da ne bodo izplačali podjetju tega, kar mu dolgujejo za dela, opravljena v avgustu in septembru, preden ne bo poravnalo svojega dolga. Vrednost teh del je okrog 30 milijonov lir. Iz tega in prejšnjih poročil se torej vidi, da se sindikat sploh ne bori več proti odpustom, marveč le za to, da delavcem izplačajo, kar so jim dolžni. To pač pomeni, da bodo dela zelo dolgo stala in se bodo morali delavci zaposliti drugod. Podjetje Marchioro je prvo začelo graditi predor in bi moralo dela že sploh končati. Sicer pa ni manjkalo več mnogo do izvršitve del na tem odseku Toda dela za zgraditev podzemeljske proge počivajo na vseh odsekih, razen na enem, zaradi raznih težav in ovir. bodo prišli v Trst Ob koncu meseca prispe v Trst skupina novinarjev iz novih neodvisnih afriških držav, ki se vedno bolj zanimajo za okrepitev gospodarskih stikov z državami Srednje Senatna komisija razpravlja o deželi Senatna komisija notranjih zadev je proučila ustavodajni zakonski osnutek za posebni Statut za deželo Furlanija-Julijska krajina. Misovski senator Turchi je sporočil, da bo predlagal nekatere popravke. V razpravo so posegli senatorji Pellegnni, Nencioni, Šansone, Ferretti in minister Medici. Zatem je spregovoril poročevalec senator Pagni, ki je na kratko odgovoril na razne pripombe. Po glasovalni izjavi socialističnega senatorja Solarija v prid zakonskega osnutka, ki naj vokviri to vprašanje v širši okvir deželne ureditve po vsej državi, je predsednik zaključil splošno razpravo in odložil na današnjo sejo proučitev posameznih členov in predloženih popravkov. Senatna komisija za finance in zaklad je izrekla ugodno mnenje o zakonskem osnutku za posebni Statut dežele z malim popravkom, ki ga je predlagal senator Oliva. «Illiria» odplula na otvoritveno vožnjo Včeraj dopoldne je iz tržaškega pristanišča odplula na otvoritveno vožnjo motorna ladja »Uliria«, ki bo plula na progi med pristanišči Jadranskega morja do Grčije. Ladja je last družbe «Adriatica», ima 3.800 ton in razvija brzino 18 milj na uro. Grajena je za turistične potrebe in nudi vse udobnosti, zato VvrnnB Ohisk J® tudi v vsen prostorih klimatska S”SkfT* £*£■ ‘“S s*8*j»js* “■ , _ . novinarji se bodo zanimali predvsem za vprašanja tranzita skozi tržaško pristanišče. Razne tatvine Šoferji morajo odslej bolj paziti na svoja vodila, ker so se avtomobilske miši lotile tudi potrdil o plačilu takse, ki morajo biti pritrjena na sprednji šipi avtomobila. Tako je 41-letni Giovanni Corsi iz Ul. Piccardi 20 zapazil, da mu je nekdo ponoči ukradel ’ omenjeno potrdilo in je v ta namen s silo odprl okence na vratih avtomobila. Naslednje jutro je seveda prijavil nenavadno tatvino na komisariatu javne varnosti. Giulio Leoni je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz avtomobila, ki ga je pustil za nekaj minut v Ul. Carducci, ne da bi ga zaprl, jopič, v katerem je imel denarnico, 1500 lir in osebne dokumente. Karla Jelersič iz Ul. Marcheset-ti 10 je prijavila policiji, da so ji neznanci ukradli v stanovanju tranzistor; Antonio Campos, ki ima trgovino v Ul. Zonta 2, pa se je pritožil, da so mu neznanci ukrad-li v trgovini tranzistor ter 19.000 lir v gotovini in 1000 dinarjev. ko da se bodo potniki dobro počutili tudi med razburkanim morjem. Zadnja pot Alcea Luchesija osrednjega vodstva INČA iz Rima itd. Pogrebni sprevod je krenil iz mrtvašnice v Ul. Pietš do Ulice Parini, kjer se je od pokojnega tovariša z ganljivimi besedami poslovil Bonomo Tominez in dejal, da je bil delavec in sin delavcev ter da je posvetil vse svoje najboljše moči stvari delavskega razreda in zlasti reševanju socialnih vprašanj delavcev, ki so mu izkazali svojo hvaležnost in ljubezen s tako ogromno udeležbo na njegovi zadnji poti. Na čelu pogrebnega sprevoda je bilo zelo veliko število vencev, med katerimi venec pokrajinske uprave, osrednjega vodstva fNCA iz Rima, Novč delavske zbornice itd.....V UL Parini. so se pogrebci ŠE 0 NUJNIH UKREPIH ZA UBLAŽITEV POSLEDIC fUSE Direktne in indirektne oblike pomoči prizadetim kmetovalcem Kaj so doline storiti oblasti in kaj lahko naredijo kmetje sami Po ugotovitvi škoue, ki so jo povzročile razne vremenske ne- priiike, zlasti pa suša, moram-) spregovoriti o potrebnih ukrepih, ki naj vsaj v možnem obsegu ublažijo hude posledice :n vsaj deloma preprečijo še hujšo škodo. Na splošno, v vseh sestavkih, ki smo jih čitali te dni, smo lahko opazili, da je bila posvečena glavna skrb naši živinoreji. Živinoreja predstavlja res temelj vsakega kmetovanja, vendar ne smemo pozabiti tudi na druge kmetijske proizvodne panoge: na vinogradništvo, vrtnarstvo in cvetličarstvo, ki imajo v našem kmetijstvu ravno tako važno mesto. Četudi je škoda, povzročena tem panogam, manjša kot škoda, ki jo utegne še utrpeti živinoreja, ko se obračamo po ukrepih in iščemo pomoči, moramo voditi račun tudi o tistih kmetovalcih, ki so svojo proizvodnjo strogo specializirali na eno od treh ostalih panog. Glede težnje, ki se je pojavila med živinorejci, da se še pred zimo rešijo živine, za katero računajo, da ne bodo imeli dovolj krme, moram reči, da, kljub temu da je tak ukrep strokovno utemeljen v- namreč v hlevu lahko obdržimo le toliko živine, Kolikor je lahko prehranimo s pretežno domačo krmo, je z ekonomskega stališča tak ukrep porazen. Toliko let so potrebovali naši kmetje, da so povečali število živine in izboljšali njene lastnosti, da bi se morali resno zamisliti preden bi pustili tudi eno samo govedo pod mesarski nož. Toda kaj naj napravimo? Spraviti moramo vsako bilko in vsako stvar, ki nam še utegne koristiti pri zimskem krmljenju. Nadalje moramo posejati mešanico ječmena, ovsa, rži z grašico ah druge slične mešanice, da bomo zgodaj spomladi, v kolikor bi bile vremenske prilike ugodne, razpolagali z zeleno krmo. Ce velja za kmeta skrb za živino in če za kmeta drži, da ne sme v zakol niti eno samo govedo zaradi posledic suše, mora to veljati tudi za oblasti. Koliko denarja je šlo iz javnih sredstev za nakup te živine, ki naj bi sedaj nostala plen trgovcev in mesarjev? Ne! Tudi oblasti morajo skrbeti, da se to ne bo zgodilo, sicer kai nomacajo vsi načrti po tej ustidni suši, pa četudi zeleni? Krme rabimo in ne no astronomskih cenah. Denarnih sredstev za nakup sena nimamo. Ra- bili bi močna krmila. T6 so vpra* razšli in mnogi so odšli tudi na 1 sanja, ki jih postavljajo kmetje, pokopališče pri Sv. Ani. 1 Oblasti ne smejo ostati gluhe, morajo slišati, in to takoj. Da se to uresniči, je treba priskrbeti potrebno količino sena in močnih krmil, ki naj se razdelijo živinorejcem. Ko zahtevamo odpis davkov sklicujoč se na zakon št. 739 od 21. 7. 1960, ne smemo prezreti določil istega zakona, ki govore o prispevkih, ki naj se dodelijo kmetom za obnovo živih (živina) in mrtvih (krma, selekcionirana semena, umetna gnojila itd.) obratnih sredstev ter o prispevkih za obnovo obratnega kapitala. Ravno tako ne smemo prezreti ostalih zakonov, ki so bili izdani za druge pokrajine, ki so se znašle v sličnem položaju. Mislim tu namreč na dva zakona, izdana za pomoč Sardiniji, ki jo je prizadela suša leta 1954/55. E-den teh zakonov je izšel leta 1955, drugi leta 1959. Ta zakona določata prispevke in posojila za obnovo govejih in_ ovčjih čred, prizadetih zaradi suše, ter za izvedbo nujnih del. Oblasti ne smejo dopuščati, aa bi »prišli do takega stanja, da bi mdrali čez nekaj let obnavljati našo živinorejo, zato naj se v duhu teh zakonov brez za-v'n*evan’a dodeli našim kmetovalcem 50-odst. prispevek za na- Odgovorne oblasti bodo morale nuditi vso strokovno pomoč našim vinogradnikom posebno ob u-gotavljanju dozorevanja grozdja in kakovosti mošta. V kolikor bi se pokazala potreba, bo treba priskrbeti mostni koncentrat, da se popravijo šibki mošti, in nadzorovati uporabo koncentrata, ker večina naših vinogradnikov nima glede tega dovolj izkušenj. Z dodelitvijo selekcioniranih se. men, gnojil, kemičnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev iz prispevkov za obnovo obratnega kapitala, bo pomoč prišla tudi do vrtnarjev in cvetličarjev, ki so bili ravno tako oškodovani kot drugi kmetovdlci. To so oblike direktne podpore, vendar obstajajo tudi indirektne oblike pomoči. kup krmil. Za vsoto, ki ne najde kritja v prispevkih, pa naj se dodelijo petletna brezobrestna posojila. Mislim, da ie ta zahteva temeljne nujnosti, četudi ne predstavlja edine , oblike podpore, ki jo pričakujemo od oblasti. Druga oblika direktne podpore, katero moramo vztrajno zahtevati, je, da se v skladu z določili členov 4 in 12 zakona o najemninah zniža najemnina za kmetijska zemljišča za 50 odst. Za tak odlok je pristojna pokrajinska komisija, ki mimogrede rečeno ni bila pri nas do sedaj še ustoličena v skladu z določili novega državnega zakona o najemninah. Zakaj mora biti vedno Trst na renu dogodkov? Nadalje moramo zahtevati, da se izvajajo določila zakona, ki predvideva odlog za izplačilo dolgov, katere so kmetje napravili za nakup zemljišč, za gradnjo in popravilo hiš ter za druge potrebe rednega obratovanja. Našim vinogradnikom priporočamo, da, v kolikor bodo vremenske prilike to dopuščale, čim dlje odlašajo s trgatvijo. Ta ukrep bo vsaj deloma koristil trtam, ki so ohranile liste, žal pa drugim ne bo dosti pomagal. Letos bomo morali posvečati., več skrbi gnojenju in obdelovanju vinograda. Skrbeti moramo, da bo les čim bolje dozorel, ker bi namreč nedozoreli les utegnil trpeti v primeru hude zime. iiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stroga obsodba neizvežbane šoferke ki je zakrivila smrt 80-letne ženske Vozila je samo z začasnim šoferskim dovoljenjem Dobrohotni sodniki s sladkosnednimi mladimi tatiči Pred kazenskim sodiščem (pred-| cu. Vse tri mladeniče so še ob-1 kom, v oližini Begliana pri Pie- J__: 1 - I .i 1 T t l I 1 ; * .< 1 . -j .. ... - - . . _ 1 \T r. — rt -J 1 » IrMromilrn Včeraj popoldne je bil pogreb prerano umrlega pokrajinskega svetovalca in ravnatelja patronata INČA v Trstu Alcea Luchesija. Na zadnji poti ga je spremljala ogromna množica ljudi, od delavcev do sindikalnih voditeljev in predstavnikov oblasti, kar je dokaz, kako je bil pokojnik pri vseh priljubljen in spoštovan. Pogreba so se med drugimi udeležil’ vsi pokrajinski svetovalci in odborniki s predsednikom Deliseiem na čelu, župan dr. Franzil. glavn, tajnik Nove delavske zbornice Tominez ir, drugi člani vodstva, predsednik INČA Radich, voditelji sindikaln,h zvez, tajnik KPI prof Šema, ravnatelj INAM. predstavniki PSI, predstavniki vodstva Delavske zbornic" iz Pordenona z zastavo, predstavnik sednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar hachelli, obramba Poil-lucci) se je zagovarjala Fran-cesca Crevatin poročena Cavalieri, s.ara ta let iz ul. Uiuhani 38, ki je bila obtožena, da je nenamerno ubila 80-letno Mario Papo vd. Braini. Sodniki so žensko spoznali za krivo ter jo obsodili na 10 mesecev in 20 dni zapora. Tragični dogodek, ki je pripeljal Crevatinovo pred sodnike, se je odigral 15. oktobra lani v Ul. Ronchetto. Pripomniti je treba, da Crevatinova ni imela tedaj še pravega vozniškega dovoljenja. Imela, je samo začasno dovoljenje za upravljanje motornih vozil, seveda le v spremstvu že veščega šoferja. Tistega dne je Crevatinova naprosila svojega nečaka 27-letnega Aurelia Parovela, iz Ul. Albona, da bi jo spremljal pri poskusni vožnji. Parovel je sprejel njeno prošnjo ter se usedel v avto znamke pint 6 >■ zrave.' svoje tete, ki je prijela za krmilo ter se odpeljala po Ul, Ronchetto proti Ul. Baiamonti. Na nekem ovinku pa, kjer gre cesta precej strmo navzdol ter zavije na levo, je Crevatinova trčila v Papovo ter jo vrgla ob zid neke hiše. Papova je izdihnila še preden so jo z rešilnim avtom prepeljali do splošne bolnišnice. Takoj po tem dogodku so prefek-turne oblasti odvzele Parovelu vozniško dovoljenje za šest mesecev medtem ko odgovorni policijski organi niso imeli za u-mestno. da bi ga prijavili sodišču tudi kot sokrivca starkine smrti. Tako se je pred kazenskimi sodniki morala zagovarjati samo Crevatinova. Na obravnavi je javni tožilec dejal, da ženska predstavlja pravcato javno nevarnost. Cre-vatinova pa je pojasnila, da ne namerava več zaprositi za vozniško dovoljenje, zaradi katerega je že itak imela preveč sitnosti. Javni tožilec je zahteval zanjo 6 mesecev zapora. Sodniki pa so bili strožji: prisodili so ji lo mesecev in 20 dni zapora. * • * Pred istimi sodniki so se morali zagovarjati tudi 26-letni pek Tomislav Perič iz Ul. Giustinelli 6, 18.1etni Santo Guštin iz Ul. Mo-reri 17, pekovski vajenec po po-klicu ter 25-letni Vittnrio Mimeri s Stare istrske ceste 29. Periča in Guština so obdolžili, da sta 24 ianuarja lani ukradla večjo količino slaščic in čokoladnih proizvodov v slaščičarni in pekarni Giuseppa Ulcigraia v Ul, Oiulia 12, kjer sta oba delala. Guština so še posebej obtožili, da je pred in po 24. januarju lani ukradel razne slaščice in 2 steklenici likerja svojemu delodajal- tožili, da so nekega večera ukra- risu. V ovojnem dnu tovornika so dli na vrtu Giuseppine Pipan vd. našli 9 velikih škatel z omenjeno D Alena v Miramarskem urevore- .............-r*’ du 255 šest kg češpelj. Mladeniče so nekoliko pozneje ustavili karabinjerji. Zdeli so se jim .sum- to,dilo ng 1 mesec in 15 dni ža- ljivi, ker so nosili pod pazduno precej velike zavoje, pvi pregledu so karabinjerji ugotovili, da je šlo za češplje z vrta Pipanove. Sodniki šo bil: pri razsodbi ge-lo mili. Guština so oprostili zaradi njegove mladolelnosti, medtem ko so obsodili Periča na 15 dni. toda ne zaradi tatvine, temveč samo zaradi pomoči, ki jo je nudil uustinu pri tatvini. Končno so oprostili vse obtožence prekr. ška tatvine 6 kg češpelj. Menili so namreč, da ni šlo za tatvino v pravem smislu besede, temveč samo za pobiranje sadežev na tu-jem zemljišču, brez lastnikovega dovoljenja. Do obsodbe bi lahko prišlo samo, če bi bil lastnik vložil prijavo, kar pa se ni zgodilo. količino cigaret. Goriško kazensko sodišče je 12. junija letos spoznalo Taronija za krivega ter ga ob- pora ter na 6.100.000 lir globe. Prizivni {(sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. Nezgoda delavca v pristanišču En,geD0 /eternelli; star 47 let iz Ul. Pondares, je bil že večkrat obsojen zaradi tihotapstva Tako se je moral tudi včeraj zagovarjati pred kazenskimi sodniki zaradi podobnega prekrška. Okoli 11. ure 14. junija letos so ga financarji zasačili, ko je prodajal inozemske cigarete mimoidočim v Ul. Rossetti. Pri pre. iskavi so našli pri njem 33 škatlic inozemskih cigaret. Peternelu je pozneje izjavil, da je kupil od nekega neznanca 40 škatlic cigaret. S tem neznancem se je bil dogovoril, da mu bo še istega popoldne prinesel večjo količino cigaret. Kazenski sodniki so ga spoznali za krivega ter ga obsodili na 42 tisoč lir globe. Tudi prizivno sodišče je razsojalo včeraj v zvezi z nekim primerom tihotapstva z inozemskimi cig/^et/v'?1; -Na zatožni klopi je sedr i! „ o tre°vec Gino Taroni iz*LUgrf= •R°,'?agni' ki ie bil ob-tožen, je 18. oktobra lani sku-šal vtihotapiti na italijanski trg 67,8 kg ameriških cigaret “ Financarji so ki se ustavili Taronija, je peljal z nekim tovorni- VAl.ur E V trstu dolar Švicarski frank funt šterltng francoski frank marka Šiling pezeta dina; marengo zla*o 619.70 143.40 1736,— 126 02 155.— 24.— 10.42 —.70 5700,— 710,— Včeraj dopoldne se Je v pristanišču ponesrečil na delu 58-letni Santo Perussin z Opčin — Ul. Pi-neta 40, ki se bo moral zdraviti tri tedne. Perussin je hotel prežagati s cir-kularko desko, pa je deska odskočila in padla delavcu na roko ter mu jo poškodovala. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Avto ga je povozil Ko je včeraj popoldne 76-letnl Giuseppe Malamno šel čez Ul. Im-briani, ga je povozil z avtom Lu-ciano Del Mestri iz Ul. Tigor 12. Malanino se je pobil po levi rami in kolenu desne noge, zaradi česar so ga sprejeli na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden Gre namreč za odpis vseh zemljiških davkov (državnih, občinskih in pokrajinskih), za odpis družinskega davka ter za odpis prispevkov, ki jih kmetje plačujejo za socialno in zdravstveno zavarovanje. Mislim, da je moja dolžnost, da ob tej priliki povem, da sta Kmečka zveza iri Zveza malih posestnikov poslali skupno vlogo na vladni generalni komisariat že 29. avgusta, 28. avgusta pa sem kot pokrajinski svetovalec pisal predsedniku pokrajine, ga opozoril na resnost položaja in ga zaprosil, da stori vse potrebno za pomoč prizadetim kmetom. V teh dneh je predsednik vlade predsedoval seji, pri kateri sta sodelovala minister za finance in kmetijstvo. Minister za finance je povzel prve korake za to, da finančni uradi ugotovijo cone, za katere se lahko izvede odpis davkov. Minister za delo naj bi prevzel mere za odpis prispevkov, ki jih kmetje plačujejo za zdravstveno in socialno zavarovanje, minister za kmetijstvo pa naj bi določil področja, za katera bi odložili plačilo agrarnih menic za 24 mesecev _ _ pa zadostni ukrepi, zato pričakujemo, da se ne bodo oblasti omejile le na indirektno obliko podpore, ampak da bodo kmetje deležni v prvi meri direktne pomoči, ki jo smatram za najvažnejšo in najučinkovitejšo. ING. JOSIP PEČENKO so seveda le delni in ne- Prosvetno društvo »Igo Gruden« lz Nabrežine bo priredilo 7. oktobra izlet na Reko In v Crikvenico. Vpisovanja in pojasnila v društvenih prostorih od 20. do 21. ure. Kolektivni ali osebni potni list. Vpisovanje do 23. t.m. Pohitite in’ se čimprej vpišite za ta tako lep Izlet! Mali oglasi »PLASTIKA« . Trst, (JI. D'Amiunzlo St. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam iiudl: toro ce raznovrstne ter športne. namizne prte (cerade). cedilnike za posodo, prizme, žimnice za na nurje, vreče za perilo m obleke itd vse >z plastike in gume po zmernih cenah Obiščite ['asi PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m, preproge vseh vrst za sobe in hodnike, pode iz gume, linole. ja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo, torbice, zavese In vse ostale predmete iz gume in plastike dobite pri 1TALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6. OPEL RECORD 1955 prodam. Za Informacije telefonirati št. 70-050 od 9. do 12. ure. ^Včerai-danes U ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19 septembra 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 8 oseb UMRLI SO: 40-1 etn 1 Alceo Luohesl, 77-letna Rosalla Godni-g por. Campo-novo, 30-letni Serglo Giugovaz, 42-letna Pia Sponza por. Va-tova. 60-let-na Maria Žago, 64-letna Irene Belila por. Giuliuzzt, 65-letni Angelo Mar-zocco, Federlco Ellero star 1 dan. Prireditve in objave Simfonični koncert v Avditoriju * Pri glavni prodajalni listkov ,jjj lerijl Protti se nadaljuje Jj t(jj. vstopnic za simfonični konc _ poč škega filharmoničnega or, senu"1 vodstvom dirigenta Erminia lb, flo-.. _______i-orfutke Al"* ,i. in s sodelovanjem harfistke j|. velle Sohirinzl, ki bo v PeteK uri v Avditoriju. , Program oosega skladbe: R®5 pi> Obleganje Korinta (slmfomJ zetti — Koncert za harfo in " (novo za Trst); Weill — *, fr za tri groše« — suita; Bran« džarskj plesi. Rascel v Verdiju Danes zvečer ob 21. uri ** dališču Verdi prva predstava nui}; ne komedije Garineia in ■ | ja «Enrico 61» z Renatom n-led#l v glavni vlogi. Pri bla«aJ t^jnic ** I šča se nadaljuje prodaja vs I prvo predstavo. Nazionale 16.00 »Svet na I EasWJIT« mondo sulle spiaggie). e lor. Prepovedano mladini leta. -n tl#jr enlce 15.30 »Mož, ki |Se V ty Valante« (L’uomo JJne. ^ berty Valance) John "" povedano mladini. 02'^,! Excelsior 16.00 »Kakor J_ jng®1,' (Come ln uno specchiot ji V Bergmanov film. Prepo?e dim ,SR| in«* Grattacielo 16.00 «PovelJm*J^(#‘ (Ponte dl comando). Easu,{ Alec Guinness. Dirk (J Arcobaleno 16.30 »V vrtiM^ Q> col vento). Technicolor ble, Vivien Leigh, L*sl Olivia de Havilland. Superctnema 16.00 «ZeMrj*tJna»£ (La giumenta ve rde 1^^ ff lor. Sandra Milo, Bou' vedano mladini izpod 1*- Jt5’ Alabarda 15.30 «MoJa Uu ^ aiiK>r!„. pisana na vetru« (M 5 seritto stil vento). Techn rita Montiel. (V>5 Aurora 16.30 «Serif v krilu« riffo in gonella). (Li Garibaldi 16.30 »Rakete v » f. r sili in giardino). Teotm ^ iNevvmann. rlj». >-j Cristallo 15.30 21.30 »El ~ S«1* nitolor. Charlton He»w ’ , Loren. (1 Capitol 16.00 »Mladi leoni). Marlon Brando, ry Clift, Dean Mart,in:„ucu5*' ,ki< Impero 16.30 «Tot6 Dia6I,,oitf0',i«l-3uimo //Vulkan, T^1 Massimo 15.45 «Vulkan^ve) (Vulcano figlio dl color. Miohel Gordon. po Moderno 16.00 «Razpor<>ka ,a0a)-^, jansko« (Divorzio Margello Mastroianni. r .pomladim. -ig f J,,/ Astoria 16.45 »Ali, ^ da« (Ali mago d’orieni" ,l( color. Vlttorlo Veneto 17 00 ^ (L'ecllssi). Alain D‘%1,1. Vittl. Prepovedano ■ -«» Abbazia 16.00 »Štirje ouattro dlsiperati). John Saxon. K Marconi 16.30 »Toplo c"e'of^ (L’ocohio caldo del *'■..g v,, v color. Rock Hudson, " ^ Ideale 16.00 «PasJi svet"^^ ne). Technicolor, PreP°v dini. Skedenj 20.00 »Trije tre moschettieri). Razna obvestila Danes, 20. t. m., ob '^zbo^ist^ Verdi v Miljah i^° koH"1 Govoril bo tajnik tržaške^ 0 ^ je- ne federacije ^aolo S^lcU° »Borba za mir in dem®* vs‘‘ danjem trenutku«. Vabo *#* MLADINSKA 0* od< (*'' vabi člane Glavnega t- stanek, ki bo v petek 20.45 v Ul. Geppa 9/1*' NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored 20. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmet-tl. Borzni trg 12 KINO «IRIS2 * ColU* Pl«’ ----"" o\ 20. policijski film: VELIK* VR0^ (II grande Igrajo: GLENN FORD in GLORIA GRA^ ^ Mladini pod 1** prepovedan. HOTEL ESPLANADE ZAGREB Tel. 52222 Te>e* „1, s «T V kategorije z 230 moder ho opremljenimi id^J In \n kAmfnrtni rMlavrant. bar. OOP Hoiel «A» MM!- — _ „ ___ radloaparati In televizijo. Komfortni restavrant, bar, nOjm^fk" ternacionalni artistični program, dvorane za vsakovrstne svečane sprejeme. Danes v «SUPERCINEMA PRINCIPE' ' FILM, KI GA HOČE VSAKDO VIDE1'1" ZELEM ROBIH £AQTMANCOLOR SANDRA MILO BOURVIL i. k 6LAUDE AUIA PKEiUTlEDANO MLADINI POD JSKl DNEVNIK — 5 — 20. septembra 1962 MhCJM Cllčih Nvaja Wk lm: male žene danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri film: V (PICCOLE DONNE) OB PODRAŽITVI MESA IH MLEKA Sindikalni predstavniki predlagajo touies v «ARC0BALEN0» !'.... OrStliNICK t' _ CLARK GABLE • VIVI EN LEIGH ml HGWARD • OLI VIA deHAVlLL AND v VRTINCU Va predstava ob 16.30, zadnja ob 21.30 Izkaznice in darilne vstopnice ne veljajo! * zvišanje odkupne cene mleku V soboto dopoldne zborovanje Kmečke zveze v Sorici, kjer bodo obravnavali te in druge kmečke probleme Visok dvig cene zelenjavi, senu in raznim kmetijskim pridelkom, ki so bili najbolj prizadeti zaradi hude in dolge poletne suše, ter po drugi strani padec cene živini zaradi velike ponudbe, ki je prav tako v zvezi s pomanjkanjem oziroma podražitvijo sena, so sprožili val polemik in protestov zlasti od strani direktnih obdelovalcev, ki so jih že obravnavali tudi na sestanku, ki ga je organizirala Kmečka zveza v prosvetni dvorani v Gorici na Korzu Verdi že v avgustu. Čeprav se je seno in tudi otrobi (ki so za okrog 20 lir pri kg dražji) tako podražilo, pa je cena mleka pri proizvajalcu ostala v glavnem nespremenjena in ga plačujejo po 40 do 50 lir liter, medtem ko ga mora plačati potrošnik v mestu po 90 lir. Vsekakor bi bilo potrebno ceno mleku vskladiti z dejanskimi stroški živinorejca, predvsem pa bi bilo potrebno zmanjšati razliko med ceno, ki velja pri proizvajalcu in med ceno, ki jo mora za mleko plačati potrošnik. Podobno je tudi vprašanje cene mesa. Kmetje se pritožujejo, da mesarji ponujajo zelo nizko ceno za živino in bil je primer, ko so plačali za štiri stote težko govedo komaj 29.000 lir. Cena živini je na splošno padla za 30 do 40 odstotkov, cena mesu po mesnicah pa je ostala ista. Zato predlagajo kmetje, naj bi jim goriška občina dovolila direktni zakol in prodajo mesa v posebni mesnici za pokritim trgom v Gorici* ker bi tako šli mimo tistih posrednikov, ki pri živi živini, odnosno mesu, največ zaslužijo. Mesarji s svoje strani pa pravijo, da večino živine za zakol, ali pa celo meso, uvažajo iz inozemstva, ker da je boljše kakovosti kot pa domača in da se padec cene domači živini na splošno sko-ro nič ne pozna prav zaradi majhne količine, ki pride zanjo v poštev. Na sestanku županov prejšnji teden v Gorici so postavili zahtevo, naj bi začasno omejili uvoz živine in mesa. S tem bi zmanjšali ponudbo in zvišali ceno živini v korist domačega živinorejca. Z druge strani skušajo preprečiti preveliko prodajo živine in s tem nevarno zmanjšanje staleža goveje živine na Goriškem s tem, da nudijo živinorejcem krmilno koruzno moko s potrebnimi dodatki po znižani ceni, ki je za 1350 lir pri stotu nižja od normalne prodajne cene. Prvo razdeljevanje, po 50 kg na glavo živine je že v teku in naj bi zadostovalo za nekaj tednov. S tem naj bi omilili pomanjkanje krme in prebrodili krizo v pčehrani goveje živine. V zvezi s temi, nadvse aktualnimi problemi, je tudi pokrajin- sko tajništvo Kmečke zveze (Al-leanza coltivatori) sklicalo za soboto 22. t.m. ob 10.30 dopoldne na Trgu C. Battisti v Gorici javno zborovanje kmetov, da bi se pogovorili o navedenih in drugih kmetijskih problemih. V zvezi s tem postavljajo sindikati tudi zahtevo, naj bi se zvišala odkupna cena mleka pri proizvajalcu na 100 lir za liter, naj se odpiše najemnina v kmetijstvu za tekoče leto, naj se odpravijo ali znižajo davčna bremena kmetom in naj se določi minimalna cena za meso. Obenem postavljajo zahtevo po celotni izvedbi zakona od 31. 7. 1960, ki pravi, da v primerih vremenskih nezgod država lahko priskoči prizadetim kmetom na pomoč do zneska, ki predstavlja 80 odst. povzročene škode. O vsem tem bodo sindikalni predstavniki govorili na zborovanju. Pred zborovanjem pa bo povorka kmetijskih traktorjev po glavnih goriških ulicah. Jesen prihaja Po hudi vročini v poletnih mesecih, se je po zadnjem dežju tudi na Goriškem precej ohladilo ozračje. Včeraj se toplomer ni dvignil preko IS stopinj, ponoči pa je padel že tudi do 5 stopinj. Podobno poročajo tudi iz drugih krajev in tako so imeli včeraj v Trbižu v Kanalski dolini kar mraz, saj je ponoči padlo živo srebro na 2 stopinji nad ničlo podnevi pa ni šlo preko 8 stopinj. Taka nagla sprememba je zelo nevarna, zlasti za starejše in manj odporne ljudi. Nekateri so že privlekli iz naftalina volnene puloverje in druge kose oblačila ki pridejo v poštev v pozni jeseni in pozimi. uri, od koder »e bo razvil sprevod po krminskih ulicah do trga pred občino, kjer bo nagrajevanje. Seveda bodo postavili ta dan tudi paviljone za prodajo izbranega domačega grozdja in za po-kušanje domače kapljice. V Gorici pa bo praznik grozdja v nedeljo 30. t.m. V Ljudskem vrtu bodo postavili v ta namen nekaj paviljonov, kjer bodo prodajali grozdje, vino in jabolka domačega pridelka, posebno tista iz Brd. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Podprli so zahtevo občanov da se uredi cesta čez Kras Za kritje lanskega primanjkljaja bodo najeli 3,9 milijona lir posojila Prejšnji teden je bila v Doberdobu redna občinska seja. Prisotnih je bilo 13 svetovalcev. Po prečitanju zapisnika s prejšnje seje in dnevnega reda so takoj prešli na obravnavanje posameznih točk. Določeno je bilo, da bo občina prizadetim kmetovalcem zaradi suše odbila družinski davek, da vsaj nekoliko olajša prizadete. Občina bo zaprosila nadrejene oblasti, da čim-prej priskrbijo živinorejcem krmo, ker bodo v nasprotnem primeru morali živino prodajati. Do-berdobski občani se v glavnem bavijo in preživljajo z živinorejo in je bila v letošnji sezoni najbolj prizadeta med goriškimi iiiuiiiHiiiiiiumiiiitmiiiiiiiiiMmitiimiimiiiimiiiiHimiiitiHiiiitiiHiiiiiiiiHiiiMiiiiMiiiiiiMiiinMiuHiittii DANES ZAČETEK VPISOVANJA V GORICI Otroški vrtci so oživeli Včeraj so zaključili vpisovanje v otroške vrtce po vaseh V NEDELJO V KRMINU Praznik grozdja z alegoričnimi vozovi Kakor lani bodo tudi letos priredili praznik grozdja v pokrajinskem merilu v Krminu, in sicer v nedeljo 23. t.m. Qb tej priliki bodo organizirali tudi sprevod alegoričnih vozov po krminskih ulicah, katerega se lahko udeležijo vozovi iz Goriške in iz sosednih pokrajin. Za vsak alegorični voz (prijave so bile zaključene že 15. t.m.) bodo prireditelji dobili po 25.000 lir kot prispevek za stroške. Poleg tega pa so določene še tri nagrade po 15.000, 10.000 in 5.000 lir za tri najboljše vozove, ki jih bo ocenila posebna komisija. Zbirališče vozov bo pred železniško postajo v Krminu ob 14. Šolska poslopja so v zadnjih dneh oživela, na doslej praznih in tihih hodnikih se zopet oglašajo glasovi vzgojiteljev, ki prihajajo poizvedovat na tajništvo kaj bo novega prineslo novo šolsko leto; tu in tam srečaš tudi dijaka, ki ga je pot zanesla med znane zidove. Posebno dosti dela pa imajo šolske sluge in pomožno osebje, ki čisti in pospravlja, da bo otvoritev šolskega leta zares svečana, takšna kot se spodobi! Pri slovenski šoli v Ul. Randac-cio delavci urejajo Igrišče in popravljajo tudi dohod na dvorišče. V celotni stavbi Je že veselo, kot da bi se šolski pouk moral pričeti že Jutri. Vsi, od sluge do članov tajništva, imajo polne roke dela. Tudi otroška vrtnarica je prišla v vrtec, da uredi vse kar Je potrebno za prihod malčkov, ki so bili v poletnih mesecih pod popolno nego staršev. Pospravlja igrače, ureja delovni prostor, da bo nalmlajšim čim bolj prijetno. Nekaj mamic je še pred določenim rokom prišlo vpisat svoje malčke kar v otroški vrtec v Ul. Randac-cio' ker jim je ta najbližji. Doslej so vpisali predvsem tiste, ki bodo prvič preživeli brezskrbne otroške urice v večji družbi, v okrilju stavbe ,ki jih bo Se dolga leta imela v svojem varstvu. Od danes pa do vključno 25. septembra bodo vpisovali slovenske malčke za oba otroška vrtca v Ul. Croce 3, kakor je pred dnevi sporočila občinska uprava. In urnik vpisovanja Je od 9. do 12. ure. Vpisovali bodo otroke rojene 1957, 1958 in 1959. Starši ali skrbniki morajo predložiti poleg rojstnega lista še potrdilo o cepljenju proti kozam, davici in otroški paralizi in plačati mesečni prispevek za šolsko kuhinjo, ki je lani znašal po 1000 lir. Vpisovanje sc je včeraj zaključilo tudi po okoliških vaseh in v Pevmi ter Standrežu je bilo kar živahno te dni v prostorih otroških vrtcev. Na podeželju je ta ustano-nova izredno potrebna, saj so mnoge mamice preobložene z delom na polju in dome, da bi se lahko v dovoljni meri posvetile ves dan svojim najmlajšim. Pod skrbnim vodstvom in v veseli družbi bo njihovim najdražjim minil dan kot blisk, prijetno jim bo, mamicam pa odvzeta velika skrb in zadovoljstvo nad pravilnim razvojem otroka vedno večje. občinami. Suša je uničila ves letošnji pridelek, požari, ki so se ponavljali in uničili pašnike in travnike, pa so upepeljili, kar je bornega ostalo. Zato občani pričakujejo od oblasti takojšnjo pomoč za ohranitev živinoreje, ki iz leta v leto peša. Občinski svet je obravnaval tudi pismo občanov, ki se pritožuje nad stanjem ceste Dol-Doberdoh-Selce, ter prosijo občinsko upravo, da pošlje delegacijo k predsedniku pokrajine. Svetovalci so določili, da bo župan Andrfej Jarc vodil doberdobsko delegacijo v imenu občinske uprave. O sprejemu delegacije na pokrajini smo v našem listu že poročali. Občinski svetovalci so odobrili primanjkljaj za leto 1961, za katerega kritje bodo zaprosili posojilo v znesku 3,9 milijona. Med slučajnostmi je bilo sklenjeno, da bo občina takoj pričela z nabiralno akcijo prispevkov za ponesrečence potresa V južni Italiji. Ob zaključku so sklenili, da bodo zaprosili upravo CAFO, naj priskoči na pomoč prizadetim kmetovalcem zaradi suše, z znižanjem plačevanja vodarine za kritična meseca julij ih avgust. . Sejo so zaključili z obvestilom župana, da bo prihodnje zasedanje sklical po potrebi. le. Vabimo vse odbornike, da se seje za gotovo udeležijo. Pogovorili se bodo o bilanci delovanja športnega društva lani in o načrtu za delo v nastopni sezoni ter še o drugih aktualnih problemih. Sestanek športnikov v Sovodnjah Danes ob 20. uri zvečer bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah seja odbora športnega društva. Pri padcu z drevesa se je potolkel Včeraj okrog 17. ure so pripeljali v goriško bolnišnico 14-let-nega Claudia Cozzutta iz Gorice Ul. Vicenza 22. Zdravniki so u-gotovili, da se je deček opraskal po obrazu ter udaril na prsih in trebuhu. Zato so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Deček je povedal, da je dobil navedene poškodbe, ko je padel z nekega drevesa. Pri delu se je zbod’a Včeraj popoldne ob 16.30 je prišla po pomoč v goriško bolnišnico Luciana Braidotti iz Gorice Ul. Lungo Isonzo 111. Ko je imela na delu opravka z mehaničnim šivalnim strojem, se je dvakrat zbodla v sredinec leve roke. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov. Okrevala bo v štirih dneh. ........... ZBOROVANJE USLUŽBENCEV PODJETJA RIBI Spor v podjetju moti ves avtobusni promet Uslužbenci vztrajajo pri svojih zahtevah Delavska zbornica sporoča da so v torek zvečer uslužbenci podjetja RIBI v Gorici imeli sindikalno zborovanje, ki mu Je predsedoval predsednik vsedržavne sindikalne federacije te kategorije, g. Torricl-ni iz Rima. Federacija* v imenu katere je govoril, je vključena v CGIL in se že dolgo prizadeva, da bi se uredili medsebojni delovni odnosi med delodajalci in uslužbenci, ki že dalj časa zaman zahtevajo ureditev svojega delovnega položaja. Stališče ravnateljstva gorlškega podjetja RIBI je bilo doslej eno najbolj trdovratnih in kljub številnim stavkovnim akcijam uslužbencev se spor ni rešil. O zadevi so bili obveščeni ne samo vsi sindikati, ki so se vključili v borbo, marveč tudi lokalne oblasti in pa ministrstvo za delo. Položaj zelo neugodno vpliva ne samo na uslužbence in njihove družine, marveč Je večkratna odsotnost z dela povzročila precejšnje motnje v prometu naše pokrajine in v prometnih zvezah, ki jih obdržuje RIBI z večjimi mesti Govornik je obljubil zanimanje centralnih sindikalnih organov v Rimu. Pozanimal se bo tudi pri vladi in ministrstvih, da se prepreči nadaljnje neredno poslovanje tega velikega gorlškega avtoprevoz-nega podjetja. Na zborovanju so sklenili, da ne bodo prenehali s stavkovnim gibanjem, dokler vodstvo podjetja ne bo odnehalo, bklenili so tudi, da bodo stavkali, ne da bi predčasno napovedali dan in uro njihove odsotnosti z delovnega mesta. S SPD V FURLANIJO Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 7. oktobra popoldne avtobusni družinski izlet v Furlanijo. Izletniki bodo obiskali Gonars, kjer je bilo med vojno znano taborišče internirancev, dalje Cervinjan staro trdnjavo Palmanovo, Oglej z njegovimi zgodovinskimi spomeniki. Vrnili se bodo preko Tržiča in Doberdoba v Gorico. Odhod izpred kavarne Bratuš v Gorici ob 12.45, iz Podgore ob 13. uri. Vožnja za člane po 500 in za nečlane po 550 lir. Povratek okrog 22. ure. Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 3. oktobra. VERDI. Zaprto. CORSO. 17.15: «Nekaj kar peče« (Qualcosa che scotta), T. Dana-hue in T. Steves. Cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.00: «Svet ponoči« (II mondo di notte). Film tech-nicolor, mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE, ib 30: «Maurizio, Pep-plno in manekenke«, M.. Arena in Peppino Di Capri. Cinemascope v barvan DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERA!URA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18 stopinj ob 10. uri in najnižjo 10,8 stopinje ob 2.40 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 58 odstotkov. BRANJA KUKURUZA (WVA DVOREDNi kombajn za kukuruz »Z MA J-2 « ^-JE JE NAJSLOŽENIJA I klJRUZA - KOMBAJNOM /NO 1 LAKO UZ Ml-W5Lno UCEŠCE radne 1 NIŠKE TROŠKOVE PROIZVODNJE NAJSKUPLJA OPERACIJA U PRO ZVODNJI ZMAJ-2 BRANJE SE OBAVLJA JEDNO- Kombajn vuče traktor nominalne snage 45—50 KS. Mašina dobiva pogon preko kardanske osovine (standardni broj obr-taja S40 o/min), Razdjeljivači sa privodnim lancima osigura-vaju dovodjenje i uspravnih i poleglih stabljika jzmedju beračih veljaka. Berači valjci otki-daju klipove so stabljika i dje-lomično ih komušaju. Obrani klipovi se slijevaju u elevator koji ih transportira u priko-licu prikačenu za berač. Stab-ljike koje ostaju na zemlji po-slije prolaza beračeg dijela ma-šine zahvača sječka, sitni ku-kuruzovinu i ubacuje je u puž-ni transporter. Pužni transporter odvodi isječenu masu u ventilator, a ovoj je ubacuje u pn-kolicu koja se, vučena posebnim traktorom, kreče pored agregata traktor-berač. U slučaju da korisnik mašine ne želi odvoziti kukuruzovinu s polja, pužni transporter i ventilator isključuje se iz rada (postu-pak je vrlo jednostavan) i sječka raslura usitnjenu kukuruzovinu iza mašine. Jesensko oranje može se početi neposredno po branju dvorednim kombajnom Zmaj-2. Gubici pri radu dvorednim kombajnom iznose 1—2% od pri-nosa i pri najtežim uslovima rada. (Gubici pri ručnom branju su prosječno 3—4% od pri* nosa.) Klipovi obrani kombajnom Zmaj-2 djelomično su okomuša-ni, tako da ih prije uskladi-štenja treba dopunski komušati. Za ovu svrhu Industrija Zmaj proizvodi stacionarnu komušalj- ku velikog kapaciteta, koja može okomušati klipove obrane sa dva ili tri kombajna. Otkidanje klipova kombajnom Zmaj-2 ostvareno je na potpuno novom principu u odnosu na klasične koncepcije ma-šina za branje. Osi obrtanja be-račkih valjaka medjusobno su ukrštene tako da klipovi od-mah po otkidanju padaju u elevator ne zadržavajuči se na beračim valjcima. Time je potpuno eliminirano oštečenje i krunjenje zrna sa klipova. Berači dio mašine (razdjeljivači, privodni lanci, valjci i elevator za klipove) konstruiran je kao poseban sklap, oso-vinama vezan za ramu mašine 1 može se lako demontirati. U tom slučaju kombajn za kukuruz postaje silažni kombajn, koji se sastoji iz rotora, pužnog transportera i ventilatora. Si-lažnim kombajnom mogu se ski-dati sa polja sve vrsti silainih kultura (lucerka, trava, uljana repica, lišče šečerne repe, gra-horica) i sijeno iz otkosa. Višina hedera kombajna Zmaj- 2 podešava se preko čeličnog užeta vezanog za hidraulik trafc-tora. Pri radu u uspravnom, visokom kukuruzu heder se mo-še podiči više i dobiva se bo-lja preglednost i brzina. Pri radu u poleglem kukuruzu sa visečim klipovima heder se spušta do tla. Ruda za vuču kompajna Zmaj-2 može se postaviti u rad-ni i transportni položaj. Pri transportnom Položaju rude kombajn i prikopčana prikolica prate trag traktora, čime je omogučena prohodnost i na uskim putevima. Razdjeljivači za podizanje poleglih stabljika i njihovog do-vodjenja do privodnih lanaca zglobno su vezani za ramu hedera tako da kopiraju teren. r. e 3 1 J Zazor izmedju valjaka može se podešavati uslovima rada. Za zelene, jake stabljike sa krupntm klipovima potreban je veči zazor nego za rad u su-hom, prezrelom kukuruzu. Prostim pomicanjem ručice, preko ekcentarskog mehanizma porniče se prednje ležište gornjeg valjka i mijenja zazor izmedju valjaka. Zbog izkošenog položaja valjaka klipoVi po otkidanju odmah padaju u elevator. Dčnji berač-ki valjak zaklapa sa horizonta-lom ugao od 35° pri radnom položaju hedera. Kombajn je konstruiran za medjuredni razmak kukuruza od 70 cm, ali on uspješno radi i pri razmacima od 65—80 cm a i Rotor sječke ima 18 pokret-nih noževa sa lako zamjenjivom radnom oštricom. Obrče se veli-kom brzinom u kugličnim leži* Štirna. Višina sječenja može se podešavati promjenom višine rotora u odnosu na kotače berača. Mrina mašine 2300 mm n® dužina mašine 6500 mm P0DACI ZA OVOREDNI KOMBAJN ZMAJ-2: UKUPNA ŠIRINA AGREGATA t(‘S‘na Mašine točkova ehzije ■>e guma 2000- 3000 mm 2100 mm 7,5 x 16 Pritisak uzduha u gumama 2 atm Težina mašine 1400 '37”6; 3. Nikolaj Sokolov (SZ) 8’40”6. • 110 m zapreke 1. Anatolij Mihajlov (SZ) 13”8; 2. Giovanni Cornacchia (It.) 14”; 3. Nikolaj Bejresutski (SZ) 14”2. • 400 m zapreke 1. Salvatore Morale (It.) 49”2 (izenačen svetovni rekord in rekord prvenstev); 2. Jorg Neumann (Nem.) 50”3; 3. Helmut Janz (Nem.) 50”5. • 4 x 100 m 1. Nemčija 39”5 (rekord prvenstev ; 2. Poljska 39”5; 3. Vel. Britanija 39”8. • 4x400 m 1. Nemčija 3’5”8 (rekord prvenstev); 2. Velika Britanija 3’5”9; 3. Švica 3’7”. • Višina 1. Valerij Brumel (SZ) 2,21 (rekord prvenstev). 2. Stig Petterson (Šved.) 2,13; 3. Robert Savlaka-dže) (SZ) 2,09. bodo posegli v borbo razen lanskega prvaka Tolmina še Anhovo, Branik in verjetno Primorje iz Ajdovščine. Prvo kolo bo potekalo po sledečem razporedu- v Vipavi: Vipava -Branik; v Anhovem: Anhovo - Tolmin; v Ajdovščini: Primorje - Adria. V nedeljo bc tudi začetek mladinskega prvenstva novogoriške nogometne podzveze. Sodelovale bodo mladinske enajstorice NK Gorice, Branika, Tolmina, Anhova, Primorja in Vipave. V I. kolu se bodo .pomerile mladinske enajstorice: Primorje - Gorica, Vipava - Branik in Anhovo • Tolmin. Tekme članov se bodo pričele ob 16 uri, mladincev pa ob 13.30 uri. uiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiaiiuiiiiniiaiii Z UDELEŽBO ŠTIRIH EKIP V nedeljo ženski mednarodni turnir v odbojki Tekmovanje bo v organizaciji športnega združenja Bor V nedeljo bodo imeli ljubitelji odbojke priložnost, da prisostvujejo izredno zanimivemu turnirju, ki ga vsako leto SZ Bor prireja za ženske ekipe. Turnir ima mednarodni značaj zaradi nastopa ljubljanske odbojkarske ekipe. 2e lani so Ljubljančanke zmagovito zaključile turnir, ki je potekal ob udeležbi italijanskih prvakinj Časa della Lampada in moštva prirediteljev. Letos se je število povečalo, ker se bodo tekmovanja udeležile tudi igralke kluba AGI iz Gorice. Kot lani, bo tudi letos potekala borba za osvojitev prvega mesta med ljubljanskimi odbojkaricami in njihovimi najresnejšimi tekmicami iz Trsta Časa della Lampada. Večkratne italijanske prvakinje so v zadnjem letu še ojačile vrste, zaradi česar lahko pričakujemo ne samo zanimive, temveč tudi ostre in razburljive borbe. Za ostali dve mesti pa se bodo potegovale Tržačanke Bora in Goričanke. Turnir bo v nedeljo na igrišču športnega združenja Bor na Vrdelski cesti. Točen razpored in urnik tekmovanja bomo objavili v prihodnjih dneh. Slovenska conska liga Trije goli Gorice Delamarisu v 3 minutah V nedeljo sta se v Šempetru pri Gorici pomerila Gorica in Delamaris iz Izole. Zmagala je Gorica z rezultatom 4:2 (1:2). Kljub temu, da so domači že v 5’ prišli v vodstvo po Cemicu, so gostje zaključili prvi polčas v svojo korist z goloma, ki sta ju v 33’ in 38’ dosegla po grobih napakah domače obrambe iznajdljiva Januš in Božič. V drugem polčasu je tempo močno popustil in je že kazalo, da bo Delamaris odnesel obe dragoceni točki, saj je v 78’ še vedno vodil z Tedaj so Goričani začeli s strahovitim fihišem in v treh minutah dosegli tri gole. V 79’ je Hlede s kakih 22 m z ostrim strelom tik ob stativi izenačil, dve minuti kasneje pa Je mladi Reščič že povedel na 3:2. V 82’ le Mozetič iz približno 25 metrov zadei stativo, odbito žogo pa Je Hlede z ostrim strelom poslal v mrežo gostov in s tem postavil rezultat tekme. Kljub porazu so gostje zapustili dober vtis, saj so bili večji del igre enakopraven nasprotnik. V nedeljo bo Gorica gostovala v Ljubljani, kjer se bo pomerila z istoimenskim klubom. Delamaris pa bo v Kopru sprejel v goste celjskega Kladivarja, ki letos zaradi slahe forme ni tako močan nasprotnik, kot je bil prejšnja leta. Slovenska rokometna liga Ajdovščina uspešna Rokometaši Ajdovščine so na domačem igrišč’’, zanesljivo odpravili Partizana iz Šentvida (Ljubljana) z rezultatom 24:19 (14:18). Domačini so si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Med domačimi je bil najboljši Ipavec, ki je dosegel 10 golov, med gosti pa Bonča s 6 goli. —jo ’ v . > • '-t, < Maratonci se po dveh krogih po stezi pripravljajo, da zapuste sta- dion in se podajo na beograjske ulice Slovesna podelitev kolajn. Na sredi je zmagovalka na 400 m Rusinja Itkina, na njeni levi drugoplasira na Angležinja Griveson, kateri čestita član Glavnega odbora IAAF, na desni pa llolandka Van Der Zwaard, ki je osvojila bronasto kolajno • Daljina 1. Igor Terovanesjan (SZ) 8,19 (rekord prvenstev); 2. Rainer Ste-nius (Fin.) 7,85; 3. Pentti Eskola (Fin.) 7,85. • Palica 1. Pentti Nikula (Fin.) 4,80 (rekord prvenstev); 2. Rudolf Toma-šek (CSSR) 4,60; 3. Kauko Ny-stroem (Fin.) 4,60. • Troskok 1. Jožef Szmidt (Polj.) 16,55 (rekord prvenstev); 2. Vladimir Go-rajev (SZ) 16,39; 3. Oleg Fedose-jev (SZ) 16,24. • Krogla 1. Vilmos Varju (Madž.) 19,02 (rekord prvenstev); 2. Viktor Lipsnis (SZ) 18,38; 3. Alfred So-sgomik (Polj.) 18.26. • Disk 1. Vladimir Trusenjev (SZ) 57,11 (rekord prvenstev); 2. Cornelius Koch (Hol.) 55,96; 3. Lohtar Milde (Nem.) 55,47. • Kladivo 1. Gyula Zsivoczki (Madž.) 69,64 (evropski rekord); 2. Aleksej Bol-tovski (SZ) 66,93; 3. Jurij Baka-rinov (SZ) 66,57. • Kopje 1. Jan Lusis (SZ) 82,04 (rekord prvenstva); 2. Viktor Cibulenko (SZ) 77,94 ; 3. Vladislaw Nikiciuk (Polj.) 77,66. • Deseteroboj 1. Vasilij Kuznecov (SZ) 8026 točk (rekord prvenstev); 2. Wer-ner von Moltke (Nem.) 8022; 3. Manfred Boek (Nem.) 7835. • Maratonski tek 1. Brian Kirby (VB) 2.23’18”8; 2. Aurele Vandendriessche (Bel.) 2.24’2”1; 3. Viktor Bajkov (SZ) 2.24’14”8. • Hoja na 20 km 1. Kenneth Matthews (VB) 1 ura 35’54”8; 2 Hans Reimann (Nemčija) 1.36’14”2; 3. Vladimir Golubnički (SZ) 1.36’37’’. • Hoja na 50 km 1. Abdon Pamich (It.) 4.18’46”6; 2. Grigorij Paničkine (SZ) 4 ure 24’35”6; 3. Donald Thompson (VB) 4.29’. ZENSKE • 100 m 1. Dorothy Hyman (VB) 11”3 (rekord prvenstev); 2. Jutta Heine (Nem.) 11”3; 3. Tereza Ciep-la (Polj.) 11”4. • 200 m 1. Jutta Heine (Nem.) 23”5 kord prvenstev); 2. Dorothy man (VB) 23”7; 3. Barbara bota (Polj.) 23”9. • 400 m 1. Marija Itkina (SZ) 53”4 (izenačen svetovni rekord in rekord prvenstev); 2. Elizabeth Grieve-son (VB) 53”9; 3. Mathilde Van Der Zwaard (Hol.) 54”4. • 800 m 1. Gerarda Kraan (Hol.) 2’2”8; 2. Waltraud Kaufmann (Nem.) 2’5”; 3. Olga Kazi (Madž.) 2’5”. • 80 m zapreke 1. Tereza Ciepla (Polj.) 10”6 (rekord prvenstev); 2. Karin Bal-zer (Nem.) 10”6; 3. Marija Piat-kowska (Polj.) in Erika Fisch (Nem.) 10”6. • 4x100 m 1. Poljska 44”5 (izenačen evropski rekord); 2. Nemčija 44’’6; 3. Velika Britanija 44”9. • Višina 1. Jolanda Balas (Rom.) 1,83 (rekord prvenstev); 2. Olga Gere (Jug.) 1,76; 3. Linda Knowles (V B) 1,73. • Daljina 1. Tatjana ščelkanova (SZ) 6,36 (rekord prvenstev); 2. Elzbieta Krzesinska (Polj.) 6,22; 3. Mary Rand (VB) 6,22. • Krogla 1. Tamara Press (SZ) 18,55 (izenačen svetovni rekord in rekord prvenstev); 2. Renata Garrisch (Nem.) 17,17; 3. Galina Zibina (S Z) 16,95. • Disk 1. Tamara Press (SZ) 56,91 (rekord prvenstev); 2. Doris Mulier (Nem.) 53,60; 3. Jolan Kontsek (Madž.) 52,82. • Kopje 1. Elvira Ozolina (SZ) 54,83; 2. Maria Diaconescu (Rom.) 52,10; 3. Alevtina Castitko (SZ) 51,80. • Peteroboj 1. Galina Bistrova (SZ) 4833 točk (rekord prvenstev); 2. Denise Guenard (Fr.) 4735; 3. Helga Hofmann (Nem.) 4676. (re- Hy- So- Najuspešnejše države v Beogt^ po kolajnah po točkah iloia srebne bronaile skupno Sovjetska zveza 13 6 10 29 Vel. Britanija 5 Nemčija Poljska Francija Italija Madžarska Romunija Finska Holandska Švedska Belgija Češkoslovaška Jugoslavija Švica 8 H 5 2 1 0 2 1 1 I 1 1 X 0 14 23 13 4 4 4 8 4 3 2 2 2 1 1 Sovjetska zveza Nemčija Poljska Vel. Britanija Francija Madžarska Italija Finska Holandska švedska Romunija Češkoslovaška Belgija 1871«* 156 106 101 40 34 30 29 20 19 1» 14 !r Jugoslavija IVICI Švica Avstrija Irska Islandija 12 12 4 4 3 1 Na cilju drugega polfinalnega predteka na 80 strova (na skrajni levi) pred Nemko Balzerjevo Irti 1° J Predzadnja je temnopolta Francozinja Marlene VRNITEV n . fe (Nadaljevanje s 3. strani) jj*1 t' trebo, da glasno obsodi ljudi, kajti tudi oni so njeQa :kt,t obsojali s svojimi pogledi, s svojim molkom m s svoji”* nezanimanjem. ^c)l >> Vsem povej — je nadaljeval John, — da je let0 '.m |>a v bodoče ne ndsti name tako močno vplivalo, da jim v bodoče ne la jevati zraka s svojo prisotnostjo. Mtdva bova v kratKe | mesto. Edna in jaz. Povej jim to, vse jim povej! , (S*,? K°. Ed Roberts je začudeno gledal Johna. Kmalu zatc' •ki,1'1 k*!.- — John, zdi se mi, da te ne razumem. — Njeg°v fie t1 n«l bolj toplo. — Mislim, da je takšna vest odveč i” ^„ i1*, t1 |%v kogar zanimala. — Razburjeno je stresal z glavo. ~~ «J* ihnil ”* ti enostavno nisi bil odšel nikamor, John. — Pomah bukom, se obema nasmehnil in odšel. „ ,5 — To je bilo tisto, kar so mi osi obljubili. Raz\nZi)tu 'l je tiho in boječe vprašala Edna. — Vsi ti hočejo P°. V s' se ni prav nič zgodilo, da bi ti začetek novega življen^ g n1*1 J” . John jo je brez besede pobožal po roki in se utritie” fji Mirno sta nadaljevala pot. John se je še enkrat °zX!> V1 vzdolž glavne ulice. Sonce se je bilo medtem povzPe 11 ulico obsijalo s polnim Sijajem. Se nikoli se Johnu mesla niso zdele tako lepe in tako tople, kot tega j”*r « I o S SREČKO IZPIT. Ufigpli b0jlVPrš«rihasmo v kupeju. Vsakdo ima na razpolago kar dva sedeža. Poleg mene sedi starejši gologlav.mož,, ki je vstopil z mano v Trstu. Drugi dve sta ženski, od katerih je ena starejša. Pogovor začno ženske. Najprej o vremenu, potem, od kod je kdo; končno celo o politiki. Lepo je poslušati, kako mlajša gospa opisuje lepote Plitvičkih jezer, kamor je šla z možem, ki je trenutno zaposlen pri strokovni komisiji za. neko novo tovarno v Zagrebu. Starejša gospa pa rajši govori o časih, ki jih je prebila v Abesiniji, kjer je bil njen mož častnik. Sam se nisem mislil udeležiti pogovora, ker sem imel druge skrbi po glavi. Peljal sem se na prvi univerzitetni izpit v Padovo. Pred tremi tedni sem se bil vrnil domov, da sem vso snov še enkrat temeljito predelal. Kljub pripravi sem se čutil neeotov PovieCem debelo knjigo iz aktovke in jo odprem na podstavku pri oknu. V nekaki poltemi listam od začetka dalje. Pred očmi mi plešejo razne kemične formule in nešteti fizični in kemični zakoni. Potem spet zaprem knjigo, nalahko edprem zaveso in pogledam skozi okno. Drvimo mimo manjše vasi: ob poti čakajo delavci s kolesi in motorji, da odpelje vlak. Brhko dekle je najbrž komaj vstalo in vleče vodo iz vodnjaka ob hiši. Iz prednjega voza ji pridno mahajo v pozdrav nagajivi vojaki. Dekle jih pogleda in jim sramežljivo odzdravi. Spustim zaveso in se malo zamislim. Spomnim se na slovo od prijatelja na postaji, želel mi Je uspeha, a jaz sem mu veselo in ravnodušno odgovoril: «če ne izdelam, odprem podjetje, o katerem sva že govorila in denarja ne bo manjkalo.* Potolažim pa se, da je že toliko ljudi končalo univerzo in zato ne morejo biti izpiti nekaj nemogočega. Pomislim na poklic, ki ga bom čez nekaj let opravljal med svojim ljudstvom in hipoma sem drugačnih misli. Spomnim se, da moramo bi- ti pogumni in samo tako bomo ohranili tu svoj rod. Spet sežem po knjigi. Med listanjem pogledam gospoda poleg sebe in najina pogleda se srečata. Nasmehneva se drug drugemu. «Prvi izpit?* «Prav tako! Zato tudi toliko strahu, kot sami vidite.* «Nič se ne boj, sinko!* Začudila sta me taka zaupnost In domačnost. «Tudi jaz sem študiral in delal izpite na univerzi. A da po pravici povem, kljub dobri pripravi nisem bil nikoli docela gotov, toliko manj pri prvem izpitu. Pa je zmeraj šlo v redu.* «Saj tako vsi pravijo in tudi jaz bi rad temu verjel, a dokler človek nečesa ne poskusi, je težko začeti.* «Prepričan sem, da bo šlo, saj poznam univerzitetno družbo. Resni fantje se navadno obnesejo.* Ker je že blizu Padove, se je treba posloviti. V veži univerzitetnega inštituta je precej živahno. Fantje in dekleta se pogovarjajo o izpitu in o snovi. Vsem se poznata na obrazu skrb in negotovost. Govorim s prijateljem, potem greva skupaj na vrt. Tu pa tam je treba na hodnik pogledat številko. Oba sva med srednjimi na vrsti. Začno prihajati prvi iz sobe in skoraj vsi so zadovoljni in srečni; tu pa tam tudi kak žalosten. Končno pridem na vrsto. Vstopim in vljudno pozdravim. Sredi sobe stoji zelena podolgovata miza s tremi profesorji. Po mizi so lepo razporejeni registri, knjige in pepelniki. Sedem za mizo in v razburjenosti izročim knjižico predsedniku komisije. Gleda prve strani, nato pa pogleda mene. Očividno ugotavlja mojo istovetnost. Nato se nasmehne. «Aha, s Tržaškega.* »Da, gospod profesor.* .. »Kot vidim, prihajaš s slovenskega liceja.* »Prav tako.* «v redu! Kako je kaj v vaših krajih?* »Nekako gre.* »Mislim na odnos med manjšino in večino.* «Kar se tiče slovenske manjšine, skušamo najti neki 'modus vivendi’ z večino, ne da bi se odrekali svojim pravicam.* »Prav -je tako. Gotovo več dosežete kot z atentati. A preidimo k stvari.* Nikoli si nisem mislil, da zna biti profesor, ki smo ga videli pri lekcijah vedno resnega, tudi prijazen in radoveden. Zde- lo se mi je, da je vrhnja plast ledu že prebita. Začne se pravi izpit in jezik mi kar teče. V začetku profesor prikimava, potem me pusti, da si dam duška in se v govorjenju sprostim. Približno pol ure traja vse skupaj, nakar me profesor odslovi. Cez nekaj minut pozvoni in grem po odgovor. Vsi trije profesorji stoje za mizo in se prijazno muzajo. Predsednik mi izroči knjižico, rekoč: »Nadaljujte tako! Čestitam! Na svidenje, pa pozdravite mi vse Slovence v vaših krajih.* Vljudno se zahvalim, pozdravim in grem. Verjetno je malo tako srečnih trenutkov v študentovem življenju, kot so tre-nutki po uspešno opravljenem prvem izpitu. Večkrat se spomnim profesorjevih besed o dobrih odnošar jih in srčno si želim, da bi se res to vedno bolj uresničevalo. niči, gospodični Hermini Dolusovi, prekrasen JjjfjL fu Ko bi jo le videla, kako je bila revica srečna.... T.wi. je bila revica srečna.... golobička, nekoliko si prebledela, ti je” morda slat)0' .4 V si se!* Nj »Ne, prav dobro mi je,* je odvrnila Jarmila- M tako lepa in prijetna, le kako sem jo mogla takta LjlCj lepa in prijetna, le kako sem jo mogla taft*1*-£ k ti s tistim krepelcem? žal mi je tudi, da sem jo O? a P, i\ nila, revico. In, da ne pozabim, tudi meni se tl* j»r plašč. GosDod Cožinek bo e-otovn mož beseda.... TO j ^ (V Miroslav Svanderlik SKLADNO DRUŽINSKO VZDUŠJE Poslušala sva radijsko oddajo za starše. O vzgoji otrok.... °lj skladno družinsko vzdušje. Za blagor najinega otroka. Začel sem prvi. Ko sem se naslednji dan vrnil iz urada, sem zenico najprej poljubil in se ji potem prijazno nasmehnil: «Pomisli, draga Jarmila, po grlu sem pognal celi dve tretjini predujma! Prepričan sem, da se zaradi tega ne boš ujezila in mi ne boš rekla žal besede....* «Kako bi le mogla, ljubi možek,* je zagostolela Jarmila. »Kar si storil, dobro si storil! Sedi h kosilu in nikar ne godr-njaj. meso se je tako prismodilo, da ga gotovo ne boš mogel pojesti.* Naslednji dan mi je ženka skočila v objem, ko sem bil še v predsobi; «Milt moj Ernest, čudovito presenečenje sem ti pripravila! Prodala sem tvoj dragoceni harmonij v starinarnici in si za izkupiček kupila novo obleko in sesalec za prah. Reci, če ni bila to sijajna misel!* «Vsekakor,» sem se brez premisleka strinjal. »Toda tudi jaz sem ti medtem pripravil podobno presenečenje. Porabil sem nekaj stotakov Iz tvoje hranilne vloge in kupil svoji taj- plašč. Gospod Cožinek bo gotovo mož beseda.... T° ga hotel zadaviti kar z brisačo in za katerega sl boš polil s petrolejem in neusmiljeno zažgal.* v »Toda to se je vendar dogajalo v času, ko v j t k-«*, ni bilo skladnega vzdušja.* .pir«1' «Da,» je menila Jarmila, »takrat sva se PreF J1', JV vsako malenkost. Toda danes je vse drugače....* -ju ' N ( Objel sem jo: «šele sedaj imamo v našem a ir j« , ki bodo pravilno razvile značaj našega sinka. Piey no pregnan čez prag!* Nekaj tednov po tem, po najini odločitvi, Pa -cali v šolo.... Zaradi učenca Josepha Braboučka-- ^0 s «Ne moremo več vzgajati vašega sinka,* j? ®it; run L4 vzgajati vašega sinka,*Tli: nal ravnatelj. Drugi učitelji so žalostno prikim A vem značaju se je razbohotil čuden cinizem (K V mi reče ter me dregne v hrbet, .pravkar sem a tovK^ V. v »t dobro polil z modrim črnilom in ji podtaknil v J K JjjV no podgano, gotovo nimate nič proti temu. JCj omedlelo in....’ Ali pa pride k nadučitelju in P m m5' presenečenje, tovariš nadučitelj, učenca Kac&l skozi zaprto okno, padel je na gredico kmetijs^jbi1:!* '.A* ■ še sedaj leži tam ves or priznati, da vse skupaj UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 etna 1600 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodnj banki v vam je morda slabo....?’ In tako naprej, vsak dan Ravnatelj je sklenil roki in naju gledal s ^0 Tudi Jarmila je sklenila roki. In jaz tudi. In vs .\r ze v očeh. . Najin fant je postal prava baraba. Nič » 51 Jfl.' no družinsko vzdušje. Podivjal je in se po^v0‘itia