(Večerno Izdanje.) 56. številka. V Trstu, v četrtek dne 10. maja 1894. Tečaj XIX. gfc* „EDINOST" itliajn po trikrat na tfii. n t ac<*tih dan jih oh torkih, četrtkih in Hibotah. /jutranje i/diinj« izhaja »h uri zjutraj, veiVrno pa oh 7. »ri »e^nr. — Obojim izdanje stane : it jed*n nn-M«' . f. —.»i, i*VH|i Avstrija f, l.4u za trf uie««e . . . a.ftt , „ 4,— za pol leta . . „ .V— . . . H__ za v»« leto . . „ 10,— „ , Id,— Na mroike brr* priložen« naročnin« rs Jemlje etir. Furiamtfi'ti Al'Vilku ne dobivajo v pro-dajalnit-ah tohnk« r Irttu po a ovi1., V Ooriri po 3 nvi. Sobotno večerno izdanje r Trst it S »6., v (Jorirl 4 ni*. EDINOST Oglasi "p ra^tme po larifu * petitu; ?.a naihif)* r. debelimi črkami hi« pladnju proator,"kolikor obaega mvadnih vr.ru. Fo-lana onmrtTt e« in j**ri«zah»ale, iiia^i o^la-i itd, ri> nrunajo po pogodbi V«i dupini naj g« pošiljajo urednUtv« : ulica 1'aaerni.i At. 1 :t. V »ako pi«nio mora hiti frankoTann, kor nofrankot ana hh n» Kpr««j imajo. Rokopisi ne no vračajo. Naročnino, roklaroacijo in oglaHo apro-j t* m a u/trtirnlUro ulica Canorina tli. Odprto roklamaoija so proate pflMniuo. Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko. „F lAniiM Ja mur I'. Tržaška javigč skladišča. k II Prodno preidemo k »govornikom predloge o podržavljenju javnih skladišč, dotakniti se nam je mimogrede govora Češkega posl. dr. Pac&ka, knteri je dokazat na drastičen način, kako lehkemišljeno se je postopalo pri zasnovanju trga velikanskega podjetja, oziroma kako n< opravičen je bil optimizem, kateri je takrat nadvladal v krogih trftaških. Ko ati namreč v Mu 1891. občina in trgo-vinska zbornica najeli posojilo 11 milijonov, zahtevali ati sajedno od državnega zbora, da privoli pupilarno varnost dotičnim delnim za-dolinicam. Opozicija v pravosodnem odseka je vprašala takoj po garanciji, kajti ako ai hoče kmet izposoditi borih 500 gld. it kake airotinake blagajne, mora preskrbeti vae mogoče dokaio in garancije v varnoat poaojila. Na to opravičeno vprašanje je odgovoril poročevaleo v pravosodnem odseka, da vlada pripoznava kot sadostno garancijo pred vsem okolnost, da sloni posojilo na podjetja javnih skladišč in njih nepromičnin, ter da je ▼ bogati meri preskrbljeno za pokritje obresti in amortisacije kapitala; iato-takodaje preskrbljeno, da ae osnuje reservni fond. Tako ao torej argumentirali v lotu 1891. In danea, v leta 1894 P Današnji poročevalec pa nam pravi, da je v letu 1892. 76 odstotkov skladišč a t a I o prašnih, v leta 1893. pa 57. Kot vzrok tej ftalostni prikaani navaja poročevalec: a) da ao akladiiča mnogo preprostorna za aedanji tržaški promet; b) da svote sa obreatovanja in amortizacijo na* loženega kapitala tako podrsiujejo promet v javnih akladilčih, da ao atroftki na triaikem tržišči mnogo večji nego na Reki. „Gospdda moja, — vakliknil je dr. Pa* cAk — primerjajte poročilo s leta 1891. z današnjim ! Kako ao atvar hvalisati takrat, ko naj bi bili privolili pupilarno varnost; in na nsi ugovor, da gro tu za denarje sirot, ki naj bi ae naložil v teh delnih sadolžuicah, niao hoteli slušati, čel, da opozicija dela vedno opozicijo sa vaako ceno. Danea se izpolnjujejo nafte besede*. V lotu 1891. je trdil pravosodni odsek, da je posojilo 11 milijonov dovelj pokrito z oairom na to, da ima trgovinska zbornica tr-žaška nad jedon milijon čiatega premoienja, občina pa deset milijonov premožonjs, obte-ž« nega le po petih milijonih paaivuma. Tako je bilo v letu 1891, in danes, v lotu 1894, je čitati v poročilu: „Jasno je torej, da pri takih ukolnoatih ti dve korporaciji — trgovinska zbornica in mesto tržaško namreč - ne bi mogli nadalje noaiti bremena, kojojima nalaga to podjetje, ne da bi ju to breme udušilo*. Po me-nenju poalanca dr. Pac&ka kaže na veliko PODLISTEK. 41 Kmetski upor. MyoiIo»lntku jnimiI irmtnujuti U" rrktt. — Spisal Avgust Štnou. heloiil I. /'. Planinski. - — Kako ne, odgovori Marta, od srca rada, gospod tast, zakaj kogar vi zagovarjate, mora zares biti zlata vreden. Posebno, če ga Zofika rada imn. Jezi mo ta malopridnica, sicer mi vaako najmanjšo atvar zaupa, ali o tem mi ni niti besodioe omenila; spominjam se celtS, kako se je dva ali trikrat rugala Miliču. — No vidiil nasmeje se Ambrož od arca, to je prava ženska politika, pa da ni rea, da je Eva v raji od kače vsprejela jabolko ! Takove ste ve. Marta nokoliko zurdi, potem nadaljuje: — Ali velike sitnoati ao. — Kakove, za Boga? — Ne vero, kaj poreče temu gospa mati. lehkomišljenost, ako ne 12 milijonov nalaga na tak način, kakor opinuje poročilo, in ako se dovoljuje pupilarnn varnost takim »dolinicam. * * * ('uli smo torej argumente obeh govornikov proti predlogi o podržavljenja javnih skladišč tržaSkih. Sedaj pa naj pridejo na vrsto zagovorniki predloge : minister Wurm-brandt, posl. Burgstnller in poročovalfc posl. Staliti. A predno damo tem gospodom be-sedo, opozoriti nam je našo čitatelje, da se jo posl. Kaizl Se jedenkrat oglasil k stvarnomu popravku. Dasi se v marsičem nikakor ne strinjamo s gospodom poslancem — slasti ne moremo pritegniti njegovi sodbi o pomembnosti Trsta in njega bodočnosti — vendar hočemo prijaviti doslovno omenjene Btvarno popravke poslanca Kaizla, kajti gosp. pl. Burgstaller je v istih dobil pod nos pnr prav gorkih — resnic, in bi le želeli, da sporoči vae to, kar je čul, svojim konservativnim in radikalnim prijateljem. * • « Poglavitne miali is govora nj«gove eks> celence g. ministra za trgovino smo sicor že prijavili v večernem izdanju minolega četrtka, vendar hočemo iste danes nekoliko popolniti. Mene navdaja občutek — rekel je g. minister — da mora biti državi nje jedino veliko pristanišče pravi biser. Na istega se morajo ozirati v prvi vrsti one dežele, ki producirajo in so induatrijalne. Mi moramo ičititi nai Trst ravno zato, ker skrbi Ogrska za svojo lteko, Minister so nadeja, da so po znižanju akladovnine bolj napolnijo skladiiča, kajti boljo je, da se poslopja dajo v sakup po nizki ceni, nego da atoje prazna. To se pravi igrati tragedijo, ako se hoče uveriti zbornico, da gre tu za velikanske žrtve. Posl. Kaizl hoče prepustiti mesto TržaSko svoji usodi. Država ne sme tuko misliti in mora le obžalovati, ako kateri koli krog prebivalstva, katerakoli dežela, ali katerikoli niirod tako miali, da se tako važen emporij Avstrije prepuati svoji usodi. Ker je že g. poslanec govoril o neugodnih zemljepisnih odnofajih pristani&ča tržaškega, zakaj ni pomislil pri tem, da ima lega Trsta tudi svoje posebne ugodnosti. Trst je najbližje pristaniiče srednje Evrope ob srednjezemskem morju, Trst je najbližje pristanišče na Vstok in do sueSkcga kanala, prdko Trsta jo najbližja pot na Vstok in no treba druzega, nego javnih občil, katera bi snižala vozne oetie ne le do Trsta, ampak tudi ua Vstok. V to je semljepisna lega uieata tržaAkega najugodnejša v vaej Evropi. Zato veruje minister v bodočnost Trata. Ta najnovejSa akoija utegne vspudbuditi mesto tržaško, da bode strt milo po onem cilju, po kojem hrepenimo vsi: da postane Trat avstrijik trgovinsk cm Pa hu; jo vi najbolj« poznate, gospod tant. Jako gosposka je. Ni okrutna, ali ponosna strašansko, no mara drugega, kakor velikaS-kegn ali bogatiuovegu sinu za zeta. To sew že stokrat od njo slikala. A tudi trdovtatna je, ona ne bi odnehala, da sn tudi goru nanjo podere, Mirno t<-ga jo iiujnka tudi moja »ostra Anka, katera se je z gospodom Konjskem izpremenilu v veliko mogotnico. T«'ga se bojim. —- No boj se, hči moja, pomiri Ambrož sinalio, ti dve jemljem jaz na svoj račun. Dognal aom v svojem življenji že marsikatero pravdo, upam, da izpreobrnom tudi ti dve ženski. Mugotec! VidiS. Bedarija! Pa kaj so bili Honingovci, kaj Gregorijanci I1 klali plemiči, pa so bb z božjo pomočjo povspeli do mngnatstva. A to bo mngol tudi Tomo. Boljar je tisti, kateremu jo boljo srce in poštenje, a pravi velikaS je tiati, kateri jo postal sam velik, a ne po rodu. Ti, sinabn, pokliči naj- porij. Trst urnu biti uvorjen, da bode vlada nepremično pazila na Trst in so bližala označenemu cilju. Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanika zbornica.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o valutnem zakonu. Vnanja oblika zbornice ob tej razpravi sama ob sebi je že ostra, dti: najstrožja kritika o preoanovi valuto : prazne klopi in pa nikjer tistega navduSonja, katero je sicer neizogibno pri vsaki volikr, epohalni akciji vlade. Videti je na vsak korak, da slede vsi ti „prijatelji* valutnega zakona — isvzemši seveda zastopnike visoko finance , kateri ao gospodarji situvscije — le železnomu »muss*. O tom so nam najbolji vzgled Pol j.tki, ti zvesti trabanti nemško levice ob tem vprašanji. Njih sastopnik, posl. Abrahaniovič, je sicer govoril proti predlogu manjšino, da se odloži razprava o valutnem zakonu, zajedno pa jo predlagal, da se državno note po 1 gl. umaknejo is prometa še le z 31. dccombrom 1895, note po 5 gld., oziroma po 50 gld. še lo koncem lota 1897. Ker ao je tudi IIohenwartov klub izrekel za to premombo zakona, ustreženo je pravo za pravo želji manjšine, kajti a tem so stvar vendar le savlečo za nokoliko časa — in Bog ve, kaj vso so labko zgodi med tem. V isti seji je posegel v razpravo tudi princ Lichtenstein naglalajoč, da bode vaa preosnova valuto in uvedonje zlato valute koristilo lo visoki financi. Na ugovor, da je tu sastavljena čast države, pravi princ Lichtenstein, da jo pač neprijetno, ako kdo ■aide v zagato, ali to snači trdovratnoat, ako hočemo po sili naprej, dasi vemo, da ni nikjer izhoda. Čast Avstrije ne šahtova, da bi vztrajali pri storjenem pogrešku; tu ni sastavljona nje čast, ampak nje denar in nje zlato. Tu je dolžnost kabinetu, finančnemu ministru in parlamentu, da nas obvarujejo izgube tolikimi žrtvami nakupljenoga zlata, tu je sastavljen denarni davok pridnega, požrtvovalnega, a skoro obnemoglega ljudstva. — Na to je spregovoril princ Liohteustein nekoliko resnih besed do nemikih konsoivativcov. Upliv vodje konservativoev je približno jednak uplivu, katerega ima turški sultan v Bosni. Puljaki in nemiki liberalci imajo kot svojo zastopnike v kabinetu najodličnejšo svoje može, nem&ki konservativci pa k večemu dva va-ruha-patrona, katera morejo klicati na pomoč. A jodno pravo imajo Se konservativci: ulagati svoj veto proti liberalnim in kapitalističkim zakonom. Zaključujoč je pricc Lichten* stoin nastopno apostrofiral konservativce : Domislite an nemškega ljudstva, kojega tu zastopate, domislite so največje avtoritete krščanstva, ki je odobrila sooijalno reformo, ter odklonite ta zakon. Glasujte proti temu za- prej k sebi Zofiko in ji poglej dobro v nrce, Nikari ji govoriti od strani, ampak zgrnbi jo kar naravnost za srce. Ako ao je res malo opekla, omeni to tako od strani materi. Ti to znaS, pa pridobil gospo Uršulo Inglje s svojo modrostjo, kakor Anka s svojo imo-nitnostjo. Veni, da tebi raje veruje. Tako ravnaj, to jo moja žolja, a Bog mi je priča, da tvoji sestri dobro želim. Hočeš li, Marta ? vpraša Ambrož, vzravnavši glavo, in pogladi Marto po lici. — Bom, gospod taBt, vaša želja mi je zakon. Vem, da so moro prava sreča samo na srci zgraditi, a ljubezen je od Boga. Na* pola bom vse svoje moči, da se izide po vaši volji. <— Hvala ti, dobra duša, reče staro r in poljubi sinalio v Čelo, Bog blagoslovi tebe in tvoj zarod. Sedaj pojdem mej gospodo, ker imamo še važne razgovore, a ti ravnaj, Icakor veš in znaš. konu, ki bije s pestjo v obraz našemu gospodarskemu prepričanju. Posl, B i h n k i n i in tovariši interpeln-jejo ministra sa deželno brambo radi težkih vežb in manevrov v Dalmaciji. Železniški odsek poslanske zbornice je vsprojel predlogo o lokalnih železnicah, ki se imajo graditi v leto 1894. Zajedno jo vsprejol tudi resolucijo posl. B u r g s t a I-I o r j s v pospeševanje lokalnih žeK znic po Istri in na Goriškem. Trgovinski minister jo obljubil, da predloži zbornici prihodnjo jesen načrt splošnega sakona o lokalnih žoloznicnb. O narodnostni ideji so jo izjavil nedavno italijanski minister-predsodnik Crispi, da ista skoro isgubi svojo veljavo, čoš, da se jo preživela. Naše menenje jc drugačno. Tam, kjer je ta ideja že unsničena, to je, lijor se mi-odom ni več boriti za svoj obsUnek, jo pač naravno, da se niirodno načelo umika drugim vprašanjem; tam pa, kjer se je narodom i«) boriti za svojo nurodno individu-valnost, tam si jo narodna ideja ohranila svojo prvotno mladeniško silo, dokler no izvrši svoje naloge. Pri nas avstrijskih Slovanih ostane narodna idoja bojno geslo, doklor ne izgino nevarnost ta naš obstanek. Civilna poroka na OgrNkrni. Bitka io ni končana, boj se še nadaljnje, A danes moramo javiti veselo vest, da stojo stvari tako, da v msgnatski zbornici najbrže p a d o civilna poroka. Mi slutimo to nekako instinktivno po pisavi židovskih listov ; vedenje židovskega časopisja je za na« vsikdar najbolj« merilo, kadar ugibamo o tej ali oni stvari. Kako smagonosuo, kako samozavestno so so vodli šo pred par dnevi; kako so žugali konservativnim magnatom, cerkvenim dostojanstvenikom in celo — dvoru! In danea f Včerajšnji oblastni afortissimo" se je premenil v pohleven „mol*. Neki dunajski list pišo : „Položaj je postal resen, ne toliko radi even-tuvslno odklonitve civilne poroko po zbornici magnatov, ampak vsled spremljajočih okolnosti, ob katerih so se dovršili najnovejši dogodki." Sleherni si lahko misli, kaj ai jo nemško liberalni pisun mislil pri betodah „spremljajočo okolnosti" : najvišji krogi so sposnali veliko nevarnost, ki preti državi in nsrodom od onih hujskačev, ki podkupujejo med ljudstvom spoštovanju do vero in krone. Žugali so pač onim dvornim dostojanstvenikom, ki ao prišli k razpravam v Budimpešto — danes no žugajo več, Adt\: tudi židovsko hujskačo je možno ugnati v kozji rog, v to ne treba druzega, nego primerne odločnosti. Te poslednjo nam nedostaje v Avstriji, sicer bi že davno bilo v pravičnem zuiislu rešeno tudi — narodno vprašanje. Zopet bomba V Rinili. I)ne 8. t. m. razpočilu su je bumba pred uhodom v palučo kneza Odescalcliija v Ilimu. Bomba ni napravila mnoge škode poslopju, toda ranila jo Podban zavije naravnnat v kolo gospode, katera bo sredi dvorišča vrlo živahno laz govarja. — Gospoda in bratje, reče, čas je, dn se zgovorimo prod večerjo. Prosim vas za-toraj, da groste z menoj v gorenje prostore grada, a vi mladeniči poveselito so malo z ženskami. Napoči čas, ko pride skrb za državo tudi vam na ploča. Starejša gospoda in sinovi gredo sa pod-banom po stopnicah, mladi ljudje pa so raz-kropo po perivoji. Murta pogleda naokrog, a na dvorišči ni niti Miliča niti deklic, lflndu gospa gro torej iz grada, da poišAo mlajšo sostro na velikem perivoji. Išče tu, išče tam pod visokim drevjem, v sonci ogromnih jelk in amerek, za cvetočim grmovjem, ali o Zo-fiki nI duha nf sluha. Sodaj pa sedaj jo usta-vijo gospe, ki so sprehajajo po vrtu in smejejo veselim šalam patra Didaka. (Dalje priti.) tri osebe, in siear vrataiico palače, 37letno (,'ola ter 42letnega črkostavca Corliellinija in njegovo 4Gletno ženo, katera sta o razpoku baS govorila s vratarico. Vse tri ranjene osebe odpravili bo t bolniinico. — Italijan* aki listi povdarjajo kot posebnega omenjanja vr.-dno dejstvo, da jo o tem razpoku prihitel prvi v potno-* ranjenim poslanec Sala, ki je bil tudi prvi na licu mesta, ko je bila nedavno pačila bomba pred državnotborskim poslopjem. Ta slučaj je toliko bolj čuden, ker je Odescalcliijeva palača dokaj oddaljena od srediiča mesta in vendar je bil poslanec Sala takoj po raspoku pred palačo. — Govori se, da so zaprli dva anarhista, ki sta na sumu, da sta položila to bombo. Socijalisti na Francoskem so močno razburjeni, kor je večina poslanske zbornico dovolila, da se sodnijski postopa proti soci-jaliatiikeinu posl. Toussainu. Protestovati hočejo proti takemu sklepu v posebnem manifestu ter sklicati javne shode. List „Petite llćpubltque Franraise* pravi: To jo vojska na življenjo in smrt, mi jo vsprejmeme. Različne vosti. Visoka gostinja v Dalmaciji. Dne 8. t. m. pripeljala se je na jahti .Christa* v Kor-čulo nadvojvodinja Marija Tereza (soproga nadvojvode Karla Ljudevita in mati nadvojvoda Franja Ferdinanda d' Este). Visoka gospa ogledala si je cerkve, obila mesto in so odpeljala včeraj v Gruž. 40letnica službovanja. Dne 8. t. m. dopolnil je 40 let svojega službovanja kot učitelj ruvnsMj ženskega učiteljica v Gorici, g. Fran Hafnor. V proulavo te 40letnicn priredi. • : ■ pridno ovacijo in tudi zunanji prijatelji neumornoga pedagoga poslali ao mu n..iogo braojuvnlh čeititk. Družba sv. Cirila in Metoda za Istro spremenila je nekoliko avoja pravila. Histveni premembi dosedanjih pravil sti, da je sedež družbe v Opatiji, in da ama družba ustanov-Ijati podružnico. Nadalje je določeno, da plačajo ustanovniki 100 gld., podporniki po 25 gl., redni članovi po 1 gl. na leto in itredni članovi manj kot 1 gl., ali vsaj 20 nvč. na leto. Podružoica more ae ustanoviti, ako se vpifte vssj 20 članov. Ako se prijavi tako Atevilo članov, naanani naj se to druitvenemu tajniku drju. V. Laginji v Pulju, kateri preskrbi vse potrebno, da se osnuje podružnica. — Spremenjena pravila potrdilo je c kr. na-mestniitvo v Trstu s odluko it. 6940/1 z dno 24. aprila t. I. Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrali so gostje o priliki poroke g. Josipa Sancia-Drojača t gospodičino Marijo Sancin-Oraš v Skednju, 1 gld. 80 nvi. Iz Dutovelj se nam piie: Oital sem po rasnih Časopisih, v kako ogromnem itevilu se je prikasal letos rujavi hroič. Tudi v naii občini imamo veliko tega ikodljivega mrčesa. Stari ljudje ne pomnijo, da bi bilo pri nas toliko teh neljubih gostov, kakor prav letos. Ako alresei le nekoliko drevo, že se ti vsuje te golazni da je grosa. Pri nas jih je posebno veliko po hrastovji po mejah. Čudim se, da se sploh Kraievci malo brigajo xa te ikod-Ijivce, če tudi jih je na nje oposorila o pravem času politična oblast. Mislim, da je še veliko takih nevernih Tomažev, kakor pred leti, ko se je prikazala prvič trtna boleien : peronospora viticola. Tudi takrat niso hoteli uporabljati nokateri trdovrntneži modre galice proti toj bolezni, dokler niso viduli sami, da so kmetje, ki so se poslužili tega izvrstnega sredstva, pridelali mnogo dobrega terana, a oni drugi malo in io tega slabega. Škoda jih jo izinodrila, počeli so trte škropiti z galico kakor njih pametni sosedni kmetje. Pazite, da no bodeto tudi sedaj ugibali delj časa, ali bi ali ne bi bo spravili na hroiča; kajti tudi on Vam bodo provzročal mnogo škodo, če tudi ne tako naenkrat, kakor poronospora. Prepričani pa bodite, da škoda jo neizogibnu, uko bo ne spravite takoj na škodljivi uar-čos. Naravopisci bo dokazali, da se ta mrčes hitro množi, kajti vsaka samica leže jajčica, iz kojih pridojo ogrci ali ličinke, kojo iS — 4 leta razjedajo pod zemljo koronike raznim rastlinam. Ali ne napravijo samo ličinke že dovolj škode P Ako so no spravito koj sedaj na nje, imeli jih bodete čes 4 leta gotovo dosti več, kakor letos; kajti iz ličinke, koje bodo sad sedanjih hrošČev, pridejo zopet novi hroščeki. Najcenejši pokončevalci toga mrčesa so otroci. Otrokom naj bi odloČila dotična županstva kako svotico denarja za gotovo moro hroičev, da bodo imeli otroci veče veselje jih uničevati. Spravite so torej vse kraške občine z vsemi sredstvi na hroščevo armado in uničiti jo, da vam ona ne uniči vaših poljskih pridelkov in rastlin! K me t i i. Nagrobni spomeniki na draiM. Na katoliškem pokopališča pri sv. Ani prodajali se bodo v soboto, 12. t. m. od 9V« ure dopol. naprej razni nagrobni kameni in križi na javni dražbi. Spomeniki ne oddajo se izpod pro-cenjene vrednosti. Velikansk požar. Sinoči nekoliko minut po ' ,9. uri stalo je skladišče lesft bratov Livaditi, na zemljišču med ulico Coroneo in Fabio Se vero kar li krati v plamenu. Zu-belj švigal je visoko proti nebu, razsvetljajoč čarobno, a groznokrasno vso okolico, v tem ko se je milijone to milijone isker rsipalo daleč na okrog, da bi bil človek mislil: glej, kak 6 krasen, velikansk umeteljni ogenj! Ža-libog bila je kruta, grozna resnica. Ilipoma bilo jo pri pogorišču šestero brizgalnic, ki so vsipalo potoke vode v orjaško gromado. Toda, ksj hasne to l Že jo bilo v plamenu bližnje skladišče losa g. Henrika Wisnikerja, curki vodu izpuhtevali so mahoma v grozni vročini. To je bilo grozno plamteče jezero, katerega sili morala bi so umakniti človeška moč, priznavši svojo onemoglost. Toda no; nevarnost, preteča mestu je velikanska, na vsak način treba omejiti požrešni, vedno naraičajoči pekel. Mestni gasilci s pomočjo vojakov storili so vso, kar je v človeški moči; še več: z nečloveškim naporom podirali so lope, vlačili les raz pogorišče. Stanovniki bližnjih poslopij spraznili so svoja stanovanja in pobegnili s svojim imetjem pod odprto, krvavo rudeče obnebje. Tudi vojaki iz bližnje vojašnice v ulici Fontana morali so sprazniti poslopje. Nevarnost naraščala je vsako minuto. Tik gorečih skladiič ima svoje lesno skladiiiče znani slovenski rodoljub g. M a n k o č. Trepetali smo tudi mi, da se vname ie isto in potem — ne bi je bilo več človeike lile, ki bi zamogla ustaviti požrešni plamen. Toda, hvala Bogu in neustrailjivosti gasilcev in vojakov, najgorie ni ie dogodilo. Pač ae je začel plamen iiriti tudi na skladišče g. Man« koča, pogorelo je rea dokaj lesa in velika lopa, toda dalje človek ni puaiil uničujočega aovrainika. Dovelj je škode! Ker strašanski plamen ni bilo možno zadušiti s človeškimi kilami, omejiti se ga je moralo na lice mesta, na katerem se je pokazal ta kruti sovražnik imetja. O polunoči je bila odstranjena vsa nevarnost preteča okolici pogoriiča in ljudje so se mogli vrniti v zapuščena poslopja. Požar bil je aicer omejen, toda ne sa-dučon. Danea vse dopoludne imeli so gasilci opraviti, da popolnoma pogasnejo žareče tramove. Skladiiča bila ao aicer savarovana, toda škoda je vendar ogromna, kajti jako občutno bode pomanjkanje obdelanega lesa. P. S. Ravnokar smo doznali toliko, da je ogenj navatal v levem kotu skladišča bratov Livaditti in da je bila vaa zaloga lesa hipoma v plamenu. Nadaljnje preiskovanje dožene morda, kak6 ae je prav za prav vžgtlo skladišče. Na pogoriiče priili so ees. namestnik vitez llinaldini, župan dr. Pitteri ter zastopniki vseh civilnih in vojaških oblastnij. Samo po sebi pa se umeje, da je bilo vso noč skoraj vse mesto na nogah in da ae je zbralo okolo pogorišča na tisoče in tisoče Ijudij. Oarobno-grozno razsvetljavo vsega mesta opazili ho celć v Piranu, kjer so ljudje vrveli na bližnjo hribovje, da vidijo, kaj se dogaja v Trstu. Ogenj. Včoraj opnlmlne vnelo ae je tra-inovjo v čistilnici riža na Cumpu Marzio. Ogonj je nastal vslod prevelike vročine, katero jo provaročilo naglo kretaujo osi glavnega kotača stroja. Ko ao prihiteli gasilci pred čistilnico, pogasili ho bili ogenj že delavci sumi. Škoda je neznatna. Požar na ladiji. Včerajšnji dan bil je res nesročen za Trat. Opoludn<» poklicali so ga-siloo v čistilnico riža, ob popoludne pa v novo pristanišče! ker je navstal ogenj na LInydoveui patniku „Polu**, tam zasidranem. Ogonj so je pokazal v konobi na krovu, kjer ao shranjeni povlaki in barve. CUsiloi so zadušili v kratkem ogonj s pomočjo mornarjev. Škodo baje požar ni provzročil mnogo. S tem pa gasilci niso končali nvojega dela, kajti zvečor morali so zopet nn dolo, k velikansk oin požurju, o kAtorom sporočamo na drugem mestu. Policijsko. Včeraj o poludne ukradel je nepoznan tat v cerkvi sv. Antona novega za-sebnici Domeniki d' Andrea iz žepa novčarko, v kateri je bilo 10 gld. v gotovem denarju. — 3.'Sletni natakar Julij II. in 34letni pek Ivan V., oba iz Ljubljane, prišla sta včeraj na stanovanje gospe V. Pogačnikove na Ko-lonji hšt. 108, prosit miloščine. O tuj priliki odneala sta dežnik, vreden 4 gld. Zasačili so ju pozneje stražarji v ulici Giulia. — Policijski oficijal g. Tis prijel je včeraj znanega tatu, 34letnega brezposelnega čevljarja Josipa Oorjupa iz Slavine pri Postojini. Iiročil ga je sodišču na razpoloženje. — Isti policijski uradnik spravil jo včeraj pod ključ 52letnega mizarja Jakoba Znidaršiča is Naklega pri Sežani, katerega išče okrajno glavastvo v Sežani, ker ima mizar nekoliko nečisto dušo, Sodnijsko. 26letni težak Vincenc We-ninger, rodom iz Štajerske, služil je v Trstu do nedavno v tukajšnji „Plzenski pivarni". Zaradi malomarnosti odpustil ga je lastnik iz službe, kar Weningerju seveda ni bilo po volji. Maščeval se je nad svojim gospodarjem a tem, da je razbil zadnjo noč, ki j« bil še sam v gostilni, razne stole, steklenice, kozarce itd. Potem je pobegnil iz Ttsta. Ujeli so ga pa kmalu in ga izročili tukajšnjemu sodišču, koje ga je obtožilo zaradi zlobnega poškodovanja tuje lastnine. \Veninger je dobil 8 mesecev težke ječe, poojstrcne z jednim postom vsak teden. Nesreia. Včeraj popoludne skočil je pred topniškim arzenalom raz tramvajev vos 22 letni trgovski agent Rafael Delvecchio, sta* nujoč v ulici Stadion hit. 10. Skočil je tako nespametno — nazaj, namesto naprej — da je padel in priiel z levo nogo pod kolo. Voz mu je stri nogo pod kolenom. Ponesrečenega odnesli bo v bližnjo lekarno Poszetto, kjer so poklicali zdravnika is zdravniške postaje, ki mu je obvezal nogo in ga ukazal prenesti v bolniinico. Bržkone mu bodo morali odžagati nogo. „Slovanski Svet* ima v 9. it. naslednjo vsebiuo: Problem utrakvizma v Avstro-Ogr-aki. — O gospodarstvu Rusije in njenih nasprotnikih. — Poslanica biskupa Poailovida o staroslovenskej liturgiji. — Pesmi: Poetu. (Preširnova v latinici in cirilici ter ruskem prevodu.); — Na deželi; — Uspomeni hrvatskih mučenika; — Rodu; — Ruska isv. pesem; — Biiaob-^bh (srp. p.) — Der Ko-nigssohn Msrko (rssprava). — Listek. — Ruske drobtinice. — Ogled po slovsnskem svetu. — Književnost. Loterijske itovilke, izžrebano 9. t. m. Brno 41, 26, 82, 08, 44. Inomost 83, 5, 18, 88, 39. Najnovejše vesti. Budimpoita 10. V slučaja, da sbornics msguatov odkloni oivilno poroko, odpotuje minister \Vekorle takoj na Dunaj, da izroči OBtavko vsega ministerstva. Tako so sklenili voditelji liberalne stranke sporazumno a ministarstvom. Povod temu sklepu je posebno ta okolnost, ker je došlo predvčeranjem ie nekoliko dvornih dostojanstvenikov — poznanih nasprotnikov civilne poroke —, o katerih ae je mislilo s prva, da so ne vdeleiijo glasovanja. Pričakovati je velikih demonstraeij. Blldimpolta 10. Zbornica roagnatov odklonila je predlogo o civilni poroki z 21 glasovi večino. Neposredno pred glasovanjem je govoril mini&terRki predsednik dr. Wekerle, rekoč, da ta preoanovu ni vprafianjo liberalizma, ainpak vprašanje potrebe. Rekel je nadalje: Nove ideje tikajo na vrata; ako jih ne pustimo vstopiti, vrnejo so zopet in — ulo-mijo vrata. — Velikanska množica je vsprejela z živahnimi „Eljenh-klioi one, ki so glasovali za predlogo; proti onim pa, ki so glasovali proti predlogi, je demonstrovala. Kološ 10. Računa se, da jo 20.000 Romunov hotelo priti k porotni razpravi zaradi spomenice. Konjištvo kroži noč in dan po mestu ter nadzoruje tudi bližnje vasi, ker se boje velikih demonstracij proti Madjarom. V Monostoru bo bili veliki izgredi. Romunski kmetje spopadli ao se z orožniki; bilo je več ranjeuih na obeh Btraneh. Zaprli ao kakih 40 kmetov. Obtoženci so odposlali kralju-ce-sarju udanoatno brzojavko. Moravska Ostrovica 10. Vslud izgredov jo mnogo voč žrtev, nego so je mislilo. Do sedaj jo 10 mrtvih in nad 36 tožko ranjeuih. Trgovinski brsojavl. Builrnpsšta Plenica za spomlad 6 93-6 91 ca jesen 7 20-7-21 Knru7.ii za jali-avgust .VtMi do 5 07 Ove« za jesen 5MO-5 82. Iti 5 45-5-60 ... nava od 77 kil. f. 6-ft0-l«»5, od 73 t • r 79 kil" f" MO-7-lft. od «0 kil. f. 7 15 — 7 ?5. .,d 81 kil. for. MS-7-M lečmen « 55-» - ; progo 8 90— »'30. 1'rav velike ponudb« pšenice, mlini jako re-servirani; pomanjkuje »sako rprašanje. Danes se ni nič prodalo; le j„ko redki slučaj. Vreme lepa. Praga. Nerafinirani sladkor: mlačno ceneje Za maj 154 0. Nota roba september 1495. Budimpešta. Špirit, 16.25— 8-50 lnAr ®,Tri' Kn?ft ^,•nt0,, *»«12, belo po 30, modra frankinja po 40 in črno kratko po 40 ni. liter, hvrttna kuhinja. — Drieč se getlm: „ Rojak k rojaku", priporoča MS podpisani sa obil obisk. Anton Vodopiver, gostilničar. Gostilna „Alla Cittt di Vienna" Piazza Ca*orma b. it, 2, (sraven Tiskarno Dolenc) toči taman I. vrsti is prvih klotij ii Kazelj in Avberja po 48 nf. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domajo vporabo, — G r a X k o pivo, iivritna kuhinja (italijanska in nemika) po jako umestnih cenah. — Priporoča se st. občinstvu (101) Aut. Brovedani. na debela in drobno G. B. ANGELI TRST Cono, Piazza detle Lajna 1, Odlikovana tovarna (opifiov. Velika zaloga oljnatih |barv, lastni izdelek. Lak za kočije t Anglefikega, iz Francije, Nemčije itd. Velika saloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete In pode. Mineralna vode' iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žva-pljanje trt. 104-98 pivovarne bratov Rainlnghau« v Steinfeldu — Gradac pri 15» A. DE JAKU, junior, v TRSTU Vta dtttfli Artiati št. S, zaatopnik za Primorsko, Dalmacijo in Lovant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico sturornann stoinfeldsko eksportno (Hxport), ožujski (Miirzoii) in ulužano (Lager) pivo, tuko v sodili kakor po Hteklouicuh, pod ugodnimi pogoji. Slavno občinstvo opozarjam na mojo novourejeno pekavijo v ulici Uhuga št. 4, v kateri se do-biva Hluhcrni dan sveže pecivo vsako vrsti, Ob jedneui naznanjam, da sprejemam naročbe na izvrstne KOLAČE za bir m a n c e Priporočam se vsem botrom in botram z inei-ta in d o že lu za obilen obisk. Edvard Lampe. C. kr. dvorna lekarni Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevzel i;ori omoujeuo lekarno od dedičev pok. Itenedott« Vlach-Miiiiussija, priporočajoč su najtopleje in ob ljuliljujoč natunčno postrežbo z umerjenimi ce nami. Članom „Dolulskega podpornega društva' pa naznutga še posebej, da mu jo odbor istega dovolil sprejomuti recepte od njih v slučaju, ako njim tak&ue društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe se priporoča IOI-U0 Ivan Mlzznn. Lastnik politično druAtvo .Edinost" — izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleuc v Trstu.