UpeđnišfĐo in upraiiništuo : Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pemdeljek, sredo in petek popoldni. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ruk dan od 11.—12. ure dopoid Telefon št- 113. Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K četrt leta..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 114. Maribor, dne 2. oktobra 1912. Letnik IV. Vojska na Balkanu? V Bolgarija, Srbija, Grško, Crnagora, Turčija in Busija mobilizirajo. Na mah se je položajj na Balkanu ' tako poslabšaj, da stojimo neposredno pred vojsko. Ko hite te vrste v, tfek, so mogoče že začele govoriti puške in topovi.. Se v pondeljek se je splošno, presojalo položaj zelo optimistično. Vedelo se je sicer, da je napetost velika, toda vse eno se je računalo, G*a se bo velesilam s svojim vplivanjem na JTiurčijo in na balkanske države posrečilo, ohraniti mir. Ka}kor bom-bia so pa učinkovale vesti, ki so došle v pondeljek v večernih urah iz Sofije in Belgrajda. ’Glasile so 'se: Bolgarija in Srbija ste sklenile mobilizacijo! (Javnost je bila presenečena j do skrajnosti i in prejšnji optimizem se je spremenil v pesimizem. In vs(aka ura tekom včerajšnjega dne je prinesla nolva hiobska poročila: Rusija mobili z u j e svojo z ia hodno a r ,m a d o o b nem-ško-avstrijski meji, (nekoliko pozneje) pa : Crnagora; je sklenila / mobilizacijo, potem: Grška m o b i 1 i z uj e , in konečno še : Ti u r ,č i j a 1 j e i sklenila' mobilizacijo sk o r o svoje e e-1 e arma dre. (Kakor ( silni ' u-darci so vplivale te vesti na javno mnenje in zadnji upi za mir so se razpršili. Se včeraj, dokler je bila znana samo mobilizacija Srbije in Bolgarije, se je ponekod izražalo upanje, fäja do najftmjšega vendar ne bo prišlo. Bolgarija in ’Srbija hočete s tem skrajnim sredstvom pritisniti na velesile, da bodo te odločnejše intervenirale v Carigradu, tako so sodili optimisti. Cim bolj so pa prihajale nadalnje vesti, tem bolj so prišli Ì do besede črnogledi. (Kolikor je znano dozdaj '(10. ura predpoldne), se (krvavi bojni ples Še ni pričel, (vendar je pa upanje, 'cta bi se ga zabranilo, že več kot minimalno. [Diplomacija se sicer še mrzlično trudi, da bi zabranila krvoprelitja. V bližnjem času bo gotovo S Še prišlo i do diplomatičnih akcij v Carigrafdu, Sofiji, Belgrado in Atenah. Naš zunanji minister grof Berchtold se trudi na vse mogoče načine, da bi ohranil mir. Dunajska poročila vedo tudi povedati, da boste Avstrija in Rusija v Sofiji e-nergično intervepirale v smislu miru. Vse te korake diplomacije se pa splošno smjatra za brezvspešne in se računa z vojsko na Balkanu kot z dejstvom. Velesile so se prepozno spomnile na odločnejše, resnejše opomine. | Kljub temu, da je bil položaj že dolgo časa sem tako napet, so vendar velesile smatrale za najprimernejše, da so se potegovale za naklonjenost posameznih balkanskih 'držišIv in so jih medsebojno izigravale. Vizbruhnil je zdaj samo. požfar, za katerega je vsaka velesila po svoje podlagala polena. V serijoznih političnih krogih 1 in V skoro vsem časopisju se smatrfa vojsko na Balkapu1 ( za neizogibno. Res, med mobilizacijo in izlbruhomj sovražnosti je Še velik, odgovornosti polen korak, vendar je vsa javnost mnenja, da bo ta korak sitorjien tekom prihodnjih ur. Vodilen avstrijski državnik se je izrazil, da se bodo že tekom prihodnjih 4B ur pričele sovražnosti. (Brez dvoma: balkansko] vprašanje, ki so s e’ ) g a že d o 1 /g a ' desetletja'sem s toliko neodkritosrčnostjo in zavistjo ogibale vel evia s. ti,,: je prišlo v tek. Kakšen b o p 1 a z, ki ga bo potegnilo s s e b o j,, Še ni znano, grozeč, usode-p o 1 n in m o g o č e ! u a i č u j o č ' j e’p a i vsekakor. Da je vojska] res že neizogibna, pove razun navedenega Še mnogo drugih momentov: Borza je najboljši in najsigurnejši termometer jajvne varnosti. Pod vtisom zadnjih vesti iz Balkana pa ni vzbruhnila s apio na dunajski borjzi, ampak tudi na drugih pravcata panika. (Povsod 1 so ( kurzi strašno padli, na dunajski borzi pa je prišlo do silnega ! jpoloma. (Zlasti so pa(dli (železni i;n municijiski papirji : 'Alpine za 39 K, Praško-žjelezne za 160 K, S kodo vi za 44 K, parobrodne akcije Lloyöjöve za 20, donavske za 46 K. Polom ma) dunajski borzi bo imel za posledico mnogo uničenih eksistenc, mnogo kon-kurzov in mnogo — samoumprov. Kaže pfcai, da se z gotovostjo vojske splošno računa. 'Mobilizacija ni še vojska, to je res. Vendar je to že tako skrajno sredstvo, da se ga posluži samo tisti, ki res misli vdariti. 'In balkanske države ho- čejo vdajriti na vsak način. Naveličale so se vedne-ga izigravanja od strani velesil, videle so, da so turške obljube prazne, da se njihqvim rojakom pod turškim jarmom vkljub vsem intervencijafm f velesil godi vedno slabše, zato so prijele same za orožje in hočejo same obračunati s svojim mnogostoletnim tiranom. Sedanji čas se jim zdi najumestnejši. Turčija je oslabljena na znotraj in zunaj. Vojska, z Italijo jo je stala že mnogo žrtev. Vstaje in revolucije v posameznih pokrajinah stanejo tudi ogromno denarja. Dohodkov pa ni ' iv vseh teh upornih krajih — Kurdistanu, Albaniji, Arabiji — nikakih. Letine so slabe, 'trgovina živi v samih kriziah. Na '■ vseh koncih in krajih primankuje denarja, povsod peka: Thrčija je skozi in skozi gnila. To dobro vedo balkanske države in ker so videle, da se velesile ne morejo sporazumeti racfi balkanskega vprašanja, so se odločile rešiti same to perečo vprašanje. (Tlako ugodnega trenutka, kot je sedanji, ko je Turčija že vsled zunanjih in notranjih kriz skoro na robupro-paöa, ne bo mogoče nikdar več. Kaj, čudnega, če ga hočejobalkanske države zato do dobra izkoristiti: Vsled 1 neodkritosrčne politike 1 velesil, ki so sejale med balkanske narode prepir, jla bi lažje v kalnem ribarile, so se balkanske države medsebojno vedno gledale po strani. Sila časa jih je pat zdjaj spametovala, pozabile so na vsa nesoglasja in skupno stopajo v boj proti krvnemu sovražniku. Bojno razpoloženje v vseh balkanskih državah je veliko. Že prej so vlade le težko pomirjevale razgrete ljudske množice, 'ki so zahtevale ( obrajčun s krvoločnim Turčinom. 'Sedaj pa, jko ■ je ! proglašeno mobiliziranje, je doseglo navdušenje za vojsko vrhunec in ne pozna se nikakih mej. (Vesti iz Sofije, Belgrade; in Aten j vedo poročati o demonstrativnih obhodih, manifestacijah in veselje izražajočih nastopih bojaželjne množice. Mnenje je splpšno: Tudi če bi hotele vlade ohraniti (mir,' jim je to vsled bojnega razpoloženja,, ki vlaida v ljudskih množicah, nemogoče. Vlade ne morejo več nazaj. Ljudstva hočejo vojsko in vojska je neizogibna, (Veselo,1 prepevajo bojne pesmi, bodo šli bafllkanski narodi nevstrašeno v bojni grom. Kaj bo ? Kaj se bo razvilo ' iz vojske na Balkanu? To so vprašanja, ki vise na ustnah vseh. Na-nja ofc]go|voriti je težko in skoro nemogoče. Položaj je skrajno nejasen. Poskušna mobilizacija Rusije ga je Še bolj zamotala. Države si ne zaupajo in po dogodkih na Balkanu presenečene,, same ne vedo natančno, kaj hočejo. (Vojska na Balkanu je neizogibna. Se bo li dalo preprečiti, da se iz nje ne razvije evropska vojska? Odgovorna sedaj ne ve Še nihče. Diplomati se trudijo zelo, da bi preprečili vsaj razširjenje balkanskega požara. Vprašanje je samo, če se trudijo odkritosrčno, iaJj samo nah/fezno. V prvem slučaju bi bil mir (med velesilami takorekoč gotov, v drugem bi pa postal več kot dvomljiv. Glede Avstrije se iv*e samo toliko, (da bo vkrenila vse potrebno, da bo pripravljena za vse slučaje. Zal nas 'Jugoslovane ' so napočili1' usodepolni dnevi. Z balkanskim vprašanjem je v tesni zvezi jugoslovansko. Dal Bog, da bi se iztekli dobro! Vsa javnost stoji pod vtisom, da stojimo na pragu velikih dogodkov, velikih dni. Se veliko bolj), 1 kot( za \ druge narode, bodo pa dnevi, ki nas čakajo, odločilne življenjske vlažnosti za nas Jugoslovane. Tipajmo, da nam bo usoda, (ki nas je dozdaj vedno tlačila, sedaj mila! * * * Vesti o vojski v Mariboru. V Majriborh se je raznesla vest1 o vojski, na Balkanu v torek zjutraj. Mobilizacija Boljgarije, Srbije in Rusije ter napovedana mobilizacija Crnegore in Grške je vzdramila ljudi iz vsakdanjega ravnotežja.' Doma, na ulici in v lavnih lokalih je glavni predmet razgovorov]:' vojlafka. Ujgihainj in mhenj 'slišiš naj stotine. Ljudje, ki jim je politiktoi navadno deveta briga, segajo po Časnikih in se razgovarjajo o Balkanu, vojski in Bog ve še čem, kar je s tem v dalnji zvezi. Pri vsakem stolnem omizju I so včeraj parkiral razdelili Balkan in ker je vsakega nemškega. nacionalca sveta dolžnost, 'da ( 'sovraži Slovane, zato je padla tudi marsikatera zabavljica ' na n^čun balkanskih Slovanov. /Vendar se pa splošno zbija šale i čez gMakburgerco“, )ki je postala tako vneta zagovornica Turkov. Vsak količkaj pameten človek se smeje „IMarburgerčinim“ mentorjem, ki se iz samega sovraštva do Jugoslovanov ( tope ljubezni za Turke, 'Turki so tem možakarjem najkrotkejša jag-neta in godi se jim sedaj največjia krivica. Sovraštvo napravi človeka res bedastega. Posledico 1 bolgarske mobilizacije 1 smo’ I poznali včeraj celo na našem sadnem trgu. N ehi Bolgar, ki je prodajal na tukajšnjem trgu sočivje in zelenjavo, je prodajal vse svoje blago pod ceno, ker odpotuje v domovino, V o j n ;a m o č b a 1 k a n s k i b d r ž a |v. Bolgari1 razpolagajo v vojski s 144 bataljoni, 36 stotnijami strojnih pušk, 37 eskadroni, 84 poljskimi, 18 gorskimi in 9 haVbičnimi baterijami. (Z rezervami postavi Bolgarija lahko na bojišče 332.000 vojakov, 6000 konjenikov in 720 topov. Bolgarska armada je najboljša na Balkanu; duh v njej je Cober in vojaki ter častniki so za vojsko zelo navdušeni. Častniki, ki so se z vojaki včeraj, vozili iz Zofije na mejo, so klicali svojim tovarišem: ' „Svobodo ali pa smrt ! “ Crnogorska armada] Šteje 4 divizije zli brigadami in 56 bataljoni; ' približno 55.000 mož s 101 topom. Srbska arm ad a šteje okroglo 300.000 vojakov. Topov imajo Srbi najd 300, Grško armado cenijo na 200:000 mož z 17*4 topovi. Nasproti balkanskim državam posjtavi Turčija na bojišče 800.000 vojakovi;, ti so pa zelo raztreseni. Turčija nima namreč dobrih železnic in zato armado le počasi zbira* Vlpoštevati se mora tudi, d'a odpade veliko turških vojakov, ki morajjo f radi italijansko-turške tripolitanske vojske ! stražiti razna obmorska obrežja. Poročila in zopet poročil ai. Listi prinašajo nebrojno število poročil o sedanjem položaju. Mnenja najrazličnejših diplomatov, podrobna poročila vsakega gibanja, vesti o najrazličnejših dogodkih, ki so z razmerami na) Balkanu le nekoliko v zvezi, naznanila o razpoloženju, ki vlada v raznih! držajvah itd. itd., to napolnjuje obsežne strani rednih listov. Dovedlo bi nas predaleč in nimamo prostora, da bi se spuščali ! v podrobnosti. Kar je bistvenega, itak prinašamo. Vsa poročila so edina v tem, da je vojska neizogibna in da se sicer še delajo poskusi obraniti mir, kar bo pa ostalo, če se ne pripeti i kaj izrednega, ! brezuspešno. Vse javno in prometno življenje na Balhjanu se vrši v znamenju vojske. Ultimatum. , Združene balkanske države dozdaj Še niso izročile Turčiji ultimatuma. Zgodilo se bo pa to najbrže v prihodnjih urah. Da se Turčija ne bo uklonila v ultimatumu izrečenim zahtevam, je brezdvo-mno. 1 Dr. Šušteršič o položaju. Dr. Šušteršič se je kot 'predsednik vojnega odseka avstrijske delegacije izjavil sledeče:, Kot predsednik vojnega odseka) sem danes načeloval najzanimivejši seji v svojem življenju.' To je bila nepopisna napetost in razburjenost, ki je pa povsem umevna, Če se pomisli, (da je Avstro-G,’grška na dogodljajih na Balkanu močno zainteresirana. In splošno je zadovoljilo, da, nekajko odleglo je v srcu vsem, ko je podal vojni minister 1 resnobno ( izjajvo, katera izključuje vsak dvom,, da so naši topovi vsaj tako dobri, kakor oni drugih clržajv. Da je ta izjava žela obilo pohvale,, temu se ni Čuditi, Minister Berchtold je zatrdil, da si bodo velesile še naprej prizadevale zabrajpiti spore. To razumim tako, da bodo skupno pritiskale vse velesile na Turčijo, (Ce bi se pa uresničilo, da je odredila Rusija že f poskusno mobilizacijo, tedaj bo mikalo vedeti, kako stališče bo zavzela Rusija! pri tem pritisku na Turčijo in če bo sploh kaj sodelovala. 'Želeti bi bilo, (da se zabrani spor. Ce je pa to še sploh mogoče, se bo kmalu pokazalo. Vabimo na letošnji glavni občni zbor »Slov. Straže“« ki se vrši y nedeljo, dne 13. oktobra V MaribOril v dvorani >Narodnega doma«. — Vspored: Ob m uri predpoldne: sv., maša v, kapeli frančiškanskega samostana. Ob 10, uri predpoldne: občni zbor a,(Slovenske Straže“ , z običajnim vsporedom. (Poroča predsednik poslanec Jarc,) Ob 5612. uri predpoldne: občni zbor Slovenske kr- ščansko-socialne zveze. (Govori poslanec dr. Ere k.) Ob 3. uri popoldne: Slomšekova slavnost, 'Slavnostni govor. (Dr. Medved.) — Nastop mladine: Prizor y proslavo Slomšeka: Slom- šjekovo rojstvo. — (Petje šentjurskih in jareninskih pevcev, — Koncert mariborske narodne godbe. Vstopnina k Slomšekovi slavnosti: foteli 3 K, sedeži od 1. do 4, vrste 2 K, ostali sedeži 1 K, stojišča 40 vin. J Odbor. Naša zunanja in notranja politika. Sebični strankarski interesi so vodilna načelo, kjerkoli ali kadarkoli določajo liberalci ali. socialni demokrati smer svoje politike. Ne kaže se to samo v notranji politiki, kjer liberalci vseh narodov! i in pa socialdemokrati ne ganejo z majzineem proti izseso-valcem vsega našega gospodarskega' življenja — kartelom in borznim špekulantom j— ; ampak tudi v zunapji. Debata o naši zunanji politiki v delegacijah je to jasno pokazala. Povzemimo samo nekatere značilne momente, pa bomo to takoj uvideli. Razmere na Balkanu so velekritične, ža f krščanske narode, ki ječijo pod turškim jarmom, naravnost obupne. Poročila, M prihajajo iz Stare Srbije, Macedonie in Albanije, so naravnost strašna. Skoro povsod gospodarijo oborožene tolpe in podivjani vojaki. Življenje kakega kristjana smatrajo komaj vredno enega samega strela, pan za dnem se vrše umori. Vojaki,, ki bi morali vzdrževati mir in bi morali braniti kristjane, vganjajo največjja /grozodejstva. A vsak dan se razmere lahko še poslabšajo in pride 'do splošnega Marnja kristjanov. V nepopisnem strahu trepečejo ubogi kristjani za svoje življenje in klici, ki done iz teh zapuščenih pokrajin, so naravnost pretresujoči. Človek bi moral imeti srce iz kamna,, 'da bi ga ne ganili. Ne le, Ida je ! nepopisen Skandal, da sedaj v prosvitljenem dvajsetem stoletju v sredi „kulturne“ Evrope vladajjo take barbarske razmere, ampak že iz človeškega stališča se morajo Človeku usmiliti nesrečne žrtve turške krvoločnosti. Naravno,, več ;kot samoposebi umevno je, če se zahtevja, naj Avstrija odločno poseže vmes in naj stori vse potrebne korake, da bodo grozne razmere prenehale, da bo postal kristjan y Turčiji saj varen svojega življenja. 'Samo temu splošnemu mnenju so d'ali duška, če so v delegacijah privzdignili delegati Spinčič, Lang in knez Schwarzenberg svoj glas in pozvali Avstrijo, naj gre krščansMm narodom na pomoč. Ce tudi pustimo politično striata popolnoma iz vidika in se oziramo samo rta načela humamitete, se moramo tej zahtevi pridružiti. Drugačnega! mnenja so pa socialdemokratični in liberalni krogi. V njih imenu sta podala v delegacijah veleznacilne izjave nemški svobodomislec dr. Lecher in socialdemokrat dr. Ellenbogen. 'Ti ljudje nočejo o kaki pomoči balkanskim« najrodom nič slišati. Čeprav se navadno tope same htamanitete ' in j zlasti socialdemokrati včasih radi ©ne kaplje knvü hočejo povzročiti celo revolucijo, ne čutijo sedaj vendar potrebe, da bi Avstrija zastavila svojo besedo v «pomoč trpinčeni krščanski pari pod turškim trinogom, da bi zabranila krvopnelitja, požige in neznosne krivice, pod katerimi zdihujejo ubogi kristjani, da bi obvarovala krščanska Ijudslya uničenja. Ne store «pa tega iz strahu pred kaMmi vojnimi zapletljaji, v katere bi se mogoče zamotala Avstrija. Kaj Še ! (Vojna nevarnost i ni zadrževala teh ljudi Š© niköfar pred kakoršnimkoli koraki. Oni zagovarjajo najšo zvezo z Nemčijo, če prav nima ta zveza za nas nikfakih posebnih koristi in pomaga samo Nemčiji, dpi latzje varuje svoje trgovske interese 1 nasproti Angliji (spominjamo na maroško vprašanje, na Algesiras in na Àgapir), ter da lažje ohrani nasproti, Franciji Elza-cijo in Lo(taringijo. Ce s to svojo politiko stopamo v ostro nasprotje z Anglijo in Francijo, kar je tudi že povzročilo, dja/ so grozili svetovnemu miru težki svinčeni oblaM, jih to nič ne razburja. Ža zvezo z Nemčijo govore njihovji strankarski interesi, zato so za njo, za pomoč zatiranim kristjanom na Turškem pa nimajo nikaMh takih povodov, zato so proti. Prvič: Naše zavezništvo pomaga Nemčiji, da razširja svoje trgovinske zveze. S tem narašča, moč trgovstva in industrije. Vezi med našim in nemškim židovskim kapitalom so pa zelo tesne, 'zato je vne-mainje nemških svobodomiselcev, ki so v prvi vrsti zastopniki židovskega kapitala, umevno. Kjer je pa treba podpirati judovske milijonarje, tam je tudi so- cialna demokracija vedno v bližini. Razun tega odgovarja vedno večja industrializacija nemške in deloma tudi naše držaj v© socialdemokratičnim' f strankarskim inten,cijam, Iker se na ta način vrste .proletarcev zelo množe in socialna demokracija lahko računa na povečanje svoje armade. Cim iveč je pa nezadovoljnih^ delavcev, ki prisegajo na rudeči prapor, tem obilnejša je žetev socialdemokratičnih voditelje^. Drugič: Trpini, ki bi jim naj Avstrija prišla na pomoč, so kristjani, vodilne glave vesoljnega svobodomiselstva in socialne demokracije so pa Židovi. Sovraštvo judovstva. napram kristjanom je pa neukrotljivo in tako globoko vkoreninjeno, da izbruhne pri vsaki priliki na dap. 'Že v navadnem liberalcu in priprostem socialdemokratu ' je sovraštvo do kr-ščapskega svetovnega prepričanja tako razvilo, da skoro vsak balkansMm kristjanom njihovo trpljenje še celo privošči. „|Zakaj so pa tako neumni, da se za svojo vero potegujejo? Vrgli naj bi jo med staro Šaro, kakor sem to storil jaz,; in naj bi postali magari mohaimedanci, pa bi jih nihče ne preganjaj“, tako si misli mnogoteri in gre hladnokrvno na dnevni red. Seveda, či bi se kakemu židovskemu agentu, ali pa kaikemu organiziranemu sodrugu kaj zgodilo, potem bi že zagnali matadorji svobodomiselstva krik in vik in cela država bi morala iti na pomoč. Se našle topo tja v ©n dan živeče liberalno In rudeče svobodomiselstvo, M črpa svojo duševno hrano ' in ' dobiva svoje duševne vzdramljaje 1 iz tabora mednarodnega in p dei patronanco Židov stoječega Svobodomiselstva, bi potem mogočno zapihalo v skupni bojni rog. Žalostno in značilno je, da se tudi naš zunanji minister grof Berchtold odločnejše ' ne postavi ob stran zatiranih kristjanov. 'Njegov neodlpejni odgovor, ki ga je dal v seji avstrijske delegacije dne 27. septembra, je jasno pokazal, da našemu zunanjemu uradu ni za resno pomoč, temveč safcno za to, da se nameče javnosti nekoliko peska v oči. Kaže tak odgovor prav očito, da stoje naši merodajni krogi pod pogubnim vplivom ; sebičnega svobodomiselstva, ki tišči državo na pota, po katerih ne bo prišla nikoli do lepše, sijajnejše bodočnosti. Mesto,, da bi se Avstrija postavila na samostojne noge in započela na jugu, kjer je njena bodočnost, pametno, dalekovidno politiko, opirajoča se na krščanske narode, pusti te narode brez izdatne pomoči krvajveii in caplja za Nemčijo, kamor jo potiska deloma nemški, deloma židovski kapital in strankarsko-sebična politika svobodomiselstva, [Qjuousqiue tandem ... * * * (PredstojeČi članek je bil pisan, ko Še niso bile znane vesti o mobilizaciji balk|apskjb držav in je v tem že nekoliko zastarel. Po teh si hočejo balkanski narodi sami poiskati pravico. Vse eno pa jasno označuje pogubno smer, jv kateri1 se tvaUi pod vplivom, združenega svobodomiselstva in socialne demokracije naša, zunanja politika, zato ga priobčujemo. Op. ur.) Naše prireditve. Brežice. Našla podružnica „Slovenske Straže“ ter naše izobraževalno društvo sta priredili v necMjo, dine 2Ö. septembra, popoldne zelo lepo uspielo Slomšekovo slavnost. iGospod mestni kaplan Špindler je v svojem govoru v nekaterih točkah označil veliki pomen Slomšeka) kot učitelja, buditelja in voditelja Slovencev za svojo in pašo dobo; ! zatem ga je šolska in odrasla mladina slavila v lepih deklamacijah ter se slednjič strnila! v ča,robno-lepo živo podobo okrog Slomšeka. SlecSnjič so dekleta z| velikim vspehom še predstavljale igro „Prisiljen stan je zaničevan.“ Šaljiv srečolov je tudi vzbujal mnogo 'zanimanja!. Med posameznimi točkami je društveni mešan pevski zbor zapel nekaj lepih pesmi, med temi himno „Slovenske Straže.“ (Posebno hvaležnost1 udeležencev si je pa pridobil še gospod Juvan, ki je s svojim krasnim tenorjem zapel tudi par samospevov. ♦ * * Cerkvena dekanijska Slomšekova slavnost dne 26. septembra se je tudi tu zelo lepo izvršila. Pri-digoval je častiti gospod župnik Soba iz Z idol, sveto opravilo pa je opravil častiti gospod dekji.n Mešiček. Skoro polnoštevilno zbrana duhovščina je imela potem zelo poučen sestanek. Dokaj važnih striavi se je predlagalo, sMenilo, nekaj tudi že izvršilo s podporo „Slovenske Straže.“ Pomembno je, da je Slomšek enkrat v Brežicajh i priredil duhovne vaje za] svojo duhovščino ter takrat ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda ter da je tri leta pozneje, leta 1855, isto tam sam vodil ljudski misijon. Politični pregled. Sporazum med Bolgari in Srbi. Kako silno ' se je v zadnjem času /-spremenilo razmerje med Srbi in Bolgari, osvetljuje najbolj to, da je jel doslej Srbom najbolj 'sovražni I bolgarski list „Večerna Pošta“ priobčevati članke, vri katerih poziva Bolgare in Srbe k bratski slogi. Nedavno tega je prijavil članek, v katerem piše: „.Srbi in Bolgari, združite se! Sedaj ali nikdar! Tia Mic se mora izviti iz prs vsakemu Srbu in vsakemu Bolgaru, M se zaveda važnosti sedanjega) položaja na Balka nu in M 'diha sedanjo peklensko atmosfero, ki duši in zastruplja življenje v Srbiji in v Bolgarski, Bol- garska in Srbija imate enako usodo. Obe ste neprestano provocirani in od vseh strani ogroženi. Dogodki silijo ene kakor druge, da si poofado roke, da pozabijo vse preteklost in dal imajo v spominu samo to, da so krvni bratje. Pozabiti je treba na Slivnico in Pirot, « zakaj tako nafti Srbijo, 1 kakor nad Bolgarsko se vijejo gromonosni oblaki. IVelika 1 nevarnost grozi obema ne toliko od Turške, kakor pa od Avstro-Ogrske. S Turčijo bi že z dobrim čajh hudem obračunali, toda Avstrijja ne dovoli tega, a to je že vzrok nervozne najpetosti, Iki traja že leta ! in je že opetovano povzročilo izbruhe medsebojnega sovraštva. Treba je torej, ria se Bolgari in Srbi zdramimo in pokažemo Avstriji, da smo že dorasli in da umetno sami ocenjevati svoje koristi. Podajm© si roke in pokažimo Avstriji, da« je nas ona doverila k prijja-teljstvu, bratstvu in slogi!“ «Tako piše sedaj „Večerna! Pošta!“, največji bol-garsM list, ki pred meseci še ni hotel ničesar slišati o kakem sporazumu s Srbi. !Z!a avstrijsko f zunanjo politiko je ta gla)s gotovo najslabše spričevalo. Slovenska zmaga v Pulju. Pri volitvi deželnega poslanca za tretji okraj mesta Pulj dne 29. septembra je sijajno zmagala Hrvaška ljudska stranka. Izvoljen je slovanski karidi-dal ravnatelj istrske posojilnice Josip StihoVjČ s 404 glasovi. Laška) kamora 1 je dobila samo 231 glalsov. Udeležba je bila ogromna, na volišče je prišlo 80 %' vseh volilcev. Dozdaj je bil mandat v italijanskih rokah. — Slava slovanskemu Pulju! Iz Hrvaškega. Dne 28. septembra je imelo zdravniško društvo za Hrvaško in Slavonijo zborovanje, na katerem je po obširnem poročilu poročevalca idr-. Tkalčiča o izvidu psihijaftrov-izvedencev i v Jukičevem ' procesu bila sprejeta sledeča resolucija: „Društvo zdravnikov v Hrvaški in Slavoniji je 1. spoznalo, da psijh ì j atr ad zvedene,al v Jukičevem procesu nista preiskafla in opazovala glavnega obtoženca Jukiča z ono natančnostjo, temeljitostjo in objektivnostjo, kakor predpisuje eksaktna veda. 2. Ker je 'tako postopanje sposobno«, da v očeh' lajikov in strokovnjakov poniža in podkoplje ugled hrvaškega zdravništva in j zdravniške ' vede, zato zdravniški zbor obsoja tako 1 nestvarno : postopanje, da varuje sfvoj ugled in ugled zdravniške vede.“ Ta resolucija'je bila sprejeta., akoravno je zapretil hrvaški kraljevi komisar Čuvaj, da razpusti to zdravniško društvo. 1 Poljaki. „Wiek novi“ priobčuje razgovor ( z ' načelpikom Poljske ljudske stranke, Stapinskim, M je med drugim baje tudi izjavil : „fNočem zamolčati, da sem se začasno umaknil od vseh nadaljnjih spravnih' pogajata j. V zadnjih 50. letih njih premoči so konservativci popolnoma izgubili svojo morajlicno veljiavo. Dali so si odkupiti odpravo robstva,! za 100,000.000 K, odpravo propi nacij za 60,000.000 K in prodali so tudi druge bonifikacije. Ne bo šlo drugače, kakor da se odkupi od konservativcev tudi dovoljenje I za volilno reformo. V prihodnjem bomo začeli z bojem proti konservativci z devizo:;' G'%up volilnega privilegija konservativcev za denar.“ Raznoterosti. Deželni zbor. Včeraj dne 1. oktobra se je zbral pod predsedstvom dr. Korošca Slovanski Mub dežel-nozborških » poslancev k posvetovanju, o' katerem razglaša: Slovenski klub se je o predlog|ih deželno-zborskega kluba ustajvovernih veleposestnikov, M bi naj bili podlaga z,a pogajanja radi delazmožnosti deželnega zbora, skrbno in temeljito posvetoval. Splošno se je povdarjalo, da bi Ibilo sicer delovanje dež. zbora) radi žalostnih gospodarskih razmer ) zelo potrebno, a da .predlogi večinskih strank 1 po soglasni sodbi še ne nudijo/dovolj poroštva za trajno, mirno delov+anje f in vsled tega tudi ne morejo biti za podlago, na kateri bi se naj vspelšno doseglo sporazum-Ijenje., Ako se hočejo vsled skrbi za gospödarsM in kulturni razivoj dežele odstraniti nevzdržljive razmere v 'deželnem zboru in v deželi, potem se morajo po mnenju Slovenskega kluba pritegniti ( v jkrog pogajanj z večinskimi strankami ' in z vlado vsa pereča vprašanja. Na tako ustvarjeni podlagi so zastopniki slovenskega naroda, vsak čas z veseljem pripravljeni, da se nadalje pogajajo za sporajzumljenje.. Klub je izrekel ‘gg. dr. Korošcu in Robiču popolno zaupanje, — Pripomnimo še, da so se vsi sklepi storili soglasno, kar najboljše osvetljuje glasove nasprotnikov, da v klubti ni edinosti in soglasja. Duhovniška vest. 'V torek, (dne 1. oktobra je bil častiti gosjpod Ivan Lajh po velecastitem gospodu kozjanskem 'dekanu Tomažiču slovesno1 instaliran na župnijo Sv. Peter pod Sv. gorami. Velike barvne slike Antona Martina« Slomšeka založi „Slovenska Straža“' ako se oglasi dovolj naročnikov« Cena bo jako nizka. Naročila naj se na dopisnici pošiljajo na naslov: Pisarna i „(Slovenske Straže“ v Ljubljani. Vsi nagi župnijski uradi, naša županstva, naša društva, naročite takoj, da ostane tafko med nami trajen spomin Slomšekov. . Skušnje 'Sja rezervne častnike. 'Pri1 letošnjih skušnjah enoletnih prostovoljcev za rezervne častni-ke so bili zelo slabi vspehi. [Vojaški in dobro poučeni civilni krogi smatrajo slabe vspeihe enoletnih prostovoljcev pri skušnjah za rezervne častnike za posledico odloka vojnega ministrstva, ki se intenzivno pečal z rezervnimi častniki. ITJe posledice pa se opažajo 'doz d ai še-le pri nelkaterih polkih. ITjako je na primer padlo pri skušnji 1, pešpolka od 19i enoletnikov 7 in pri 99. pešpolku od 57. enoletnikov 25 kandidatov. Pri teh izprašlevialnih komisijah je predsedoval nadvojvoda Peter Ferdinand, !Nasprotno ( pa, jih je padlo pri 16. pešpolku od 48 enoletnikov samo sedem ; in pri pijonirskem bataljonu ' vU Klosterneu-burgu od 25 samo 3. Dne 13. oktobra na občni zbor „Slov. Straže“ v Maribor! Vabimo na II. redni občni zbor „Slov. Straže“, leji se vrši dne 13. oktobra 1912 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev odbora, nadzorstva in razsodišča. 6. Razni predlogi. (Predlogi se morajo vsaj osem dni pred občpim zborom javiti društvenemu vodstvu.) 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vodstvo „!Slov. Straže.“ Hrvatje in Slovenci 'združeni.1 V ' goriškem „Novem Času“ poroča poslane» Fon 1 o ' hrvajško-slo-venskih posvetovanjih v Opatiji1 in ; spremlja znani komunike, ki smo ga priobčili tudi mi, s sledečim komentarjem: Pred seboj limafcno torej velepomemben dogodek v političnem življenju hrvaškega! in slovenskega naroda: združitev Hrvatov in Slovencev v eno politično stranko na prava&fcem programu in ustanovitev skupne organizacije V Hrva-ško-slovenskem Z-vrševalnem odboru;, ki naj vodi na|Šo politiko po e-notnih načelih do skupnejgjaj oilja. Bil je res skrajni čas, da smo se združili. Kdor pfazno zasleduje, kaj se v Evropi godi v, sedanjem času, razvidi lahko, da se pripravljajo f premembel I dalekosežne vlažnosti. Velevlasti so / se različno združile : 1 avstrijsko-itali-jansko-nemški trozvezi stoje sovražno nasproti Ruska, Francoska in Angleška. Na Balkanu preže miale države samo na trenutek, da si razdele Turčijo in da v svojem smislu prenarede tzemljevidna Balkanu. Evropske velevlasti zastopajo tam jako različne interese, tako da mora vneti krvav prepir na Balkanu splošno vojsko v Evropi. V teh resnih č^sih za našo državo, ki je z enim delom svojih 'dežela že na Balkanu, se je poljubilo mažarskim mogotcem vsiliti hrvaškemu narodu za absolutnega vladarja človekai, ki se mu sme nekažnjeno očitati niajjgrŠe lopovščine. Na neštetih bojiščih so Hrvati prelùdali svojo kri za Avstrijo, njihovi pogum je svetovno znan, ali še bolj občudovanja vredno je njihovo sedanje vedenje: upreti in maščejvati se, ’ je primerno lahka reč pri talcem narodu; toda mirno vstrajafti in modro prenašati najhujša izzivanja, to zamore samo politično popolnoma zrel narod, ki se zaveda, da je nepremagljiv. V teh časih, ki utegnejo postati usodepolni za nadaljni razvoj 'Jugoslovanovi, smo se združili v medsebojno pomoč, pa tudi v skupno delovanje, da nas 'dogodki ne dobe nepripravljenih. Naš cilj je jasen: združenje Jugoslovanov v državnopravno skupnost v okvirju avstrijske države. Pri našem delovanju nas seveda ne bodo motila podtikanja n|aših slovenskih nasprotnikov; a da smo pogodili pravo, pa nam kažejo srditi — nemški Dbrazi, Cesarjeve besede ! pred ! slovjesno evharistično procesijo. V jutro dne 15. septembra, ko se je imela vršiti velikanska I evharistična procesija, je jvreme slabo kazalo. Cesar je — kakor najvaidno —- vstal ob 8. uri zjutraj. Dal je povelje, naj se procesija vrši tudi v dežju! Izjavil je, da. se procesije na vsak na^ čin udeleži. Ob /46, uri pridejo zdravniki in odsvetujejo cesarju, češ, da je njegovo zdravje v nevarnosti. Cesar pa je odgovoril: „Na tisočekrat sem hodil na lov v mnogo slabšem vremenu. IZiakaj ne bi izkazal časti Vsemogočnemu?“ Vse je obmolknilo pri, teh besedah, Iki nam kažejo živo vero ' našega vla-derja. Hrvaško-slovenski Zvršilnl odbor. Iz Kranjske stopi v odbor poslanec dr. Krek. Zastopniki Vseslovenske ljudske strahke v HrvaŠko-slovenskem Zvršilnem odboru so: dr. Šušteršič, ’dn. Krek, dr. Korošec, dr. Brejc in Fon, Vrhovna uprava Stranke prava pa pošlje v Zvršilni odbori sledeče gospode: iz Banovine dr, Mile Starčlvjča in Cez. Akačica,,, iz Dalmacije dr, Krstelja. ali dr, Drinkoviča,1 iz Istre profesorja Spinčiča. Člana iz Bosne-Hercegovine še določijo. Delegacije. V pondeljek popoline ! in ' v torek zjutraj je zboroval pod predsedstvom dr. Šušteršiča vojni odsek avstrijske delegacije. Dokler ;se v ponči el j ek ni zvedelo ' zaT bolgarško-srbsko mobilizacijo, se'je 'debata o rajznih vojaških' proračunih vršila zelo mirno. Ko pa je prišla; iv zbornico vest o mobilizaciji, so stopila vsa resna vprašanja v ozadje in glavno mesto je.zavzemal razgovor o razmerah nia Balkanu. Govorila sfa ministra 'Auffenberg, in Berch-told. Prvi je izjavil, da je orožje - v prvi vrsti topovi — naše artilerije tako dbbro, kot vsake druge velesile. Drugi ie pa sporočil, da bodo velevlasti Še tudi v bodoče vse storile, da se ohrani mir. Nadomestna državnozborska volitev na Dunar-ju. Pri včerajšnji nadomestni državnozborski volitvi v TIT. dunajskem] okraju po ponesrečenem spcialno-demokratičnem poslancu Silbererju je ( bil izvoljen socialdemokrat Rudolf 'Müller, f iKrščansko-socialni kandidat Prochazka je ostal v manjšini. Nemški nacionalni so volili socialdemokrata, Krščansko-socialna zmaga. Pri ožji volitvi za mesto občinskega odbornika > iz IV. razreda|' v lXV. okraju na Dunajiu, [ki se je vsled socialdemokratič-nih manipulacij ponovila, f je bil včer.aj izvoljen krščanski socialec. Socialdemokrat Forstner, ki je zadnjič zmagal z večino par glasov,, a je bila volitev razveljavljena, je tokrat propadel. Volitve v Gradcu. Pri I občinskih volitvah V, Gradcu s» včeraj v II, razredu zmagali nemško-na-cionalni kandidjatje. Izvoljen je tudi pl, Underrate.. Za „Slovensko Stražo“' nami je poslal gospod L Filip Oštir, frančiškan v Klajnjecu na Hrvaškem, lepo število obrabljenih poštnih znamk. Hvala mu prisrčna! Veliko poneverjenje. Neki Jožef Mlafcer, ura|d-nik eskomptne banke v Ljubnem | na Zgornjem Stia-jerskem, je po poneverjenjfu 90.000 K, katere je poneveril omenjeni banki, prišel včeraj dne 1. oktobraj v neko gostilno v Kitzeck pri Lipnici, kjer se je — ustrelil. Pri njemu so našli samo 609 K. Kam je pa spravil ostali denar, še niso dognali. Mlaker jelbil prej uslužben pri filijalki eskomptne banke v Mariboru. V Ljubnem je bival Še le letošnje leto. Ali ho sladkor cenejši? fVsled slabega letošnjega vremena s» se zelo zmanjšale nade, da bi bila letošnja letina; za sladkorno peso posebno, ugodna. Toda vkljub neugodnemu vremenu do sedaj sladkorna pesa Še ni nič trpela, kakor to zatrjujejo pri pridelovanju sladkorne pese zainteresirani krogi. Bode li tedaj padla cena sladkorju? Želeti bi bilo, toda ni mnogo upanja, da se urešniči ta najda. Četudi se nahaja Še izza lanskega leta w skladiščih velika množina sladkorja, kajti še-le pred kratkim se ga je poslalo preko Hamburga v Ameriko 550.000 vreč, vendar sladkorni kartelisti venomen zatrjujejo, da bodo vse sladkorne zaloge ' v Hafmburgu ’< k|malu izčrpane’ in na vrsto, bo prišel [angleški ratinami sladkor, toda. ne iz skladišč v Hamburgu, ampak iz nemških sladkornih tovaren. [Na ta umetno i, narejeni način bo popra|ševanje po sladkorju postalo živahno in posledica bo, 'da bodo zopet zvišali sladkorne cene, namesto da. bi jih znižali, Kajrtelisti bodo že. poskrbeli, da se njihovemu Žepu ne blo go citila nobena krivica. Kakor že rečeno, bo letošnja letina za pridelovanje sladkorja saj ugodna, čc že ne nfaravnost izborna. Kar se tiče Avstro-OgrsEe, utegne hiti pridelek sladkorne pese na Češkem prav 'dober, na Moravskem i» Ogrskem pa 'dober. Njai Češkem pričakujejo velik izvoz ; na Angleško*, in če se sklene mir med Italijo in Turčijo, bo sladkorni promet v Levante prav živahen. Na Ogrskem se pa nadejajo, da bo sladkorna kupčijaj z Indijo zlelo živahna in sicer že vsled slabe letine na otoku Java,; kajti ravno otok Java je zalagal s sladkorjem skorodane celo Indijo. Iz vsega navedenega lahko sklepamo, da | znaj1 nastati vsled obilne žetve nekak pritisk na cene, toda vsled ’obilnega1 izvoza je padanje ' sladkornih cen pričakovati še-le v prihodnjem letu. Št&j©Fs.kc&* Maribor. (Slovensko gledališče.) V nedeljo, 6. oktobra 1912, se prične letoŠlnjui sezona ' in I sicer z vprizoritvijo drame „V dolini.“' To igro je za slovenski oder priredil profesor Rajko Perušek, ki si je omenjeno igro izbral brezdvomno iz prepričanja, da napravi narodna igra ! na naše slovensko občinstvo najboljše utise. In ravno ta igra vzbuja v nas spomine na raznovrstnejše prizore i v kmečkem življenju, tu vidimo na eni strani nastopati originalnega kmeta in skrbno gospodinjo-kmetico, na drugi strani zopet stajrega, zadovoljnega pastirja, hlapce in dekle itef. Dramatično društvo v Mariborh je zi izvolitvijo te igre gotovo ugodilo splošni želji ! širšega občinstva. Pri igri sodeluje znani orkester Glasbenega društva v Mariboru. Predprodaja vstopnic v trgovini g, Weiixla. 'Začetek igre''! točno ob 548. uri zvečer. : - Ptujska okolica. Zopet se nam je preselilo vrlo dekle iz te solzne v boljšo domovino. Pridna hčerka iz velespoštovano kajtoliške-narodne rodbine Pr. in Alojzije Ribič, posestnika!! v Krčevini, štev. 32. Vrli oče je zidarski delovodja jn že večletni odbornik ’ Krčevinskega bralnega, društva.f Mlado ; dekle Alojzija Ribič! je bila rojena' dne 2. oktobra 1894. Zadela jo je srčna kap opoldne dne 16. avgusta t. L Zopet je začela govoriti še le deseti dan, po noči ob 3, uri. Prva beseSa, ki jo je izpregovorila, je bila: Jezus!. Potem je začela klicati ljubega očeta in zlato mater in drage sestrice in bratce. / 'Je bila) večkrat spreviclena s svetimi zakramenti. Umrla je v sredo, dne 25. septembra, popoldne ob 3. uri. Pogreb je bil v soboto, dne 28. septembra! zjutraj.. Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudstv|a ! s tremi častitimi gospodi domačimi kaplani. Ob grobu so pa častiti gospod P. Lucij Selin šok Vzeli z ganljivimi beseds(mU sldvo, tako da se je vse solzilo. Oče in mati se srčno za^ hvaljujeta vsem sorodnikom in sosedom!, ki so jo obiskovali in tolažili v,, njeni mučni bolezni in tudi Še vsem, udeležencem pogreba, ki so }o v tako obilnem Številu spremili pa zadnji poti, [Hvala tudi častitim gospodom kaplanom, [posebno še častitemu gospodu P, Luciju za nagrobne besede1 in orga/nistu za) pesem. Ravno tako hvala fantomi in. dekletom,, ki so njeno rakev nosili k zadnjemu počitku. Nepozabno Alojzijo priporočamo v biffe in trajen spomin in ponižno molitev. Naj v miru počiva! — „Krčevinski.“ Ormož. ! V soboto, dne 28. septembra, je umrl tukaj okrajni zdravnik dp. Oroslav Kristan y 46. letu svoje starosti.. Pogreb ge je vršil Vßeiaj popoldne, N. v m. p.! Celje. Umrla je tukaj v pondeljek, dne 30. septembra 241etna| gospa Matilda Bajde, soproga jetniš-kega nadpaznika. Kruta jetika, ji je pretrgala nit upovpotnega življenja. Zapuščal moža in dvoje otročičev. , Žalec. Izobraževalno društvo, priredi v nedeljo, dne 6.. oktobra Slomšekovo slavnost ; pri gospodu Nidorferju v Vrbjih., Na sporedu je slavnostni govor — govornik prjjde iz Maribora — petje, deklamacije in gledališka igra „Kazen ne izostane.“ Začetek ob /44. uri popoldne,' Domova. Ker je morala tukajšjnja podružnica „Slovenske Straže“ napovedano veselico dne 15. m.: m. preložiti, se bo sedaj vršila V nedeljo, dne 6., oktobra pri gospodu F. Hergu. Na vsporedu bo: Pozdravni in drugi različni govori (posebno slavnostni govor državnega poslanca gospoda Mihaela Brenčiča. Potem: petje, občni zbor, volitev odbora, slučajnosti, telovadba Orlov z godbo / in različna prosta zabava, kakor: šaljiva pošta, boj s konfeti itd. Ker ne moremo vsem ustreči z vabili, prosimo somišljenike, naj se odzovejo temu vabilu!) Slajvnost bo nad vse sijnjna, ker bodo govorili priznani govorniki in kratkočasila izborna godba! Kličemo vsem vnaprej: dobro došli! K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi podružnični odbor. Velik požar v Mariboru. VČertaj okrog polnoči je razsajal kr Mariboru velik požar. Uničil je Badlovo tovarno usnja na levi strani Bajdgasse ob Dravi. Plameni' feo švigali zelo vùsoko in je bila (vsa okolica daleč nia okoli razsvetljena. Iskre in razni ožganki so padali daleč na o-krog in so spravljali v nevarnost tudi sosedne hiše. Požarna hramba je bila pridno na delu in je požar omejila. Skoda je velika, ttz- pogorišča se še danes dviga smrdeč dim. Koroško. Guštajn. Na prijavnem hribu „Brinjeva gora* so guštajnski kovači pripravili lep križ, kateri j0 bil v nedeljo tik kapele slovesno blagoslovljen. Na čast sv. Kozmu in Damijanu rajdo pride romat tukaj sem verno ljudstvo ter 'daruje in želi, da bi se tu postatila primerna cerkev. Primorsko. Mojster slepar. V Trstu so aretirali 281etnega trgovskega potnika Alfreda Loeffa, ki se je izkazal res kot pra(vi mojster v sleparstvu. Tri leta ga že išče tržaško sodišče zaradi raznih goljufij. Stàpoval je v 'Trstu večkrat po 14 dihi do tri tedne, vsake tri dni pa je menjal svoje stanovanje. Inserirai je v ražnji liscih, da ima glavno zastopstvo razjnih fijno-zemskih tovaren za parfem in umetna gnojdja. Sprejemal je podzastopnike, seveda le proti primerni kavciji. Na ta način je opeharil Tržačane za več kot 25.000, K, kolikor je do sedaj zn;ano. 'Išče ga pa že delj časa, tudi, sodišče v Atenah. Tizi zaplenjene korespondence je razvidno, da je možakar uspešno delal na tem polju tudi na Dunaju, jv Budimpešti, v Meranu, v Solnogradu, v Linču, v Pragi, v Varšavi, na Nemškem in na Ruskem. , /Pri tem je izborno živel. Sumničijo tudi, da je bil Loeff zastopnik) neke akcijske družbe „Phönix“ 1 na Dunaju, ki je v zadnjem času večkrat menjala svoje ime in da je izvrševal goljufije po nalogu | ali vsaj sporazumno s to družbo. Socialdemokratično gospodarstvo. Jz Nabrežine poročajo, da so vzbudile po Nabrežini in okolici odkritja malverzacij pri društveni blagajni social-no-ötemokratiöne organizacije veliko zanimanja in pa veliko ogorčenja. ,Te malverzacije je zakrivil sodrug Civin, ki je bil obsojen in je že prestal svojo kazen. Civin pa je ovadil svojega sodruga Josipa M(arico, voditelja socialdemokratične stranke, ki je ob enem kontrolor okrajne bolniške blagajne, c?a je poneveril že pred leti pri blagajni večje svote. , JVioditelja ; socialdemokratične stranke in kontrolorja okrajne bolniške blagajne v Nabrežini so aretirali in ga zaprli v Komnu. Razgled po svetu. Avtomobilska nezgoda Marconija. M [Viljema Marconija je povabil minister Calissano na zajutrk. Marconi se je peljal iz Spezije v Coltane z avtomobilom. Spremljala ga je njegova soproga, in njegòv tajnik. Nedaleč od Coltana je trčil njegov avtomobil v avtomobil, v katerem se je peljalo na izlet sedem dam iz Benetk. Oba avtomobila sta se vsled trčenja prekucnila!. 'Marconi je dobil težko poškodbo na desnem očesu in več lahkih poškodb na telesu. Tajnik in Šofer Sta dobila lahke poškodbe, soproga, pa je ostala popolnoma, nepoškodovana. V beneškem] avtomobilu je dobilo lahke poškodbe pet c?am, 'dve 1 pa ste ostali nepoškodovani. llletni deček — vlomilec. V grajščino grofice Ivane Draskovich v. Steinamalngerju na Ogrskem je vlomil mlad vlomilec, ljudskoš'olski učenec, ,fJ. Dokler, Še le 11 let star. Pri zaslišanju je priznal, da je poprej že večkriat vlomil. Ta nadebudni deček še bo daleč spravil. Na prodai ie lepo posestvo v celjski okolici. Isto leži ob državni cesti v Gaborjih v naj živahnejšem dela predmestja, ter obsega arondirano 16 oralov hmeljišč, travnikov, njiv, vrta in park (večinoma stavbeni prostori), ter elegantno opremljeno vilo in prostorna elegantna gospodarska poslopja. Pol ure oddaljen je rigolani vinograd v krasni legi s poslopji, gozdom, sadonosnikom, travnikom, njivo, arondirano 6 oralov. V bližini se nahajajo še njive in travniki. Proda se vse skupaj, ali na drobno, ©vontuelno se sprejme veščak za parcelacije. Naslov. Adela dr. Dečkova, Celje (Livada). 205 Trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru i Koroška cesta štev. 5 S Franc Pleteršek B~ Maribor, ajr £aloga cesta 10. POhlStVa Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83 8*3 .S - Vsi, ki ste skrbni možje in očetje! — Ali hočete vsaj I0 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok? Potem pišite „Slov. Straži“ v Ljnbljani po knjižico g. župnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. c3 U 0 rfi 1 ^ OŽ b Sh a {II- > d ai § •|_l ’5.Ö > . a N .a -« ® ö a 'S g S! ZJ- U i aä ® o £3 aS 8 8 g g srn o -de® taJ * 'i »a50 ^ ® o ö ’S id Cß N ;S, > Josip Brandi, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr. Kmetje pozor! V Mariboru stolna ulica (Domgasse) je prva ljudska kavarna prenovljena ter je v taisti zopet vse snažno in v lepem redu, Tam se dobiva čaj, punč, kava, mleko in druge okrepčilne pijače, kakor tudi mrzla jedila po zelo nizki ceni. Podpisani vabi vse kmete, kateri vozijo svoje pridelke v Maribor na obilen obisk. MATIJA 0BEAN. 1087 »n Prevzamem vsa dela cekòracij&ke, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc v Celju Gospodska ulica 5. mm d u izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. 47 „Slov. Straža“ v Ljubljani želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanj®“ na Slov. Stražo v Ljubljani. 171 Liniment mazilo« najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja Iranko. Mestna lekarna pri c. kr. ,Orlu" v Mariboru . Glavni trg tik rotovfa. 131 Hotel Trabesinger v Celovcu Velikovška cesta ss št. 5 se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. THMS Lojzka in Pepca Leon. Pri nakupu „pravega Francka“ fesj izvolite paziti na a Zavrnite previdno podobne _ zavoje kot ne to - le varovalno x „pravi Franck“. znamko. Proizvod najboljših v Zagrebu. sirovin. sl im 122/24577 I Spodnještajerska, ljudska posojilnica v Mariboru ^ reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/,*/» proti tri mesečni odpovedi po 4%«/o. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5%, na vknjižbo sploh po 5*/4°/o, n» vknjižbo in poroštvo po 5%% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Upadne upe so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila, se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.