Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — ue-deliska izckija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul.b/lll
Teletom uredništvu: dnevna služba 2050 — no^na 299b. 2904 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za mserate; Sara levo št v 75b3, Zagreb štv. >9.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava, kopitar' jeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsnk dau ziuiraj. razen pondeljka m dneva po prazniku
Veliko delo za pomšrienje Evrope
Deset let poteče, odkar so Nemci v Rapallu po neuspelih pogajanjih glede vojno odškodnine vrgli na mizo zadnjo karto in razkrili svojo tajno pogodbo s sovjetsko Rusijo, pa do podpisa načrta za pogodbo o uenapadnju med Rusijo in Poljsko, to je najmočnejšo zaveznico Francije v Evropi. Tista boljševiška Rusija, s katero so hoteli Nemci preplašiti nekdanjo antanto, se je zdaj spravila s Francijo — načrt po francosko ruski pogodbi je bil podpisan že avgusta meseca to je z državo, katere zunanje jiolitične smernice se povsem križajo z nemškimi in ki je doslej veljala pred svetom za čuvarico današnjega kapitalističnega reda in zapadne kulture pred boljševizmom.
Važnost pogodbe o nenapadanju, ki so bile že sklenjene med Rusijo in Francijo ter njenimi zaveznicami, je treba j)rqsojati s teh dveh vidikov. Na eni strani pomeni zbližanje med Poljsko, Francijo in Rusijo oslabljenje zunanje političnega položaja Nemči. :ia drugi strani pa iormalno-pravni zaključek dobe pobijanja boljševizma z vojaškimi pohodi, ki jih je vpeljal VVrangel s pomočjo za-padnih držav, in z gospodarskimi sredstvi, kakor naj bi bil bojkot ruskega blaga.
Za oba pogodbenika, to je za Francijo, kol predstavnico svojih zaveznic Poljske in Rumunije, ter za sovjetsko Rusijo, so dani realni pogoji, ki so narekovali lo zbližanje in ki nas utrjujejo v mnenju, da sla oba mislila s pogodbo iskreno. Saj je danes gotovo, da so zbližanje narekovali resnični interesi prve skupine držav, kakor tudi Rusije same.
Že leta 1927 je sovjetska diplomacija ponudila Franciji sklenitev pogodbe o nenapadanju. Pogajanja so se kmalu razbila. Briand je ves čas delal na zbližan ju z Nemčijo in bi bil bržkone žrtvoval tudi interese slovanskih držav za francosko-nemSki sporazum. Oljka miru, ki jo je zasadil Briand, je uspevala, dokler jo jc pomagal gojiti Stresemanu t svojo spravljivostjo; ko pa je vstal Hitler in so Curtius, Briining in Sehober pod njegovim pritiskom ubrali novo pot, so se pojavile na njej prve suhe veje. Berthelot, duša francoske zunanje politike, je tedaj zasukal krmilo. Že od lanske pomladi datira ta preokret v francoski zunanji politiki. Takrat so se obnovila pogajanja med Berthelotom in ruskim poslanikom, ki so bila prekinjena leta 1927. Vprašanje, kdo je dal prvi pobudo za obnovitev pogajanj, Francija ali Rusija, je brezpomembno. Dejstvo je, da se je takoj pokazala ua obeh straneh velika pripravljenost za zbližanje. Na fJancosko diplomacijo so poleg ostrejšega kurza nemške zunanje politike in znanega načrta za carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo vplivali tudi francoski industrijci, ki bi bili radi zopet pridobili za svojo industrijo ruski trg. Tega so si popolnoma osvojili Nemci in drugi narodi s kapitalističnim gospodarstvom, ki so imeli antiboljševizem samo na ustih, medtem ko so z Rusijo sklepali dobičkonosne kupčije.
Pogajanja za zbližanje so bila prav tako dobrodošla boljševikom. Nemški denarni trg je opešal, ko so inozemski kapitalisti naglo dvignili svoje kredite; nemška državna banka ni mogla prili več v poštev za financijacijo nemških dobav Rusiji, posebno za dobavo industrijskih strojev, ki so bili neobhodno potrebni za izvedbo petletke. To so pokazala tudi najnovejša rusko - nemška jiogajanja v Berlinu. Denar pa imajo Francozi. Na sovjetsko Rusijo je silno neugodno vplival prihod na vlado angleških konservativcev, ki so tradicionalni nasprotniki boljševizma. Poleg tega leži danes nad Rusijo mora japonske okupacije v Mandžuriji. Sovjetska Rusija je morala mirno gledati, kako so ji Japonci prerezali železniško zvezo z Vladivostokom. Boljševiki stremijo zdaj za tem, da si s sklenitvijo pogodb o nenapadanju zavarujejo hrbet v Evropi. Tako bi se lahko mirno in brez skrbi pripravili na odločnejšo obrambo svojih interesov na Daljnem vzhodu.
Če je bila francosko-ruska pogodba parafirana Je avgusta — prav v avgustu jc francoska vlada ukinila vse omejitve proti uvozu ruskega blaga — potem lahko rečemo, da sla si sporazum želeli obe državi. Francija je morala takrat postaviti pogoj, da stopi v veljavo pogodba šele tedaj, ko se Rusija sporazume še s Poljsko in Rumunijo. Zalo je nrin-Eka diplomacija napela vse sile, da bo preprečila sporazum med Rusijo in Poljsko, da jo temu tako, pričajo neštete intervencije nemškega poslanika v Moskvi, o tem govori ostro pisanje nemškega tiska vseh barv, in še celo nemški zgodovinar E. Lud\vig Je nedavno v strahu vprašal Litvinova, ali res namerava Rusija priznali poljske meje! In vendar so Nemci v Locarnu svečano priznali današnje meje poljske države. Danes se v Berlinu tako razburjajo samo iz bojazni, da bi se Poljska zdaj ne oddahnila. ker sc je Rusija obvezala, da je tie bo napadla v primeru, da bi navalila nanjo kaka druga država, recimo Nemčija.
Vse kaže, da niso imele nemške intrige v Moskvi uspeha. Rusko-poljska pogodba jc bila parafirana, in gotovo je, da se bo morala prej ali slej vdati tudi Rumunija ter odnehati od svoje zahteve, naj ji Rusija prizna Besarabijo. Litvinov je že našel za sjiorazum primerno formulo, po kateri se državi obvezujeta, da ne bosta stremeli zn iz-preniembo sedanjih meja z oboroženo silo. Rumunija je preveč navezana na francosko In poljsko pomoč, da bi si mogla dovoliti luksus popolnega preloma s Francijo in z njenimi zaveznicami. Po sklenitvi pogodbe, med Rusijo in Rumunijo slopijo v veljavo pogodbe med Francijo in Poljsko ler Rusijo. Tako bo završen velikopotezni načrt francoske diplomacije, o kateri pač ne bo mogoče reči, da Bedi pasivno na kupih zlata
Revolucija v Španiji — delo komunistov
Vlada je pač zadušila — Moskva je postala dva milijona pezet
Madrid, 27. jan. Kakor poroča vlada, se ni izjalovila samo generalna stavka, ki je imela izbruhniti po vsej Španiji, ampak se je potlačil tudi puč, ki so ga komunisti s pomočjo anarhistov za-netili po raznih točkah dežele. Puč se je ponesrečil, ker se večina prebivalstva komunistom ni odzvala.
Komunisti so povsod aranžirali v prvi vrsti napade na cerkve in samostane. V nekem predmestju Valencije, kjer se nahaja več samostanov, so komunisti zaključili svojo delavnost s tem, da so zažgali župnišče, preden je mogla policija lo njihovo delovanje prekiniti.
V krajih Castel de Cabra in Alcarisa so komunisti proglasili sovjetsko republiko, podobno kakor v Manresi in Figolsu. zasedli lotovž, izpraznili občinsko blagajno in zažgali arhiv. Ko so se še polastili eksplozivnega materijala in prerezali vse telegrafske žice, so zažgali še cerkev. Vojaštvo je napravilo red.
Tudi v Cadixu jc gruča komunistov skušala zažgati cerkev, pa je bila k sreči kmalu prepo-dena od vojaštva.
Vobčo se je komunistični puč izdejslvoval v posameznih akcijah, ki so povsod potekle po istem vzorcu. Tako jo v mestu Sollani gruča 40 moških prišla pred magistrat, udrla v posloj>je in izjavila županu, da se je začela socialna revolucija. Nato so župana in tajnika zaprli, zažgali ves
arhiv in druge uradne dokumente ter se polastili ludi 3500 pezel, ki so bile v blagajni. Tudi tukaj so poskušali zažgati cerkev, kar pa se ni posrečilo. Pač pa so pretepli in do smrti ranili župnika, ki so ga našli na cesti. Tudi v Sollani so bili komunisti poškodovali telefonske zveze in železniški tir.
V	Barceloni, kjer je avtonomistična vlada oblastnega predsednika Macie pomagala režimu ukrotiti anarhokoinuniste, vlada sedaj popoln mir. Nemirno je ozračje samo šc v Scvilli in v nekaterih krajih province Huesra. kjer so sc komunisti bili polastili nekaj vasi. V Sevilli počiva skoraj ves promet iu po ulicah se vidijo samo vojaški oddelki na oklopnih avtomobilih, hkrati pa krožijo vojaška letala.
V	Madridu samem je življenje popolnoma normalno in so odprte vse trgovine. Sicer so pa vojaške čete konsigniranc v vojašnicah. Zanimivo je, da so v Madridu razen štirih komunistov aretirali tudi tri častnike, katere sumijo, da so zamišljali monarhistično zaroto.
Socialnodemokratska stranka jc priskočila režimu v borbi zoper revolucionarje na pomoč in pozvala delavstvo, da se generalni stavki nc pridruži.
Komunistični puč jc imel zlasti na severu na deželi za posledico okrepitev katoliškega elementa. Celo v Barceloni so katoliški dijaki uni-
verze priredili veliko demonstracijo proti vladnemu dekretu, ki razpušča jezuitski red. Katoliški dijaki so svoje republikanske in socialistično tovariše, ki so hoteli manifestacijo motiti, pretepli.
V seji parlamenta 26. t. m. je katalonski poslanec Clairac vložil interpelacijo v zadevi razpusta Družbe Jezusove.
Položni je še vedno rabo resen
Pariz, 27. jan. Španska vlada jc sicer komunistični puč zadušila, toda položaj jo šc vedno jako resen. Komunisti so ustvarili po vsej deželi akcijske skupine, ki dobivajo navodila iz velikih industrijskih centrov. Ta subverzivna akcija je tem bolj uspešna, ker vladajo pod sedanjo vlado najhujši strankarski boji. Minister za zunanje zadeve jo izjavil časnikaijem, da je imela revolucija po vsej Španiji izbruhniti v ponedeljek, 25 t. m. Denar je po njegovih zanesljivih informacijah prišel iz inozemstva. Španski komunisti so dobili 2 milijona pezet, da izvedejo revolucijo. Dogodki bodo vplivali tudi na vlado, katera se bo morala rekonstruirati, ako naj bo kos položaju.
Saragossa, 27. jan. AA. 2 stotniji pehoto iu oddelek s strojnicami so odšli v Castel Cabro, da udušijo komunistično vstajo. Drugi vojaški oddelki bodo odšli v pokrajino Hucseo, kjer je središče komunistične agitacije.
Velika nesreča na morju
Britanska podmornica M 2 se je potopila s 55 možmi posadke
London, 27. januarja. Mornarico Velike Britanije je zopet zadela velika nesreča. V torek ponoči ob 28. uri je admiralat izdal sledeče poročilo:
Britanska podmornica M II. s 60 možmi posadke jc izginila. Podmornica je zapustila pristanišče Portland 26. t. m. ob 10.30 dopoldne in od tega časa naprej ni več o njej poročil. Rušilci in IKidmornice so odplule iz 1'ortlanda s polno paro v smeri proti coni. kjer se najbrže nahaja M 11. Storilo se bo vse, da se bo vpostavila zveza s potopljeno ladjo.
Podmornica M II. jc zapustila pristanišče Portland zato. da izvrši vaje v potapljanju na visokem morju. Ko se je Al II. začel potapljati, sc ni nahajal več kot 8 do 10 milj daleč od kopne zemlje. Podmornica bi sc bila morala po naredbah, ki so bile dane komandantu, vrniti v svoje pristanišče ob 16.15. Ker je pa ni bilo nazaj, so začeli skrbeti, če se ji ni kaj pripetilo. Podmornica je bila do 15. ure v radiotelegrafski zvezi z ladjo Pitanin . sporočajoč, da je na palubi vse v redu. Ob 15. uri pa so vsi signali prenehali in vsi poizkusi, da so dobi s podmornico zveza, so ostali brez uspeha.
Okoli polnoči je poveljstvo pristanišča Portland izdalo sledeči komunike:
• Podmornica M li. sc še vedno ni vrnila v luko. izdale so se vse odredbe, tla se ladja najde. Flotilja antipodmornic, rušilcev. ]>oIagulcev min, križarke Adamant in dveh podmornic je zapustila pristanišče, da se poda na kraj, kjer se je Al II. potopila.
Ladje so zapustile Portland točno ob polnoči in začele takoj razsvetljevati morje s svojimi reflektorji. Na krovu potopljene podmornice se jc nahajalo 5 častnikov in 50 podčastnikov in navadnih pomorščakov. ?A '<1. je bila spuščena v morje 1.1920. Ima 1450 ton, hitrost 15 iu pol vozljev in je oborožena z enim topom 3 palcev in tremi topovi manjšega kalibra ter štirimi torpedi. Častniki Al II. so sledeči: komandant I.eathes in |>oročniki Tvvvnsend, Toppin, MacDonald in Head.
London, 27. jan. tg. Angleška podmornica M II je izginila od torka dopoldne ob t0.30. Na njej je bilo 6 častnikov in ."0 mož ter je odplula iz Portlanda na vajo, potem pa se ni več javila. Opazilo so je, da je podmornica izginila, ko je ladja-matica zastonj iskala s podmornico brezžično zveze in se podmornica ni vrnila do večera z drugimi ladjami. Vojaško poveljstvo je brezžično iu s patrolami na motornih kolesih avizlrala in pre-
Dovršeuo bo gotovo veliko delo zn pomirjenje Evrope. Brezdvomno se bo Rusija s svojim neizmernim Irgom bolj približala znpadu, kar bo mnogo pripomoglo k uravnovešenju gospodarskih razmer. Boljševiška nevarnost se bo bistveno zmanjšala v trenutku, ko bo našemu delavcu dana priložnost, da si vso revščino resničnega komunizma ogleda od bližje. Sovjetska Rusija je s svojimi koncesijami napram zapadu pokazala, dn ne more živeti pri vsem ogromnem kompleksu svojega ozemlja, na katerem je lahko prosto eksperimentira'" « komunizmom, brez »stare: Evrope.
iskala vse tamkajšnje gostilne in zabavišča, da bi našla mornarje iiog.eiane podmornice. Vsi mino-iskalci in več vojnih ladij jo vso noč zastonj iskalo pogrešano podmornico. Šele davi se je zdelo, da so prišli na sled podmornice 5 km od Portlanda v globini 26 m. Podmornica jc imela s seboj najmodernejše rešilne priprave in ostane lahko pod vodo 48 ur. Podmornica je bila zgrajena obenem s tovarišico M 1 , ki se jc potopila 1. 1923 s 68 mornarji. Do poznih večernih ur še niso mogli najti nobenega sledu po podmornici.
London. 27. jan. AA. Evening Standard piše o usodi angleške podmornice M 2 in izraža nado, ki jo imajo tudi pomorske oblasti, da je posadka 5e pri življenju. Vse ladje, kar jih je v bližini kraja nesreče, .so se že tam zasidrale. Dozdaj ■so ostali vsi napori, da ee doseže kontakt s posadko, brez uspeha.
Japonci so res napredni
Tokio, 27. jam. Po celi državi se je začela vo-livna kampanja za predstoječe volitve v parlament. Obe glavni stranki, konservativna Sejukaj in liberalna Minsejto sta angažirali vsa kinopodjetja \ državi, da se bodo v vseh krajih proizvajali govoreči filmi, tako da bodo volivni govori in nastopi šefov iu kandidatov strank obenem vidni in slišni vsepovsod. Japonska je prva dežela na svetu. kjer sc jc začel uporabljati govoreči film kot volivna propaganda v velikem stihi.
Deficit proračuna USA
AVasliingtou. 27. jan. Deficit državnega proračuna jc 25. januarja narastel na 1.501 milijon dolarjev. Dohodki davka na premično premoženje so bili istega dno za 499 milijonov dolarjev nižji, nogo dohodki istega davka v preteklem letu. Tudi vsi ostali davki so dali letos veliko manj dohoda kakor lani. Nasprotno pa so izdatki proračuna istega dne izkazovali 600 milijonov dolarjev več, nego so znašali 1. 1930-31.
Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajalo dalje; zaenkrat jasno, ponekod talna megla, zjutraj mraz.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno. Megleno. Zmerno hladno. Stalno.
Avstrijska vlada odstopila
Velenemci z dr. Schobrom izpadejo iz vlade
Dunaj, 27. jan. Vodstvo krsčansko-socialno stranke je imelo posvetovanje, v katerem so priznali popolno zaupanje sedanji vladi. Potem pa jc v presenečenje vseh danes popoldne kabinet soglasno sklenil, da odstopi. Ta sklep je zvezni kancler dr. Buresch takoj sporočil predsedniku republike Miklasu. Kot vzrok za (a odstop se navaja dejstvo. da del desnega krila krščansko-socialne stranke posebno v tirolskih iu štnjerskih listih ostro kritizira zveznega kanclerja dr. Kurcschn in pravi, da je slaboten, zahtevali pa so tudi. da se za kanclerja imenuje dr. Scipcl. Tudi vclencmška ljudska stranka jc v raznih izjavah izrekla nezadovoljnost z vlado dr. Burescha in načelnik velencmcev Foppa je v članku »Wiencr N. Nachrichien« očital krščansko-socialni stranki, da nasproti donavsko-fcderalistič-nim načrtom ni zavzela popolnoma zadovoljivega in enotnega stnlišču, to je. da je zavzela odklonilno stališče. Predsednik republike Miklus je poveril začasno vodstvo poslov dosedanji vladi iu obenem poveril dr. Burescha s sestavo novega kabineta.
Dr. Buresch je v prvih večernih urah žc začel pogajanja s strankami za sestavo nove vlade. Razgovori z velcncnici so imeli negativen uspeli, ker so izjavili, da pride zanje udeležba pri vladi in pri sestavi večine v narodnem svetli vpoštev samo tedaj. čc bi dr. Schoher zopet dobil zunanje ministrstvo, Ker jc očividno. da desno krilo krščanskih socialistov tega nc želi več, so sc velenemci žc vnaprej izločili iz dr. Bureschevc kombinacije. Tudi pogajanja s Heimatbtockom niso imela nobenega pozitivnega uspeha. Tako da bo bodoča vlada dr. Hurcsclia odvisna samo od podpore Landbnndov-ro.v, kateri bodo dobili mesto podkanclcrja. Krščanski socialisti sami bodo o podrobnostih sestave ka-liinetn sklepali šele po jutrišnji seji svojega kluba. Kakor stoje stvari sedaj, bo druga Biireschova vlada manjšinska vlada in ho zato odvisna od primeril do primera ua podporo vclenemcov in Hei-matldorkn.
Dunaj, 27. jan. ž. Do rešitve vladne krize ho
prišlo Selc jio strankarskem kongresu krščanskih socialccv. ki sc vrši v (iradru. Vladna kriza jc izbruhnila zaradi notranjega razkolu krščanske socialne stranke, katere desno krilo vodi dr. Scipcl. /merno strujo pa sedanji kancler dr. Buresch. Pri sestavi nove vlade Imdo nastale velike težkoče radi vprašanja, če naj sc Schohcr vrne ua svoje mesti v notranjem ministrstvu.
Romunija ne plačuje pok ojnin
Bukarešt, 27. januarja, ž. Romunija dolguje svojim upokojencem za neizplačane pokojnine v preteklem letu 203 milj. lejev. Razen tega Romunija še ni izplačala 2 milijardi 700 milj. za razne obveze, tako da ima še iz preteklega leta poravnati okrog 3 milijarde lejev.
Francosko posojilo Romuniji
Bukarešt, 27. jan. ž. Romunska narodna banka je dobila kredit v znesku 250 milijonov francoskih frankov od francoske narodne banke. Poleg tega jc dobila tudi romunska vlada kredit v znesku 100 milijonov frankov. Obrestna mera sc lio iniiala od .8 odst. na 7.5 odst.
Velika železniška nesreča
Bukarešt. 27. januarja, i. Snoči se je pripetila v Crajovi strahovita železniška katastrofa. V bližini postaje je osebni vlak zadel v avtobus, ki je bil poln potnikov. Nesreča se je zgodila tako, da sta vlak in avto istočasno vozila čez železniški tir ler jc lokomotiva avtobus dobesedno prevrtala. Štiri osebe so bile na mestu mrtve. 16 pa jc bilo težko ranjenih, štirje se bore s smrljo in zdravniki nimajo nikakega upanja, da bi okrevali. Lokomotiva je avtobus porivala pred seboj še kakih 16 metrov.
I/ondon. 27. jan. tg. Bivši zunanji minister delavsko vlade Hendetson je odpotoval v Ženevo, da prevzame vodstvo razorožitvam konference.
Krnet m M
v botjševiški revoluciji
Iz nahovata postala kladivo
Komunistični puč v srednji Ameriki
V San Salvadorju ubitih 2000 hudi • Propaganda po ceii Amerhi
Leta 1917, ko »o v Rusiji začeli padati prvi streti revolucije in so poslali boljševiki svoje maloštevilne pristaše z rdečimi zastavami na cesto,
tedaj pač nihče izmed niih ni mislil, da bi u' vrnila revolucija zmagati. Pomagal jiin je »srečen slučaj«: liberalna inteligenca je potegnila z revolucijo. Ona je bila, ki je revolucijo sploh omogočila.
Boljševiki so pa kmalu spoznali, da to prav za prav ni nobena revolucija v njihovem zmislu. kajti demonstracija breznačeluih, zapadno izmerjenih liberalno - demokratičnih razumnikov je bil trup brez glave in potemtakem nikaka revolucija. Za socialno revolucijo pa je manjkal v Rusiji predpogoj: proletarska masa. V revolucionarnem bolj-aeviškem izvršilnem odboru so si ubijali glave in se slednjič — naslanjajoč se na nauke iz leta 1905 — domislili, da treba spraviti na plan glavno silo dežele — kmeta, »kovali so gf«lo: »Mir in zemlja!« preplavili vasi z agitatorji in tako je prišlo, kakor je bilo pričakovali: Kmet je korakal. Ne morda proti carju in monarhiji, ne. zadel je bil na ramo vile in koso in korakal proti veleposestniku, da mu vzame zemljo in razširi z njo svojo posest ter živino in zaloge iz knšč za lasino uporabo; kajti boljševiki so bili obljubili: -Vse. karkoli moreš vzeti, bo tvoje za večne čase. In kmet je vzel vse, kar mu je prišlo pod žtfljavo pest. da bi »večno obdržal. Kdor se je tej razbrzdani kmetski masi postavil po robu, je prišel pod kolesa dogodkov.
Sedaj šele je bila na pohodu prava revolucija. To je bil upor milijonov, ki jih je gnala želja po posesti - po zemlji. Tako je tudi prišlo, da je prešel kmet brez pridržka v boljševiško službo, ko je po deželi vihrala državljanska vojna, ki so jo bili zanetili boljševiki. In vsa naslednja leVi, dokler mu ni bilo treba nositi nobenih gmotnih žrtev, je kmet držal z boljševiki.
Toda prišel je čas. ko je moral tudi Kmet doprinesti žrtve. Industrija v mestih je ležala na tleh. Delavec se je odvadil dela. Stroji so bili razbiti, rudniki poplavljeni — ker so bili last »prekletih kapitalistov«. Po mestih je nastala la kota. in sedaj je moral poseči v kašče in bWe kmet, naj je hotel ali ne. Kmet se je pa branil dati lastno in uplenjeno zastonj. Vzeli so mu s silo. Tako je tedaj ponovno segel po vilah in kosi in jo topot mahnil proti boljševikom.
Tedaj je posegel vmes prebrisani voditelj Lje-■in in izdal postavo o novi ekonomični nostavi« alt kratko »Nep«-. Po tej postavi je smel zopet rsak delati za lastno korist in celo razlaščeni tovarnarji so dobili nazaj svoje pravo. Industrija je zopet vzcvetela, inozemski kapital se je stekal v kanale ruskega gospodarstva in samo ruski veleposestnik je ostal še nadalje razlaščen. Pravica kmetov do vzete zemlje se je zmotovila črno na belem. Posledica je bila. da so bili trgi v jeseni z živili naravnost prenntrpani. Seveda po cenah, ki niso zaostajale za industrijo. Kmet je slednjič dosegel, po čemer je hrepenel vse dolaro delavno življenje: blagostanje. Blagostanje pa vsaki revo-
Gospodafs^o prsmo
iz Ceš{?os!oi?ašs*se
V Čehoslovaški se v gospodarskih panogah vrše v zadnjem času precejšnje spremembe, ki so posledice gospodarske krize ali pa z njo v direktni zvezi. Industrija, katera je radi padanja izvoza na nevarni stopnji stagnacije, se je pričela reorganizirati. Zdi se, da je vendar zmagala zahteva desničarjev. da se gotove panoge industrije v precejšnji meri demontirajo, ker, da je luksus za državne finance, da bi omenjene panoge mogle eksistirati le z državno podporo. Tej demontaži seveda so bile in so razumljivo najbolj nasprotne vse levičarske stranke, katere vidijo v ogromni, uradno ugotovljeni številki za december 1931 (480.000 nezaposlenih) veliko nevarnost za svojo politično moč. Opaža se namreč, da je pretežna večina nezaposlenih postala nevarno orožje v rokah komunističnih voditeljev. Zdi se pa, da so nižje navedene spremembe dogovorjeno delo cele vladne koalicije, torej tudi socijalistov vseh strank.
Najbolj važna sprememba, ki bo imela daleko-sežne posledice, je odstopitev dr. Sonnenscbeina, dosedanjega generalnega ravnatelja železarskega koncema v Vitkovicah. Ta železarski koncem je v jako tesnih zvezah z železarnami na Jesenicah na Gorenjskem. Generalnemu ravnatelju dr. Sonnen-scheinu so bila tla omajana že prej, po krahu Kre-ditanstalta na Dunaju pa je nje<?ov odhod postal definitiven. Za pretvezo se je izbrala njegova 70 letnica. Že na zadnji seji upravnega sveta je bil kooptiran za člana tega sveta in je bilo sklenjeno, da obdrži svoj dosedanji naslov generalnega ravnatelja šp nekaj časa.
Za njegovega nam»dnlka. kateremu je poverjena eela agenda podjetja, je bil imenovan ravnatelj Federer, ki je do sedaj vodil kontinentalno družbo za trgovino z železom.
Diuga gospodarska zadeva je likvidacija tekstilnega podjetja Kosinonosy, ki je že pričel z odpuščanjem delavstva. Vzrok likvidacije je nejasno finančno stanje zavoda, katerega je prej financiral v veliki meri dunajski Kreditanstalt in v manjši meri praška Zivnobanka. Po svojem padcu Kreditanstalt nima sredstev, da še nadalje financira podjetje, zato ga je ponudil Živnobanki, s katero pn pogajanja niso uspela. Znano je, da je Zivnobanka prevzela od dunajskih bank Mautnerovu podjetja v Češkoslovaški, katere je morala, kakor že prej prevzete Henrychove tekstilne zavode, finančno reorganizirati. Tudi slednji so bili financirani od istega bančnega koncema. Jc popolnoma razni' Ifivo, da Zivnobanka, ker se govori o restrik-ciji I. <s,'ilne industrije, noče svoje sile neproduktivno vv/ati. Kosmonoski zavodi so slaro podjetje še i/. pr<- ivojne dobe. zato tudi vladni initelji iščejo primernega načina kako je rešiti, i ojavil se je
luciji otopi ostrino. A po Ljeninu br morafa postati »večno gibanje«, dokler ne bi vrgla svojega sidra v pristanišču svetovne revolucije. S sitimi
ljudi se ne delajo svetovne revolucije. Nad to mislijo je Ljenin umrl in sedaj je stopil na po-zornico svetovnega dogajanja Stalin.
Prevzemajoč Ljeninovo dediščino za svetovno revolucijo, je skoval načrt, ki je bil tako (»reprost kakor on sam: »Kmet mora postati reven in odvisen od države«. Ljeninovo obljubo, da bo smel kmet prisvojeno za »večno obdržati«, so razveljavili, zato pa oznanili nov raj: kolektiv. Po tej novi tvorbi so menili dobiti v roke kmettt in s tem najrealnejšo moč v deželi. »Če imamo enkrat kmete v kolektivu, moremo z njimi napraviti, kar hočemo,« je menil Stalin. In dal je kmete zbobnati skupaj in nagnati v kolektiv. Kaj jim je preostalo drugega, nego da so se v-tali? Kajti, kdor ni šel prostovoljno v kolektiv, so ga ustrelili ali poslali v pregnanstvo. Kmet je molil, prosil Boga pomoči in razsvetljenja in — šel v kolektiv.
Država je preskrbela kolektivu traktorje in drugo orodje in kmet se jih je naučil rabiti, se pokoril odredbam in obdeloval zemljo v potu svojega obraza. In ko so se prve bilke upoginale pod težkim, zrelim klasjem, tedaj so začeli kmetje stiskati glave in si šepetati: »Ali ni vse to sad našega dela in truda? Ali naj nam vse *e sadove vzemo za nič in zopet ni?« Šepet je šel med masami kolektivistov in narasel v viharni >>Nc!« In ta »Ne: je ostal trd kakor so trde kmetske pesti. Nemo. brez besed se je organiziral pasivni >dpor in bili so vsi edini, da mora biti prvo omlač^no žito za lastno uporabo, drugo za krmo in seme in šele tretji del naj dobi država. Ta načrt osvajajo danes vsi kolektivi.
Zaman se plazijo Stalinovi ljudje okrog kolektivov; kmet se brani dati zahtevano množino. Svoje žito skrivajo po jamah daieč zunaj v polju, in jajca, maslo, perutnino, meso — jedo sami. Samo kar od domače potrebe preostaja, dobi država. Nasilna sredstva tu ne pomagajo veliko. Ze tri mesece ni bil kaznovan ali ustreljen noben kmet, ker je odrekel dobavo, pač pa komunisti in vladni uradniki, ki so dopustili, da je prišlo tako daleč, »da so se v kmetu vzbudile jKitrošniške težnje.«
Kolektiv, ki naj bi po svojem tvorcu Stalinu razosebil krnela in ga napravil za sužnja, ie iz-nenada zavzel druge oblike: kolektiv je dal kmetu šele prav moč v rokel Dal mu je dobre stroje in možnost, da živi skupaj v zvezi, ki je bila prej nakovalo, danes je pa kladivo! Kolektiv je ustvaril eno veliko družino, iz katere ra^to Osebnosti, ki bodo nekoč vodile usodo Rusije. Kdor pozna ruskega človeka iz lastne izkušnje in dan za dnevom čita strani »Pravde« ali »Izvesfij«, službenih glasil sovjetske vlade, bo z lahkoto spoznal, da je temu v resnici tako.
Nov človek raste iz kolektiva, s kvalitetami, ki jih je pr vzel iz živega prazaklada Kristusovega nauka. Tega novega človeka je bodočnost v Rusiji.
načrt preurediti je za kakšno drugo industrijsko panogo, že z ozirom na kraj in na veliko število zaposlenih, ki bi v slučaju popolne likvidacije bili j brez dela in padli v breme državni blagajni. Po- : učeni finančni krogi pa trdijo, da se je Zivnobanka j predvsem koncentrirala na Skodovko, čije akcije konstantno padajo. Trdijo celo, da gre za ciljem Škodovko popolnoma dobiti v češke roke in izpodriniti upliv francoske Schneider-Creusota.
Brezposelne podpore.
Kakor znano je Češkoslovaška jako dobro organizirala jiodplranje nezaposlenih. V zadnjem času pa resno premišljujejo o kontroli podpor nezaposlenih. Praksa je namreč pokazala, da so se podpore za nezaposlene izrabljale, bodisi od strani samih organizacij, ki so po genskem sistemu jk>-verjene z delitvijo jxxlpor, ali pa tudi od strani delavstva. Delavci namreč mnogokrat niso hoteli sprejeti dela, ki jim je bilo od borze dela dodeljeno, ampak so zahtevali, da se jim dodeli delo v njihovi stroki. S tem je nastal jako težaven problem, ker je mnogo delavskih moč i bilo iz svoje stroke izločenih radi racijonalizacije in je 6igurno, da se v svojo stroko več ne povrnejo. Zlasti mnogo delavstva prevzema poljedelstvo. Odgovorni krogi so mnenja, da podpore za nezaposlene ne smejo biti ovira, da se dodelitev dela\6tva v druge stroke vrši neovirano avutomatično, kakor bi se drugače vršila pod pritiskom razmer in razvojem mezd. Potrebna bi bila kontrola, ki ne bi zgledala kot policijska ampak bi delovala v pozitivnem vzgojevalnem smislu.
Kar tiče podpor za nezaposlene je gotovo, da pri vedno naraščajočem številu ueza.poslenih ne bo zadostovala ona vsota, ki je bila v proračunu pre-liminirana. V načrtu je ustanovitev posebnega fonda za nezaposlene, v katerega bi prispevali delodajalci sorazmerno s številom zaposlenih delavcev. Proti temu so važni pomisleki, ker bi se cel sistem lahko obrnil protisocijalno, neglede na tehnične težkoče, na katere bi uvedba tega davka naletela. Pojavili so se predlogi, da se obratni davek poviša za pol odstotka, kar bi po mnenju strokovnjakov bilo veliko bolj ekonomično. Posojilo 600 miljonov frankov, ki ga je vlada najela v Franciji, bo uporabljeno za finančno podporo nekaterih industrijskih podjetij, predvsem škodovke.
J. V. M.
Velika tatvina
Brtn. 27. jan. AA. Sodno oblastvo je odredilo aretacijo ameriškega državljana John de Kajrja, ker je p neveril 160.000 švicarskih frankov. John de Kav je igral veliko vlogo v socijalisličnem fwr-krettl v Švici leta 1919. Tega leta jr odpotoval •. Švice in se ititidil v raznih evropskih državah in na vzhodu. Niegovo aedanie bivališče ui znano.
Washingto«, 27. januarja. Na podlagi dosedanjih poročil je zahteval komunistični pnč v republiki San Safvador, v katerem so komunisti uporabljali tudi bomb«, 2000 mrtvih. Vlada obvlada
položaj, ki se hitro vrača v normalno stanje.
Vse banke so začele zopet poslovati in tudi trgovina se razvija normalno. Vsi komunistični voditelji so zaprti. Iz vladnega vira se trdi, da komunisti niso uspeli udreti v San Salvador in se mesta polastiti. Komunisti so razpolagali tudi z nekaj mitraljezi in puškami.
Vendar pa je došlo v Washington radiotele-grafično poročilo iz Hondurasa, da se vladne čete v okraju Sv. Ane šc vedno borijo z revolucionarji, ki so s« polastili treh mtstec. Manjši spopadi se pa vrše (udi okoli San Salvadorja. V luki sta zbrani ena ameriška in ena angleška križarka, dve kanadski torpedovki in dva ameriška rušilca. Inozemski mornarji so bili pripravljeni, da se izkrcajo in ohranijo red v glavnem mestu, toda predsednik republike Martinez je izjavil poveljnikom angleških in britanskih ladij, da bo vlada sama
vzdržala red.
Newyorh, 27. jan. A A. Komunistična vstajo v San Salvadorju je udušena. Vladne čete so zavzele nazaj vse postojanke, ki »o se jih polastili uporniki. Komunisti so utrpeli velike izgube, medtem ko vladne čete nimajo posebnih žrtev,
Newyork, 27. jan. ž. Po zadnjih vesteh je bil komunistični prevrat v San Salvadorju zelo resne ga značaja. Preko 200 komunistov je bilo ubitih in le nekaterim voditeljem je uspelo, da so ušli preko meje. Po drugih vesteh življenje in posestvo ameriških državljanov v San Salvadorju ni ogroženo. Vladne čete so v krvavi borbi skoro popolnoma uničile komunistične prevratnike. Komandant ameriške flote je predložil vladi, da ji pošlje na j>omoč oddelek mornarjev, kar pa je predsednik Jimenei z zahvalo odklonil.
Santiago, 27. januarja. Čilenska vlada je zasledila po informacijah svojega konzula v New-yorku, da je bil tam izdelan načrt, kako okrepiti kemunistično propagando v južni Ameriki, zlasti v Argentini, Uraguayu in Peruju.
•isn se vznemtr$a
Obnov tev pogajanj med Rusijo in Romuni'o
Berlin, 27. jan. Vest o sklenitvi poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju je v tukajšnjih političnih krogih izzvala veliko vznemirjenje. Pogodbi pripisujejo toliko večjo važnost, ker je bila podpisana teden po podpisu slične pogodbe med Finsko in Rusijo. Radi tega prevladuje mnenje, da pride v naj-kiajšem času tudi do sporazuma med Romunijo in Rusijo. V tem pogledu so značilne najnovejše izjave Litvinova, ki je izrazil trdno upanje, da pride prej ali slej do kompromisa. Po najnovejših vesteh iz Rige, so se rusko-rotnunska pogajanja obnovila. Ruski delegat Stoinonjakov je stavil nove proti-predloge. ki vsebujejo precejšnje koncesije Romuniji. Vprašanje Besarabije bo ostalo izven pakta. Tudi rusko-poljski dogovor ne omenja vprašanja Vilne.
Splošno mnenje je, da gre za uresničenje velikopoteznega načrta francoske diplomacije, ki se opira na vzhodu na Varšavo in Bukarest. Sklenitev teh pogodb se smatra ne samo za uspeh francoske,
temveč tudi sovjetske diplomacije.
Poparjeni so posebno nemški nacionalisti, ki so stavili veliko upanje na zvezo s sovjetsko Rusijo. Tolažijo se z zagotovilom, da pogodba ne vsebuje nikakega ruskega jamstva za sedanje poljske meje. Vest o pogodbi je toliko bolj presenetila, ker je v nacionalističnem tisku v teku kampanja, ki hoče prikazati Francijo kot povsem izolirano državo. V resnici polisko-ruski sporazum dokazuje, da se sovjetska Rusija čedalje bolj približuje Franciji.
Vznemirjenje v nacionalističnih krogih dokazuje, da je varnost na Vzhodu Evrope s sklenitvijo rusko-poljskega sporazuma le pridobila.
Litvinov je na potu v Ženevo izjavil sovjetskim časnikarjem, da se bodo tudi pogajanja z La-tvijo in Estonsko zaključila v najkrajšem času. Ruski komisar za zunanje zadeve se bo vstavil tudi v Berlinu. Tu se bo sestal s kanclerjem, da ga pouči o novem položaju, ki je nastal po sklenitvi rusko-poljskega sporazuma.
Konec adresne debate
Belgrad. 27. jati. L Danes se je nadaljevala in zaključila adresna debata narodnega predstavništva. Govorniki, ki so še nastopili, so v svojih govorih obširno razložili obupni položaj krajev, ki jih zastopajo. Med estalimi sta govorila tudi senator Ivan Hribar in poslanec dr. Vošnjak. Oba govornika sta v dolgih govorih hvalila etične vrline prestolnega govora, katere bi moralo narodno predstavništvo realizirati v splošno korist naroda. Pomemben je bil govor dr. Ilije Šumenkoviča, ki je naglašal, da je Jugoslavija aktivna sodelavka za politiko miru v Evropi in da je v dobrih odnošajih z vsemi narodi. Odločitev ameriške vlade o moratoriju Nemčije je dovedla našo državo v neprijeten položaj. S tem moratorijem izgubimo 79.5 milijona nemških mark letno in dobimo samo 12.5 milijona
Anglija in Francija nista edini
Pariz, 27. jan. tg. Ker je očividno, da se angleško-francoska pogajanja o reparacijskem vprašanju niso posrečila, je bil sestanek Laval-Mac-Donald odgoden na nedoločen čas. Čuje se, da so Angleži izjavili, da je gospodarski položaj Nemčije preveč nevaren, da bi se mogel svel še dalje zamujati s formalnimi vprašanji. »Matin« piše, da bo Anglija v najkrajšem času oficielno izjavila, da naj se lozanska konferenca odgodi. Anglija želi. da bi se vsaj 15. februarja sestala konferenca finančnih ekspe tov, da se uredi za prihodnje mesece reparacijski režim, dokler se. ne sestane odgodena konferenca. Francija pa take izjave noče sopodpis::li, da ne bi podpirala tez onih, ki stremijo po razveljavljenju Youngovega načrta.
Predlog v volifni reformi v francoskem parlamentu
Pariz, 27. jan. tg. V poslanski zbornici je bilo danes dopoldne bojno glasovanje o volivni reformi, katero je predlagal poslanec Mandel in po kateri naj bi se dosežena veČina pri prvi vo-litvi znižala od 50 na 40 odst. oddanih glasov. Opozicija je zahtevala, da naj se Mandelov načrt še enkrat vrne komisiji, da bi s tem preprečila, da načrt ne bi več prišel v poštev za prve bodoče volitve. Zbornica pa je z 252 prot.i 216 glasovom sklenila, da se debata o tem zakonskem predlogu takoj nadaljuje v parlamentu. Ni pa mnogo upanja na uspeh le volivne reforme, ker se zdi, da je senat proti.
Muslimani na FoVshem
Varšava, 27. jan. A A. Poljska agencija po-ča: Poglavar muslimanske cerkve na Poljskem muftija Sinkivijec je izjavil, da je bila nova ustava muslimanske cerkve na Poljskem sestavljena v tesnem sodelovanju z zastopniki drugih ver, ki so z zakonom dovoljene. Nova vstava je v skladu z interesi in s potrebami poljskih muslimanov. Na Poljskem je sedaj 6000 muslimanov, 17 džamij in 18 muslimanskih duhovnikov, ki prejemajo plato od poljske države.
Naoad na vfrh
Bukarešt, 27. januarja, ž. 5 km od Costanze so skušali neznani razbojniki iztiriti vlak na ta način, da so na tračnice položili debele železne palice. Hoteli so ob iztirjenju vlaka vse potnike oropati. Vlakovodja je pravočasno opazil past in je vlak ustavil. Razbojniki so pobegnili.
Moskva. 11. jan. AA. Srtvjelskn dele^ncija za
raz n ,,žltveTK> 1-oiferenco j<> že odpolovfltn. IVe [•-. duje ji Litvinov -.:>'iii (lani pn so Sokolnikov, Lti-načaiski, Vencov in Langovjev.
mark. Mi, je nadaljeval dr. ŠumenkovfS, ne odstopimo od naših j>ravic pod nobenim pogojem, ker so nam bile dane in zajamčene po mednarodnih pogodbah.
Po govorih drugih poslancev je dr. Slavko Šečerov predlagal, da narodno predstavništvo sprejme odgovor z aklamacijo. Vsi poslanci in senatorji so nato vstali in zaklicali »Zivio kralji«
Predsednik parlamenta dr. Knmanudi je nato določil dnevni red prihodnje seje, na kateri M bo izvolil administrativni in imunitetni odbor, odbor za pritožbe in prošnje ter finančni odbor. Isti' dnevni red bo veljal tudi za senat. Prihodnjo sejo senata in narodne skupščine bosta oba predsednika sklicala pismeno. Nato je predsednik dr. Ku-manudi sejo zaključil.
Svetosavska proslava v Belgradu
Belgrad, 27. januarja. 1. Današnji dan je potekel v znamenju slave. Praznik sv. Save so praznovali vsi uradi in šole. Na univerzi se je topot vršila zelo skromna proslava, kateri niso prisostvovali, kakor do sedaj, predstavniki najvišjih državnih oblasti. Proslave se je udeležilo tudi izredno malo število dijaštva, ker je večina že odšla na počitnice. Odpadlo je tudi običajno rektorjevo predavanje. Po opravljenih obredih je rektor pre-čital imena nagrajenih dijakov in temo nagrajenih nalog ter dijakom čestital na uspehu.
Zavarovan'e pri inozfmshih zavarovalnicah
Belgrad. 27. jan. AA. Glede odredbe, da so naši državljani ne morejo zavarovati pri tujih zavarovalnicah, je finančni minister izdal tole pojasnilo: Odredba g. finančnega ministra z dne 31. decembra 1931, ki med drugim prepoveduje zavarovanje pri inozemskih zavarovalnicah, se ne nanaša na podružnice inozemskih zavarovalnic., ki imajo dovoljenje, da poslujejo v naši državi.
Izvoz našega vina v Švico
Belgrad, 27. januarja. 1. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je švicarska vlada s svojo naredbo od 8. januarja t. I. predpisala, da se mora pri uvozu jugoslovanskih vili po tarifi čl. 117 a (t), a (2) ter b (1) in b (2) švicarske tarife plačati poleg uvozne carine še carinski dodatek 6.30 švicarskih frankov za vsakih 100 kg. Celotni dodatek, spremenjen v litre, znaša toliko, kolikor znaša jugoslovanska izvozna premija na vino.
Kongres matematikov
Bom. 27. jan. AA. Od 4. do 12. septembra t. I. se bo vršil v Curihu mednarodni kongres matematikov. Kongresu bo predsedoval kot častni predsednik predsednik švicarske konfederacije Motta švicarski notranji minister Mayer pa bo član častnega odbora lega kongresa.
Drobne vesti
Belgrad, 27. januarja. 1. Svet Društva naro dov je izvolil na svoji seji 25. januarja t. 1. Dra gana Miličeviča za člana centralnega komiteja za opij.
Ljubljana, 27. jan. AA. Nn pošti Draga pr. Loškem potoku se je 26. jan. t. 1. uvedel telefonski promet.
Pariz, 27. jan. AA. Ministrski predsednik Laval je dants sprejel bolgarskega ministrskega predsednika Mi š;<nova.
Pariz. 27. jan. A A. Vlada je odredila, da se • uvede Jctni čas v noči od 2. na 3. aj>rila.
ik akademske mladine
Svetosavska proslava na slovenski univerzi
Ljubljana, 27. januarja.
Z lepim uniovanjem skoraj edinega praznika naše univerzo v Ljubljani, je danes slavilo akademsko dijaštvo svetosavsko proslavo. Malokdaj jo bila univerzitetna zbornica ob stičnih proslavah tako polna akademske mladino kakor danes. Mladina je zavzela vse galerije in ozadje zbornice, medtem ko so bili sedeži rezervirani za reprezentante in vso-učiliške profesorje. Med odličnimi udeleženci oine-njajmo predvsem škofa dr. Gregorija Rožniana, zastopnika bana, svetnika dr. Stureta in zastopnike divizionarja, podpolkovnika Sokoloviča, polkovnika Ljuba Novakoviča in kapetana 1. razreda Stiinojc-viča, daljo predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogino, višjega državnega pravdnika dr. Gra-sellija. mestnega župana dr. Puca s podžupanom prof. Jarcem, predsednika Zdravniške zbornice dr. Rusu. Zastopana je bila tudi Odvetniška zbornica. Prosvetna zveza po predsedniku dr. Moliorifu. Dalje je bil prisoten tudi pravoslavni prota Gjorgje Budimirovič in še mnogi drugi predstavniki naših korporacij in organizacij; častno je bil zastopan tudi konzularni zbor, tako njegov doyen, italijanski generalni konzul Rainaldi, avstrijski generalni konzul Orsiui-Rosenberg, češkoslovaški konzul inž. Sev-čik s podkonzulom inž. Cihelko, prisotni so bili številni vseučiliški profesorji ter druga odlična gospoda. Dvorana je bila lepo okrašena s kraljevo sliko in s trajnim zelenjem. Kmalu po 11 je stopil v dvorano rektor dr. Alfred šerko na čelu dekanov vseh fakultet. Rektor je imel okrog vratu zlato rektorsko verižico.
Akademski pevski zbor, ki je bil na desni galeriji, je nato pod vodstvom dirigenta g. Neffata z umetniško dovršenostjo zapel Davorina Jenka: /Molitev«.
Predavanje rektorja dr. A. Šerka
Rektor univerze g. dr. Šerko je nato pozdravil vso odlično zbrano gospodo in drage komilitone — akademsko mladino. Nato je pojasnil zbranim, da si je izbral za svoje slavnostno predavanje temo: »človek kot psihofizično bitje.«
G. rektor je v svojem, sicer z znanstvenimi dokazi in protidokazi utemeljenem predavanju navajal v zaporedni logični zvezi mnogo izvirnih misli, vendar tako, da jih je mogel razumeti vsak izobraženec, četudi laik v biologiji in psihologiji. Navajal je, da je človek psihofizično bitje, to je bitje, ki je iz materijelne substance. Ta se izraža v njegovi telesnosti. Na drugi strani pa je človek bitje, ki se izživlja v svoji duševnosti. S telesom stoji človek v materijalnem svetu ter je podvržen fizikalnim, kemijskim in biološkim zakonom. S svojo duševnostjo pa sega človek v transcendentni psihični svet. Kot fizično bitje je človek skupek organov, je živ organizem in obdaja ga gmotna narava. Njegovi življenjski pojavi so reakcije na zunanje dražljaje. Človek ima receptivne in ekseku-tivne organe. Receptivni organi so človeška čutila, to je vid, sluh, vonj, okus, tip in termično čutilo. Izvršilni organi pa so sklepi našega okostja z mišičevjem in kitami. Ti sklepi povzročajo človeške gibe. Imamo torej čutila in gibala. Ker so ti organi tudi značilni za živalska bitja, jim pravimo animalni organi. Za energijo, ki jo človek potrebuje za svoje gibanje, pa potrebuje posebne organe, tako zvane vegetativne organe, to so pljuča, želodec s čreve-soni, krvni organi in organi, ki odvajajo produkte oksidacije v telesu.
Vprašanje pa je, kdo je tisti, ki vidi in sliši, tipa in voha, kdo je, ki sili mišičevje, da giblje sklepe, okostja v smotrenem delu in smiselnem govoru. Organi sami to niso. To je nekdo drugi, to je naša človeška individualnost.
Vsi procesi, ki se dogajajo v človeških možganih, so fizično materijalni in docela različni od pojavov duševnosti. Naš dimenzialno omejeni svet more vplivati le na človeka kot fizično bitje, ne more pa neposredno vplivati na našo duševnost. Če vse prej omenjene organe od človeka odštejemo, nam ostane samo še živčevje. Dasi so animalni iti vegetativni organi človeku v našem svetu potrebni, vendar niso bistveni. Moremo si misliti pač človeka, ki mu manjkajo vsi ti organi in ki obstoja le iz možgan, hrbtenice in živčevja. Tako bitje bi bilo v bistvu šo vedno človek. Bitja pa, ki bi imelo vse prej navedene organe, možgan in živčevja pa ne, si ne moremo predstavljati, da bi še ohranilo človeško bistvenost. Tako bitje bi se dalo ustvariti nazadnje celo sintetično, vendar to ne bi bil človek. Sintetično popolnega bitja z vsemi organi in z vsem živčevjem pa se ne bo nikdar človeku posrečilo ustvariti. Če hi človeško bitje dobilo na mah toliko energije, da bi mu za vse življenje zadostovala, bi vegetativni in animalni organi za človeka ne bili bistveni in bi mu zadostovalo lo živčevje. Človeško bitje s samim živčevjem bi bilo sicer neokretno, človek bi pa le bil. Človek jo torej kot fizično bitje istoveten s svojim živčevjem.
Človek pa ni samo fizično bitje, temveč je ludi eminentno psihično bitje. Govornik zavrača zmote materialističnega monizma prejšnjega stoletja, češ, da je vsa človeška psihičnost le izraz fizičnih procesov. Nazori grobega materialističnega monizma
životarijo sedaj le v svetu polizobražencev. Procesi v možganih, iti naj bodo še tako komplicirani, morejo biti le materielnega, molekularnega značaja. Iz materielnega sveta pa no vodi nobena, še tako ozka steza v psihični svet. Naj si mislimo še toliko atomov, vsakega s celim svetovjem elektronov, v neizmerno kompliciranih medsebojnih odnošajih, nikdar ne pridemo do najenostavnejšega psihičnega pojava. Vendar jo duševnost na neki način vezana na živčno materijo, odnosno na procese v njej. Bitja, ki bi imela samo duha in voljo, telesa pa ne, so verska resnica, no eksislirajo pa v našem empiričnem svetu.
Govornik se je nato bavil obširno z novim naukom nevtralnega monizma, ki ga zastopajo nekateri angleški in ameriški znanstveniki. Nevtralni nionizem uči, da ne dojemamo predmeta samega, temveč vrsto fizikalnih dogodkov. Naš svet je omejen na štiri dimenzije, to je na tridimenzionalni prostor in pa na čas. V ostale dimenzije ne moremo prodreti, vendar pa poznamo njihove zakone samo matematično. Ce že ne moremo prodreti v bistvo ostalih dimenzij, kjer se po mnenju nevtralnih nio-nislov vrši prehod iz materielnega v psihični svet, se moramo torej zadovoljiti s to pojasnitvijo. Po mnenju nevtralnih monistov tudi človeška duševnost ni neka substanca, temveč je prav tako kakor materija vrsta dogodkov. Predmete torej ne vidimo kot predmet, temveč, po mnenju nevtralnih monistov, kot vrsto dogodkov, ki jih predmet povzroči v naših možganih. Dr. Šerko je mnenja, da je ta teorija napravila isto napako kakor tako zvana predmetna teorija, ki jo na naši univerzi zastopa profesor dr. Veber. Dr. Veber zastopa teorijo, da mize ne vidimo kot mizo samo, temveč kot predstavo mize. Na tej podlagi bi lahko spekulativno filozo-firali dalje, toda le na podlagi drugih doživetij, ki smo jih doživeli že poprej. Opazovanje mize je torej doživetje, ne pa predstava. Kar dojemam, pa jc objektivna stvar.
Dr. Šerko je svoje predavanje, v katerem jc prišel v prvem delu do zaključka, da se človeku najbrže nikoli ne bo posrečilo pojasnili prehoda iz fizičnega v psihični svet, končal z dopolnilnim Slavkom tej trditvi:
»Kako je mogoče dojemati nekaj fizičnega z
duhom, pn je seveda zopet vprašanje zase, ki je s psihofizičnim problemom v najožji zvezi in ki bo zaradi lega delilo s tem problemom isto usodo, to je, da ne bo nikoli rešeno.«
Izredno zanimivo predavanje, ki je pač obravnavalo na lahko umljiv način najosnovnejša vprašanja človeškega telesa in duševnosti, je želo navdušeno odobravanje.
Nagrajeni akademiki
Nato je. rektor prečital imena letošnjih sveto-savskih nagrajencev. Nagrado so prejeli:
Na filozofski fakulteti: g. Franc Žekar nagrado 500 Din za temo »Osebnost in stik pod geslom Resnici in dobroti«; g. Tone Penko nagrado^ 500 Din za delo Domača imena rastlin in domači izrazi za znanstveno opazovanje rastlin« pod geslom >Vrtovec-Tušek-Erjavec«; g. Anton S t u p i c a nagrado 1000 Din za delo -.Gotska arhitektura na Štajerskem« pod geslom Luka Novak 1577«.
Na juridični fakulteti: g. Branko Premrou nagrado 1000 Din za delo Institut dispenzacij v pravu zapadne in vzhodne cerkve« pod geslom -To have done« in g. Svetoznr P r a n k a r nagrado 000 Din za delo -Dedno pravo v srbskih in hrvatskih pravnih spomenikih« pod geslom Cija::.
Na medicinski fakulteti je prejel nagrado 1000 dinarjev g. Virgil K rasni k za delo »Odvisnost kvalitativne krvne slike« pod geslom Sanguis- . i Na teološki fakulteti: g. Žitomir .lanežič nagrado 800 Din za delo Domovinska ljubezen preroka Jeremije« pod geslom Non est propheta sine honore nisi in patria sua« (Mt 13, 57) in g. Tomaž Kurent (cistercijan) nagrado 1200 Din za delo Razmerje minusijevega dialoga Octavius.: do Ci-priana in Tertuliana« pod geslom »Non enim tam auetoritates in disputando quam rationis momenta quaercnda sunt«.
Rektor jc nagrajencem čestital k uspehu, nato pa se je zahvalil pokrovitelju univerze kralju Aleksandru, ki je daroval te nagrade, ter pozval vse prisotne, naj zakličejo kralju trikrat: »Živel!«, čemur se je odzvala vsa dvorana.
Akademski pevski zbor je intoniral nato himno :BoZe pravde«, nato je sledila himna »Hej Slovenci«, ki jo je zapelo vse dijaštvo. Nato se je razšlo občinstvo. Tudi dijaki so se počasi razhajali med velikim navdušenjem.
Grozen umor miadega fanta
Runeč, 26. januarja.
Snoči ob 9 se je zgodil naravnost živinski ! umor, čegar žrtev je bil mlad, pošten, priden in i miren fant Ivan Novak iz Rimča. Storilec, ki je i že v rokah pravice, mu je prizadjal strašno rano 1 v prsih, prerezal vrat in nato zabodel še 12 krat | v hrbet. Smrtno ranjeni se je nekaj časa opotekal, i a je radi izgube krvi in smrtnih ran kmalu pod-' legel.
Našli so ga mrtvega davi ležati v mlaki krvi.
Zločin pa se je zgodil tako-le: Tisti dan je prišel domov neki mož V., ki je nekaj dni trgoval z raznimi predmeti. Doma jc našel storilca in še nekoga, ki sta kvartala z njegovo ženo. Prvi (K.) je pogosto zahajal v to hišo. Ko je mož to videl,
Globoko zdravo spanje?
Ako nemirno spite, če pijete kavo, potem poizkusite rabiti kofeina prosto kavo Hag, ki Vam bo gotovo dopuščala mirno in globoko spanje. Prava kava prve kvalitete je kava Hag. Ona varuje Vaše srce in Vaše živce.
Smrt uglednega moža
Maribor, 27. januarja 1932.
V Dragi pri Hrastniku je včeraj umrl znani in splošno priljubljeni gostilničar in posestnik gospod Ivan Dernovšek, oče primarija mariborske bolnišnice in priznanega specialista dr. Janka Der-novška. Dosegel je visoko starost v telesni in redki duševni čilosti. Njegova smrt jo napravila veliko vrzel v krogih neštevilnih znancev in prijateljev, med katerimi je bil precej šegav in odkrit ter povsod zelo priljubljen. Posebno pa bodo občutili izgubo hrastniški lovci in ribiči, katerim je dolga leta predsedoval. Kot lovca, zlasti pa kot ribiča menda ne bi zlahka našli drugega v Posavju. Odlikovala pa ga je tudi globoka narodna zavest, ki je ni zatajil niti v najhujših časih. Slava njegovemu spominu, žalujočim ostalim pa naše globoko in iskreno sožalje.
Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov.uporabljajte
preizkušeno sredstvo. ODOL se je v 40 letih izkazal povsem svetu. OD O L ni nikoli razočaral.
je ves srdit dejal: »Tako, zdaj imam priče, in se dam ločiti. Da bo pa teh še več, grem še po druge!« Šel je k Novakovim in poprosil oba fanta Franca in Ivana, naj gresta z njim za pričo. Prvi nd hotel, a umorjeni Ivan se je vdal prošnji. Pač ni mislil, da gre pravzaprav v smrt. Prišedši na dom, so bili še vsi trije tam. Kaj je bilo med njimi, se točno ne ve. Pozneje se je hotel krivec, neki Krabonja, bržčas iznebiti te priče, zato se je zagnal vanj in ga do smrti obdelal z nožem. Danes so ga prepeljali v mrtvašnico pri Veliki Nedelji, kjer se je vršila obdukcija.
Rajni je bil znan dober, pošten fant odličnega značaja in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. — Kdaj bo pri nas na Slovenskem teh ubojev in umorov konec!
Volitve obratnih zaupnikov v Vevčah
I	Vevče, 26. jan.
Moč kapitala nad delavstvom se kaže v vedno ! lepši luči. Kakor znano je vevška papirnica odpustila vse delavstvo. V soboto 30. t. m. preteče zadnjim 14dnevni odpovedni rok. Delavstvo ugib-Ije. ali bo šlo podjetje do skrajnosti in vsem izročilo knjižice in tovarno zaprlo ler ga pognalo na cesto, ali pa je kak drug namen.
Po zakonu ima tudi naše delavstvo svoje pred leti izvoljene obralne zaupnike, in sicer osem po številu, ki jim je z 31. dec. 1. 1. potekla funkcijska doba, ki pa se podaljša do novih volitev, kakor razume to delavec, ne pa podjetje, kajti s 1. jan. je bil obratni zaupnik tov. Pintar brez navedbe vzrokov odpuščen. Pretekli teden pa je prejel svojo knjižico.
Umljivo, da se je delavstvo razburilo ker ve, kaj ga čaka, ako bi ta odpoved obveljala. Zakon o obratnih zaupnikih pravi, da podjetje zaupnika ne more odpustiti, ako on vrši v mejah zakona svoje dolžnosti in pravice. Zadnjo besedo o tem bo izreklo itak sodišče, kar bo iz načelnega stališča važno za delavski sloj.
Razpisane so med tem volitve obratnih zaupnikov za prihodnjo soboto 30. t. m. Delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strok, zvezi, jo na sestanku sklenilo ponovno kandidirati tov. Pintarja za obratnega zaupnika, številno obiskan nedeljski shod delavstva je kandidaturo potrdil. Na shodu je l>oleg preds. Sotlarja poročal tudi g. žužek iz Ljubljane, ki je v jasni luči pokazal pomen sedanjih volitev za delavstvo., za podjetje in celotno delavstvo.
Žal, so tudi delavci, ki solidarnost kršijo. Za sobotne volitve obratnih zaupnikov so vložili tudi takozvani »rumeni« svojo listo. Baje stoji zanjo in jo seve priporoča tudi nekaj gospodov.
Vevško delavstvo, ki je v tako važnih skupnih zadevah še vsikdar obsodilo cepljenje moči, bo tudi pri teh volitvah v soboto oddalo glasovnice za listo Jugcsl. strokovne zveze. Tovariši -iee! Volitev obratnih zaupnikov bo v soboto 30. t. ni. od 12—6 zvečer v prostorih tvorniške restavracije v Vevčah. Naša sveta dolžnost je, da gremo vsi in vse r,. volišče!
Nesreča ne počiva
Št. Peter pri Novem mestu, 26. jan.
T.unipert Franc, mlinar, jc imel opravka v mlinu na Selili, kjer je v službi. Pa je nesreča hotela, da se je preveč približal kolesu. Roka mu je prišla pod jermen, tako da mu jc posnelo kožo in mu nekoliko ranilo prste. Moral je iskati pomoči v bolnišnici.
Lojze in pa njegov bratec Vincenc sta nekje iztaknila malo smodnika. Pa ga je Vinko zažgal, Med tem pa se je Lojze po neprevidnosti, pa menda tudi nekoliko iz radovednosti, preveč približal ravno, ko se je smodnik vžgal. Po obrazu ga je smodnik nekoliko oplazil. Sreča v nesreči je bila ta, da je bilo smodnika samo majhna količina, sicer bi ne bil prišel tako poceni iz neprijetnega položaja.
Pes je sicer zvesta žival, pa zgodi se lo prepogosto, da ne pozna šale in se spozabi celo nad domačimi ter pokaže svoje ostre zobe. Tako se je zgodilo, da jc Rifljev pes nekoliko preveč pokazal svojo ostro zobe gospodarjevemu sinčku in mu prizadejal ne sicer toliko bolečin, pač pa več strahu.
Zgodba o biku izpod Malega Grintovca
Ljubljana, januarja.
Tako pogostokrat šc ni bila nikdar rabljena beseda bik kakor pred dnevi pred kazenskim in prizivuim senatom deželnega sodišča. Zadeva sama bo pač zanimala tudi turista, zlasti one, ki hodijo na Grintovec. V Suhem dolu pod Malim Grintovceni ima svoje obširno posestvo po Gorenjskem daleč na okrog poznani veliki posestnik štuiar. ki je prav markanten pojav in prava, kre-menita kmečka korenina. Štuiar je drugače turistom naklonjen. Ima pa obširne planine, tako po njem imenovano Štularjevo planino. V poletnih mesecih se po planinah pase njegova živina. Ima Štuiar tudi dve in pol leta starega bika, o katerem pravijo domači, tla ni hudoben, nasprotno pa so skusili nekateri turisti. Nekoč je moral pred njim bežali neki nemški turist. Koncem : avgusta pa sla doživeli dve ljubljanski turistinji silen strah pred tem bikom. Vračali sta se z Grintovca v dolino. Na planjavi sta zapazili veliko j čredo goveje živine, ki jo je vodil štularjev bik. | Pokazal se je iz gozda v trenotku, ko sta na paš-; nik stopili Ljubljančanki. Bik se je zakadil proti i njima. Danica je bežala pred dirjajočim bikom čez suh hudournik. Bik je dirjal zn njo. Danica jo padla in si pri tem močno poškodovala koleno, zlasti jabolko. Bik pa jo bezljal dalje. Danica je pozneje od posestnika Štularja zahtevala primerno odškodnino za prestane bolečine.
Ker je Štuiar odklonil plačilo odškodnine, je bil ovaden okrajnemu sodišču v Kranju. Tam je bil Štuiar obsojen po starem avstrijskem paragrafu 391 kaz. za k. zaradi opustitve dolžne pazljivosti, ker ni zavaroval bika. Na razpravi je neka priča pripomnila: Bik je bil vesel, ker je prišel pravkar i/, gozda. Drugače bik ni hudoben. Sodišče v Kranju jo štularja obsodilo na 120 Din denarne kazni in 500 Din odškodnine turistinji Danici.
Proti sodbi se je štuiar pritožil na deželno sodišče. Njegov priziv je senat zavrnil in potrdil prvo sodbo. Posestnik štuiar je po sodbi vzel denarnico ler takoj odštel poškodovanki 500 Din in njenemu odvetniku plačal stroške. Pripomnil pa je, da bo turistovsko pot preložil drugam tako, da bo bik imel mir pred turisti, a ti pred njim. Razprava je bila tudi zanimiva v tem oziru, ker so sodniki sodili po starem zakonu. Novi naš zakon namreč nima za to primernega paragrafa. Take prestopke neugnanih bikov bo pozneje pri nas kaznovala politična oblast.
Kulturni obzornik
DNEVI KNJIGE
Morda je res, da zanimanje za knjigo zadnja leta ni več tako veliko kot je včasih bilo. Eni mislijo. da je lo rezultat splošne gospodarske krize, drugi da ves sistem današnjega življenja povprečnega človeka odbija od knjige. Vse to so le suha aumničeuja. Danes sc bere daleč več kot se je bralo v onih časih, o katerih ravno oni, ki danes umetno ustvarjajo iu od ust do ust širijo faiiio o krizi knjige, tako pohvalno govore. Res pn jo to-Ie: Danes je prva in vsakdanja hrana velikanske veČine ljudi dnevno časopisje iu samo časopisje. Poleg tega so se revije v zadnjih desetletjih sila razvile. Pa la-denske ilustracije, razni magazini itd., ki nudijo mnogo če že ne kvalitetno prvovrstnega, pa vsaj zanimivega Gliva. Vse to je vzrok, da leposlovna, pa tudi strogo znanstvena knjiga ni recipročno napredovala z ozironi ua porast čitateljstva in zanimanja za branje sploh. To pa še ni noben dokaz za krizo knjige, ampak ravno nasprotno. Trdim, dn se pri nas še nikoli ni toliko bralo, kot se bere danes. In še to naj povem: o krizi knjige govore največ listi, ki pričakujejo od nje materijelnih koristi, dočim je vsakemu uvidevnemu človeku jasno, da krize knjigo n i in jo sploh bili ne more v tem lako vzvihranem in impulzivnem času.
Kljub temu so nekateri krogi pri nas sprožili sicer dobro in posebej za reklamo hvaležno akcijo, da organizirajo cenejšo prodajo knjig v tako zvanih dneh knjige. V Belgradu se je tak dan že lani vršil Pa ni prinesel posebnega uspeha. V prihodnjih
dneh (23. do 27. t. m.) bodo zopet organizirali posebne dneve knjige, in sicer v belgrajskem umetniškem paviljonu. Pokroviteljstvo je prevzel prosvetni minister. Te dni je izšel poseben katalog z naslovi knjig, ki se bodo s popustom prodajale. Knjigarna G. Kohna pa bo izdala poseben katalog. V pripravljalnem odboru se med drugimi nahaja tudi Slovenec g. Štele. Svoja izdanja bodo razstavile sledeče založnice: iz Belgrada Sveslovensko, Francusko-srpska, Cirjanovič, Kohn, Rajkovič i čukovič, Napre-dak, Narodna prosveta; iz Ljubljane Učiteljska (zakaj samo ona?); iz Zagreba Merkantile, Minerva. V. Vasič, Kugli in Čelap in še nekatere manjše iz Sarajeva in Dubrovnika. Prav lako bodo tu ludi belgrajska akademija, razni muzeji, Književna zadruga, zagrebška Zabavna biblioteka itd.
Za danes rečem saino tole: Katalog je zelo površno sestavljen, obsega celo vrsto balasta, dočim manjka v njem mnogo dobrih založnikov in najzanimivejših del. čudno se mi zdi, kako da je Ljubljana zastopana (sicer pa to sploh ni zastopstvo!) samo po Učiteljski? In kako, da je Učiteljska prinesla skoraj samo mladinsko književnost? Vprašam se, ali bi ne bilo prav, da bi kaka reprezenta-tivnejša slovenska založnica pokazala Srbom, kakšno knjigo danes imamo? To pa bi mogli storiti samo Jugoslovanska (na prvem mestu) in pa Tiskovna. Sicer se bom pa na to vprašanje v teh dneh se povrnil.
Žalostna pa je konstatacija, da so cene knjigam v prodajnem katalogu ostale stare ali pa so zelo malo (5—10%) znižane. Nov dokaz, da so tudi dnevi knjige organizirani nn čisto trgovski osnovi. Zato tudi uspeha ne bo.	t. P.
LIRIKA SINIŠE PAUNOVIČA
Pred kratkim je v Belgradu izšla tretja knjiga Paunovičeve lirike, ki ji je pesnik dal karakterističen naslov Na raskršču : (»Na razpotju«). Je ena tiajluksuznejših pesniških izdaj zadnjih let v srbohrvaški književnosti in bi jo tehnično mogel vzpo-rejati le s Krklečevim »Izletom u nebo« in Draince-vim "Banketom«. Pa še ono novost uvaja, ki so je naši pesniki doslej niso posluževali. Razen pesmi prinaša tudi dvoje modernih kompozicij Mihajla Vukdragoviča in Miloja Milojeviča nn Paunovičev tekst, dočim je tretja kompozicija, ki jo je pripravil Mihovil Logar, iz tehničnih razlogov odpadla, pa bo kasneje objavljena še z dvema kompozicijama istega skladatelja in tekstom Siniše Paunoviča v posebni knjigi.
Siniša Paunovič je iz vrst najmlajših srbskih lirikov. L. 1927. je objavil svojo prvo pesniško knjigo ( Iz kutova duše«), dve leti kasneje pa pesmi v prozi (»Pesnikove molitve«). Lani jc izdal zbirko novel iz čačanskega življenja (»Oni i mi«), ki so pa skoraj brez umetniške vrednosti. Tudi po dosedanji tretji knjigi pesmi Paunovič še ni pokazal ostrega pesniškega obraza, dasi je jasno, da mu bolj odgovarja pesem ko proza. Ravno ta zadnja knjiga (•Na razpotju«) pomeni novo etapo pesnikovega iskanja v nedognano in neizrečeno.
Knjiga je razdeljena v pot poglavij: ciklus Sen pomladne noči, Crteži, Niz Skadarllju, Budenje, Dva sveta in Sumrak mladosti. Pesmi niso nove, ampak datirajo iz let 1923. do 1931. Po veliki večini so dokaz notranje pesnikove razklanosti, precej jo ljubezenskih, nekatere so tudi motno socialno barvane.
Simpatična in topla je pesem Majka, katere začetek ie 'ako preprost in lep:
•Ona ima izmučeno telo i usne blede. Ona ima suzne oči i kose sede.
Njeno je srce simbol danonočnih paštanja, njene su ruke sazilanc za molitve i za praštanja.«
Knrakterističnejše so še pesmi Moj oče, sonet Banova zadužbina u Gracu, Molitva moja u jesen in Uspavanka, katere začetek glasi: Ne plaši se, miruj: to sani ja nočas naslonio glavu na tvoje malo rame, to sam ja nočas spustio ruku na tvojo zamišljeno čelo i šapnuo tiho: da to još uvek volim ... : Paunovič se še ni docela otresel tujih vplivov. Marsikod sem zasledil ostanke Krklečeve lirike, pa tudi nekaj Drainca in reminiscenc na najmlajšo socialne pesnike je v njem.
Posrečena je še minijatura: Ljubezen, ki glasi: Zbog ljubavi te volim. Zbog ljubavi le mrzim. Rogu za te se molim zbog ljubavi. Zbog ljubavi te kuneni. Zbog ljubavi se bolim. Pevam, izgaram. trunem zbog ljubavi. Zbog ljubavi, zbog ljubavi i radost odbolim!...«
Knjigo je sijajno ilustriral Vladimir Žedrin-ski, predgovor pa ji je napisni pesnik in pisatelj Momčilo Nastasijevič.	T. P.
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
loioodd. Jugoslovanske knjigarne
Regulacija Marijinega trga
Pereče vprašanje ureditve prometa na tem trptu se bliža rešitvi v svojem drugem delu. Prvi del je bila naprava obeh mostov za pešce, ki prehajata brez običajne proslave v javno uporabo. Stari most bo služil samo za vozila. Hodniki za pešce odpadejo. Tramvajska proga bo tekla po sredi mostu. Preloži se kakor hitro bodo pričeli prenavljati staro tramvajsko progo. Cez Marijin trg bo proga tekla skozi prometni otoček, ki bo stal v sredi sedanjega križišča in bo oddaljen od robnikov na novo urejenih hodnikov na|več sedem do osem metrov. Razen kamvaja se bo ves promet vršil okrog tega otočka. Otoček bo tudi nekako pribežališče za pešce in čakalni prostor za tramvajsko postajališče. Vozač, ki bo prišel iz Miklošičeve in Sv. Petra ceste, bo moral voziti mimo cerkvenih stopnic, preko proge, mimo hodnika ob Šmalcovi trgovini in na levo kreniti na srednje mostišče. Regulacija trga se ho izvršila tekom letošnjega poletja. Pametno bi bilo, da bi se istočasno rešilo tudi vprašanje premestitve Prešernovega spomenika.
\'a živilskem trgu
Ljubljana, dne 27. januarja.
Včerajšnii živilski trg je bil skromen, kakor so zdaj v zimskih dneh skromni navadno vsi tržni dnevi. Je pa pogled na trg in sprehod med stojnicami tudi zdaj zanimiv, ker nam odkriva marsika-tere zanimivosti v cenah, blagu in ljudeh na trgu. Največ je zdaj na trgu kmetic iz nsjbližnje ljubljanske okolice. Na prodaj prinesejo ženice zlasti poljske in vrtne pridelke. Ti pridelki so še edino, kar kmet v okolici lahko vnovči in takoj prejme denar. Izmed poljskih pridelkov je na trgu največ zeljnatih glav; prodajajo jih od 50 par do 1 Din komad.Dovolj je tudi repe, korenja, kolerab, čebule, raznega fižola, peteršilja, salate in rdeče pese. Vse to se prodaja na ljubljanskem trgu silno po ceni; za 1 Din ti'naloži kmetica celo perišče blaga. Krompir je po 1.25 Din kilogram, na debelo ga prodajajo kmetje po 1 Din. Cena je tedaj precej stalna in se še ni dvignila. Prihaja pa krompirja sedaj zelo malo na trg. Kmetje so ga po večini že prodali. Mogo je na trgu jabolk, ki so se nekoliko podražila; prodajajo se od 2.50 do 4 Din kilogram. Kislo zelje je po 2.50 do 3 Din kilogram, kisla repa po 2 Din kilogram
Tržno nadzorstvo je red na trgu izpremenilo. Stojnice so razpoložene počez in ne več podolgem. Ta izprememba se je izvršila zato. ker so se zlasti prodajalke kislin (zelja iu repe) prepirale za ogel-ni prostor, ki .je bil prej v tistem delu trga en sam. zdaj pa ima vsaka vrsta svoj ogal.
Perutninski trg je tudi bolj pičlo založen. Za piščance tudi ni pravega zanimanja. Cene so neiz-premenjene. Jajca so se za spoznanje pocenila: prodajajo jih po 0.75 Din kos do 2.25 Din par. Tudi maslo se je znatno pocenilo. V poletju in jeseni so ga prodajali po 36. pred letom celo po 40 Din kilogram, zdaj pa ga nudijo po 32 Din kilogram. Vrhniški in Senčurski sir je po 24 in 26 Din. sir z Br-■ikov po 24 Din kilogram.
Na trg so prišle tudi prve mandarince. Tvrdka »Proda« jih je prejela iz Španskega poldrug vagon ter jih prodaja na svoji stojnici po 50 par komad. V enem tednu je tvrdka prodala 65.000 komadov mandarin. Pred stojnico vlada stalna gneča, ker so mandarine res poceni. Na isti stojnici so tudi stalno na prodaj zaklani piščanci in purani, zdaj pe 16 Din kilogram. Karfijole so po 5.50 Din kilogram.
Kai bo danes
Drama: Zaprta.
Opera: »Trije mušketirji«. Opereta. Premi-Jera. Izven.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Ma- , rijin trg 5, in mr. Kuralt, Go»po«veteka c. 10.
|
0 Praznik sv. Save je včeraj praznovala vsa ljubljanska šolska mladina. Proslave so se vršile na zavodih samih in so povečini bile prav lepe. O proslavi na univerzi poročamo na drugem mestu.
0 Pevski zbor »Ljubljana« danes nima vaje.
0 Slovenskim humoristom je posvečen XVII. prosvetni večer, ki bo v petek 20. januarja. Prosvetna zveza je priredila celo vrsto literarnih večerov v ciklusu prosvetnih večerov. Na vrsto pridejo sedaj naši humoristi. V ta namen bo čital iz svojih del g. pisatelj Franc Milčinski. nato bo podal pregled slovenskih humorističnih pisateljev prof. Franc Koblar, nakar bo g. Lipah, član dram. gledišča v Ljubljani podal odlomke iz Alešovčevih zbranih spisov in odlomke iz spisov Rado Murnika. Na ta večer prav vljudno vabimo vse prijatelje naše literature in slovenske besede. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5.
0 Komisija za zaščito prebivalstva v plinski vojni je imela sinoči ob 6 sejo, na kateri so izvolili novega predsednika. Prejšnji predsednik dr. inž. Jeločnik je zaradi premestitve odložil funkcijo. Sej'' so se udeležili inšpektor Jos. VVester kot namestnik predsednika oblastnega odbora Rdečega križa, ki je to komisijo že pred par leti ustanovil, in mnogoštevilni člani komisije, med njimi univ. prof, Osana, sanitetni polkovnik Justin in kot gost arh. prof. Vurnik. Po kratkem poročilu podpredsednika odbora Rdečega križa, inšpektorja Westra, ki je na kratko orisal zgodovino komisije in njene glavne naloge, namreč informativno službo med prebivalstvom in obrambo in pomoč v slučajih plinskega napada, je prešel na volitev predsednika komisije. Vsi člani so bili mnenja, da bi bilo najbolj primerno, da bi predsedniško mesto zavzel strokov-njak-kemik, univ. prof. dr. Samec. Prof. Vurnik pa je pojasnil, da je s prof. Samcem in dr. Hausom že delj časa razpravljal o teh problemih in dn bi dr. Samec skoraj gotovo ne sprejel mandata. Komisija je nato soglasno izvolila prof. Vurnika za predsednika. Nato je g. predsednik prof. Vurnik na
Kniiževnost
Jubilejna številka »Bogoljuba« ob 10 letnici papeževi (za februar 1932) je pravkar razposlana. Vsebina: Škof lavantinski, dr. A. Karlin: pRoifo-ljubu za .10 letni jubilej.* — Dr. Fr. Jaklič: Skalit, ki se ne bo zrušila. — Msgr. dr. Aleš Ušetiičnik: Pij XI. za delavce. — Gr. Mali: Moja radost. (Pesem.) —P. Mnvricij Teraš (Rim): Kako živi in kaj dela sv. o te. — Katoliška akcija: J. Kalan: Vezilo zn (7od nirlu. — Vital Vodusek: O »veli daritvi. — L. Golobič: Klasje. — J. Langerholz: Pri Mariji. — VVeiser-Jagodic: Povest iz življenja mladega fanta: Lui z qora. (Nadaljevanje.) — Razno: Iz življenja Cerkve — po svetu in po domovini. — Po Mariji k Jezusu. — Dobre knjige. — Odpustki. — Koledar, nameni in večno češčenje. — Slike: Najnovejša slika sv. očeta Pija XI.; najlepše cerkve v Rimu. (Vse v bakrotisku.) (»Bogoljub« stane za vse leto 20 Din.)
kratko orisal že dosedanje delo imenovane trojice in dal v glavnem smernice za delo komisije. Komisija je sklenila, da bo povabila Se vej merodajnih osebnosti k sodelovanju in da bodo seje vsak petek
zvečer ob 6 v Delavski zbornici.
0 Violinski rirtnoi Vaša Prihoda bo koncer-tiral po presledku 5 let zopet v Ljubljani. Njegov koncert je definitivno določen za 5. februarja t. 1. Koncert se vrši v Unionski dvorani. VaSa Prihoda je brez dvoma eden najboljših violinistov, kar jih sedaj koncertira po širnem svetu. V starem in novem svetu uživa naravnost velikanski sloves, njegova igra je mojstrska tako v čuvstvenem kakor tudi v tehničnem pogledu. Vstopnice bodo od sobote dalje ua razpolago v Matični knjigarni, cene običajne, prav nič zvišane.
© Večerni kuharski tečaj v Mladiki začne dne 3. februarja ob 17. Vpisovanje je v soboto 30. januarja in v ponedeljek 1. februarja, vsakokrat od 16 do 18 v Mladiki. Prednost imajo soproge mestnih uslužbencev in mestne uslužbenke.
0 Redna glavna skupščina drnštva »Pravnika« se bo vršila v četrtek dne 28. t. m. ob 18 popoldne na s6di."ču z običajnim sporedom.
(?) Družabni klub prične v petek 29. t. m. z letošnjim nagradnim keglanjem v Rokod. domu. Začetek ob 21. Člani družabnega kluba vabljeni.
© Služkinjam! S tem Vas obveščamo, da se bo dne 31. t. m., t. j. v nedeljo točno ob 5 popoldne v »Služkinjskem domu«, Križevniška ulica 2, vršilo predavanje. Predaval bo preč. g. župnik p. dr. Angelik Tominec o strokovni organizaciji in o nesocialnih razmerah služkinj. Vabijo se vse služkinje brez razlike, četudi niso članice »Poselske zveze« ter naj privedejo s seboj vse svoje tovari-šice in prijateljice. — »Poselska zveza«.
© Obveščamo gospe in gospode, da ima »Po-selska zveza« na razpolago vsakovrstna dekleta. Kdor rabi kakšno služkinjo, naj se obrne na naš naslov: »Poselska zveza«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22-1, Delavska zbornica. Obenem naprošamo, kdor pismeno išče služkinjo, da natančno opiše, koliko članov družine, koliko goveje živine, prašičev itd., kakšno delo in koliko je mesečne plače. So nekatere služkinje, ki bi rade šle na deželo, pa pridejo dopisi brez navedenih podatkov in se nobena služkinja ne upa prevzeti, ker dekleta nimajo denarja na razpolago, da bi zastonj izdajale denar za vožnjo. Toliko v vednost in ravnanje. —■ vPoselska zveza«.
O Cene v menzah. »Ponedeljski Slovenec« je v članku »Cene v Ljubljani se znižujejo« pripomnil, da so se nekatere menze glede znižanja cen izkazale za zelo konservativne in da so nekateri gostilničarji menze že prehiteli z nižjimi cenami. Ugotavljamo, da v tem članku ni bila mišljena Uradniška menza, ki je, kakor smo poročali v »Slovencu« od 26. t. m., znatno znižala svoje cene.
0 Redni občni zbor ljubljanske sekcije Združenja univ. izobraženih žen se vrši v nedeljo 7. ja. nuarja ob 10 v posebni sobi kleti »Emone«.
© Jugoslovansko-angleško društvo priredi danes ob 19 v zbornični dvorani univerze predavanje o temi: Pestrost britanske pokrajine« v angleškem jeziku. Predavateljica gospa Fanny S. Copeland, lektorica angleškega jezika, bo tolmačila svoje predavanje s skiopličnimi slikami. K obilni udeležbi vabi odbor.
0 Nova transformatorja. Mestna elektrarna prične v kratkem postavljati dva nova transformatorja. Eden bo sini ob Topničarski ulici na zemljišču topničarske vojašnice ter služil električnim vodom severnega dela ljubljanskega omrežja, drugi pa se postavi v tobačni tovarni za južni del električ-ega omrežja.
Padce s kolesa. Včeraj je ljubljanska bolnišnici sprejela le enega ponesrefcnca. Je to 63-lelni hišar Anion Pečnikar z Dobrove 55 pri Ljubljani. Peljal se je predsnočnjim s kolesom z Dobrove v Ljubljano. Na cesti pa mu je spodrsnilo in je Pečnikar padel lako nesrečno, da si je poškodoval desno ramo. Moral je v bolnišnico.
Moste prt Ljubljani
V	nedeljo dne 24. jan. je bil občni zbor tukajšnjega Prosvetnega društva, katerega se je udeie-žilo lepo število društvenikov. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je bilo razvidno, kakšno da je življenje v domu. Zvedeli smo, da je imelo društvo v preteklem jioslovnem letu 12 gledaliških predstav, ki je skoraj vse naštudiral naš agilni režiser g. Pozenel. Vse drugo društveno življenje pa je vodil g. kaplan Oražem. Obema gospodoma moramo bili za trud kar najbolj hvaležni.
V	nedeljo dne 31. januarja 1932 bo v Ljudskem domu I. prosvetni večer. Predaval bo g. ravnatelj Gabrovšek o kolonijalni razstavi v Parizu. Predavanje je zelo zanimivo ter ga bodo spopolnjevale številne skioptične slike. Začetek ob 20. Vstopnina je zelo nizka.
Dnevna kronika
Danes 28. januarja
$ko*ia Loka
Gasilske veselice letos ne bo! Na zadnji gasilski seji so sklenili, da letošnje leto gasilsko društvo ne bo priredilo nikake veselice, kakor so to že v drugih krajih sklenila mnoga društva. Posnemanja vredno!
Od Sušaka do Aten je naslov predavanju, katerega 1)0 imel g. V. Zor v Prosvetnem društvu v četrtek dne 28. t. m. ob 8 zvečer. Predavanje bol o spremljale krasne skioptične slike. Ker je predavanje velezanimivo. cenjeno občinstvo iskreno vabimo. Vstop prost!
Osebna vest. Za ravnatelja tukajšnje Mestne hranilnice in posojilnice je bil izvoljen g. L. Planina. Agilnemu delavcu na vseh poljih k novemu imenovanju iskieuo čestitamo!
Domžale
Občni zbor SK »Disk« v Domžalah se vrši v nedeljo dne 31. t. m. ob 13.30 v prostorih gostilne Stara i>ošta - (Januš) s sledečim dnevnim redom: Nagovor predsednika, poročila tajnika, blagajnika in načelnikov sekcij, poročila revizorjev in absolu-torij odstopivšemu odboru, volitve novega odbora, slučajnosti. Udeležba za članstvo obvezna, vabljeni so pa tudi vsi prijatelji športa. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsaki udeležbi čianstva. — Odbor.
Primshovo pri Kranju
Naše Prostovoljno gasilno društvo pod vodstvom agilnih voditeljev ter požrtvovalnih članov prav lepo napreduje. A društvo ne zasleduje samo plemenitega cilja pomagati bližnjemu v nesreči, marveč lepo deluje tudi nn prosvetnem polju. Kljub krizi, ki jo tudi naše društvo močno občuti, si je s pomočjo svojih članov, kakor tudi članov Kmetijske strojne zadruge postavilo krasen dom z gledališko dvorano, v kateri se pridno prirejajo igre. Omenimo naj samo *Žarenje planin«, ki je v režiji avtorja tako krasno uspela. In prav zdaj se pa pripravlja zgodovinska drama v 4 dejanjih »Eminija*. Tudi to bo režiral avtor sam. Igra se vprizori v nedeljo 31. januarja in na Svečnico 2. februarja.
Na Vaši pošti oddana denarna po-šiljatev dospe še zanesljivo do zadnjega jnnnarja v posest »Slovenčevc« uprave. To je zelo važno za cenj. naročnike, ki še niso obnovili naročnine, pa ne bi radi zamudili ugodnosti, ki jo nndi točno plačevanje naročnine.
Visoke številke
Škofja Loka, 27. januarja.
V okolišu glavnega oddelka finančne kontrole v Škofji Loki. ki obsega poleg mesta Škofje Loke tudi podeželske občine Črnih vrh, Javorje, Poljane, Sora, Stara Loka in Zminec se je v letu 1931 v 53 točilnicah konsumiralo 215.395 litrov vina, 72.917 litrov piva. 3341 litrov žganja, likerja, ruma, konjaka ter 16.090 litrov špirita. Špirit je izšel v promet v glavnem iz trgovin ter je bil del izvožen v druge občine. Ker se je konsumiralni špirit popil povečini kot špiritno žganje in se je v to svrho razredčil na dvojno množino, lahko sklepamo, da se je popilo 35.000 litrov žganja.
Po številu oseb zadnjega ljudskega štetja, ki znaša 12.546, odpade na posameznika okroglo 17 litrov vina. 6 litrov piva in 3 litre žganja. Dejansko konzumiraa množina alkoholnih pijač pa je mnogo večja, če upoštevamo, da si je nabavilo več privatnih oseb vinski mošt. ki tu ni vštet, in da doma proizvedeno trošarine prosto žganje tudi ni všteto.
Toliko smo pognali po grlu. tobaka se je pokadilo za 2.044.690 Din, cig. papirja pa za 19.498 Din 50 par.
Pisarna Županske zveze v Lmbiiani
se nahaja v palači Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. — Za enkrat je pisarna nameščena r pisarni »Karitas«. Telefon št. 2522. Uradne ure so vsak delavnik od 8—12 dopoldne in
3—5 popoldne. Člani, obračajte se na to svojo organizacijo v vseh zadevah!
Koledar
Četrtek, 28. januarja: Roger, Egidij in Odorik.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl g. Mirko Tejkal. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne. Svetila mu večna luč! Preostalim naše sožalje!
Osebne vesli
= Duhovniške izpremembe. Župnija Dramlje je podeljena g. Alojziju Piršu, kaplanu v Ormožu; provizor je (Ristal pri Sv. Lenartu v SI. goricah g. Jakob Sajovic. Prestavljeni so gg. kaplani: Franc Kolenc iz Murske Sobote za kornega vikarja v Maribor; Venceslav .lastrobnik iz Dramelj v Ponikvo ob j. žel., Matija Kreuh iz Ponikve k Mali Nedelji; Ivan Mak iz Cirkovc v Selnico ob Dravi; Jožef Bajkovič iz Male Nedelje v Mursko Soboto ter Alojzij Pajtler iz IIoč v Cirkovce.
—	Sv. Križ pri Kostanjevici. Danes obhaja znani in ugledni posestnik in vinogradnik g. Franc K e r i n s svojo soprogo gospo Josipino srebrno poroko. Kot znancu in prijatelju našega lista se pridružujemo čestitkam njegove požrtvovalne družine in obema jubilantoma želimo zdravja hi sreče. Bog ju živi do naslednjih čestitk ob zlati poroki I
—	Državni strokovni izpit sta dne 25. in 26. t. m. v Zagrebu napravila gg. živinozdravnika dr. Leon Kocjan, asistent vet. bakteriološkega zavoda v Ljubljani z odličnim in veterinar Aleš Lešnik, občinski živinozdravnik v Ptuju, z dobrim uspehom.
= Upokojena je ga. Filomena Gorup, učiteljica v Ptuju.
= Poročil se je v Ljubljani g. Anton T i v a n s Sušaka /. gdfno Mileno Ciber, hčerko dolgoletnega strojnika Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Obilo sreče!
—	V nižji tečaj Višje pedagoške šole v Bel-uradu so sprejeti: Iglar Franjo, učitelj v Mežici; Ko« Joško. učitelj v Mariboru; Mercina Danica, učiteljica v Slični; Poljanec Stanislava, učiteljica v Mariboru; Haberman Franjo, učitelj v Mariboru; Cernigoj Vera. učiteljica v Apačah; Šinigoj Avgusta, učiteljica v Šmarlnu; šušteišič Julijami, učiteljica v šoštaiiju; Toldi Ana, učiteljica v Lichten-lurnu v Ljubljani; Potoka r Danica, učiteljica v št. Lovrencu; šavpali Ana, učiteljica v Sy. Martinu na Pohorju; Zoincr Franjo, učitelj v Sevnici; Osvald Marija, učiteljico v Tržišču; Kolbezen Antonija, učiteljica v Talčjem vrhu; Koren Marija, učiteljica v Brežicah; Gruden Danica, učiteljica v Križevcih pri Ljutomeru; Bande! Marija, učiteljica v Brežicah: Žerjav Albert, učitelj v Sv. Bolfenkn na Ko-gu; Suhadolee Peter, učitelj v Vidmu ob Savi; Rom Viktor, učitelj v Slov. Bistrici; Rupnik Josip, učitelj v Sv. Emi pri Rogaški Slatini; Stravs Marija, učiteljica v R izhenburgu; Kotnik Ana, učiteljica v Sv. Jakobu v Slov. gor.; Šajna Ljudmila, učiteljica v Črni; Kunsl Viljem, učitelj v Ormožu; Novak Joelp, učitelj v Ormožu; Kline Drago, učitelj v Vojniku; Bertoncelj Vlado, učitelj v Sv. Petru pri Mariboru.
Ostale vesti
—	Brzovlak Kotoriba—čakovec ostane. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je nameravalo ukiniti brzovlak, ki prihaja iz Kotoribe v Čakovec ob 1 pojjoldne in se vrača ob 4. S tem bi bili prizadeti vsi kraji Slovenske krajine in Medmurja ker bi odpadla ugodna zveza med Mursko Soboto in Ljutomerom čez Ormož s Cakovcem in Prager-skim. Zastopniki prizadetih krajev so prosili železniško ravnateljstvo, naj ta vlak ostane v pro metu. Železniško ravnateljstvo je prošnji ugodilo.
—	»Županska zveza za dravsko banovino« javlja vsem svojim članom in članicam občinam, da posluje njeno tajništvo redno vsak dan dopoldne in popoldne v palači »Vzajemne zavarovalnice« (pritličje, odd. »Karitas«). — Ta zveza naj se ne zamenjava z drugo šele 3. t. m. ustanovljeno Župansko zvezo v Ljubljani«. — Na vseli dopisih, namenjenih naši zvezi, naj se zato natančno navede naslov, da bo mogla poŠta naši zvezi dostavljati pisma in da ne pride do neljubih zamenjav z dostavlja njem na napačni naslov. ■— Tajnik.
—	Vremenske poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju dne 27. januarja ob 8 zjutraj: Bistrica - Bohinjsko jezero -6, oblačno, snega 18 cm; Brežice —3, oblačno; Celje —3, oblačno; Dravograd-Meža —6, megla, snega 8 cm; Jesenice —5, oblačno, snega 12 cm; Kamnik —5, oblačno; Kranjska gora —12, megla, snega 30 cm; Kočevje —5, oblačno; Kotoriba —3, oblačno; Ljubljana g. kol. —3, oblačno; Ljutomer —2, oblačno; Maribor g. k. —3, obl, čno, snega 5 cm; Novo mesto —2, oblačno, snega 5 cm; Št. Janž na Dol. 3, oblačno, snega 2 cm; Tržič —4, oblačno, snega ni; Rakfck —4, oblačno.
—	Vremensko poročilo iz Kranjske gore po stanju 27. januarja ob 7 zjutraj: Barometer 780 mm, temperatura —12 stopinj Celzija, vreme: visoka megia, veter: sever, snega 30 cm, smuka idealna, skakalnica uporabna, sankališče uporabno. Izgledi za nedeljo: odlični.
—	Poskusen vlom v frančiškanski samostan v Kamniku. V sredo ponoči okrog polnoči je ncld neznanec poskušal udreti v notranjščino frančiškanskega samostana v Kamniku. Preplezal je vrtni zid ter poskušal odpreti vrata v samostan. Pri tem pa ga je zalotil samostanski kuhar in ga pregnal. Neznanec je moral biti vendar nekoliko poučen o položaju samostana, ker se je izognil hlevu, kjer je priklenjen pes, tako da ga pes ni slišal. Pobegnil je zopet čez zid. Občinstvo naj bo povsod previdno in naj imajo ljudje tudi ponoči ušesa napeta.
—	Ribe pobijali z dinamitom. Zadnjih šest
mesecev so ljudje večkrat opazili, da so bile v Kamniški Bistrici v Biščah pri Ihanu ribe pobite z dinamitom. To se je ponovilo okrog osemkrat. Kljub jjoizvedovanju niso mogli izslediti zlikovcev. Dne 29. decembra so trije mladeniči zjpet z dinamitom pobili vse ribe v nekem tolmunu. V torek se je domžalskim orožnikom posrečilo izslediti te fante, ki so vsi doma iz Depale vasi pri Domžalah. Fantje so priznali, da so dobivali od nekoga iz Ihana di-namit, s katerim so nato pobijali ribe. Lastnik ribolova je g. Pleinelj, v zakupu ga pa ima g. Rado Hribar iz Ljubljane.
—	Okrajni gremij trgovecv v Mariboru naznanja vsem zainteresiranim članom, da čim prej prevzamejo kontrolne knjige za prodajo moke, katere se dobijo pri glavni finančni kontroli v Mariboru. Obenem se člani obveščajo, da je davčna oblast za prijavo pridobnine, ki jo je treba vložiti do 5. februarja t. 1., založila nove tiskovine ter prijav na starih ne bo priznala. Kdor ne bi znal tiskovino izpolniti, naj se oglasi pri gremijnlnem tajniku, ki uraduje vsak delovni dan od 8 do 12 in od 14 do 18 v novih gremijalnih prostorih v Vetrinjski ul. 11, I. nadstr., poleg Zveze gostilničarskih zadrug.
—	Pri prehlajenjih, hripi, vnetju vratu,
zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne >Franz-Josef« grenčice poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. - Po izjavah vseučiliških klinik se odlikuje »Fran«-Josef< veda po zanesljivem učinku ob zelo prijetni porabi. Franz-Jose!« grenčica se dobiva v lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Iz gorečega avtomobila se je rešil španski konzul v Splitu Kaja Reič. Šofiral je sam svoj avtomobil. Ko se je vračal z izleta, je stroj nenadoma eksplodiral in je avtomobil popolnoma zgorel. Reič je pravočasno skočil iz gorečega avtomobila, ki je bil zavarovan zn 100.000 dinarjev.
—	Stišak gradi delavsko kuhinjo. Sušak je dobil od javne borze dela v Zagrebu pol milijona dinarjev brezobrestnega posojila za zgradbo delavske kuhinje na Brajdici. Zgradbo je izlicitiralo ljubljansko gradbeno podjetje inž. Dedeka. Ker so končane že vse formalnosti, se bo z delom pričelo že prihodnje dni. Zgradba bo dovršena v osmih mesecih. Kuhinja bo lahko nudila vsaki dan delavcem 800 porcij cenene in dobre hrane.
—	Drzen vlom v Zagrebu. V noči od ponedeljka na torek so v Zagrebu doslej še neznani zli-kovci vlomili v uradne prostore Splošne trgovske delniške družbe. Vlomilci so navrtali veliko železno blagajno in odnesli iz nje 10.000 dinarjev. Drugi predal v blagajni, v katerem je bila znatno višja vsota denarja, je ostal nedotaknjen.
—	Umoril dekle, ker ga ni maralo. Pred osje-škim sodiščem se je vršila razprava proti Francu Hermanu, ki je dne 27. decembra preteklega leta umoril 18 letno Pavlino Juraš. Herman se je zaljubil v Pavlino in je skušal pridobiti njeno naklonjenost, kar se mu pa ni posrečilo. Dne 27. decembra se je vršila v neki gostilni v Kučancih zabava, katere sta se udeležila tudi Herman in Pavlina, ki je prišla v spremstvu domačega hlapca. Ko se je Pavlina pozno zvečer v družbi hlapca vračala domov, je nenadoma skočil pred nju Herman in ju ustavil. Hlapca je poslal proč. Češ, da mora s Pavlino govorili med štirimi očmi. Kmalu nato je hlapec zaslišal Pavlinine klice na pomoč. Ko je prihitel, je videl, kako je Herman vrgel Pavlino v jarek, potegnil velik nož in ga ji zasadil v vrat. Pavlina je bila takoj mrtva. Herman se je pred sodiščem zagovarjaj s popolno pijanostjo. Obsojen je bil na 18 let težke ječe.
—	Živa baklja. Mornarjeva žena Marija Fau-fandžar v Brodu ob Sivi si je hotela čimprej segreti sobo. Polila je drva s petrolejem, v n glici pa je polila s petrolejem tudi svoje krilo. Ko je prižgala vžigalico, se ji je vnela obleka. Vsa v plamenih je skočila skoz okno na cesto, kjer so ji prihiteli ljudje na pomoč, pa je bilo že prepozna Bila je tako opičena, da je med prevozom v bolnišnico umrla.
—	Arh. J. Mesar - Arh. L Spinčič: Stanovanje. Ljubljana 1931. Založila Jugoslov. knjigarna. Cena v platno vezana 100 Din. Udobno stanovanje človeku mnogo pomaga k zadovoljstvu m sreči. Naša hiša in naše stanovanje ni lepo samo tedaj, kadar mu je lejjota prvi in glavni pomen, marveč je šo mnogo lepše, kadar mu nam je udobno, domače, praktično. V stanovanju se zrcali naš značaj, naša osebnost, v stanovanju se kažejo naše napake in naše prednosti, tu nam ni mogoče prikriti ne svojih napak, ne svojih vrlin. Knjiga bo nedvomno mnogo koristila ne samo tistim, ki si namerjajo Izstaviti lasten dom, ampak tudi tistim, ki že stanujejo v lastnem domu ali celo pri tujih ljudeh.
—	Bolečine pomirjujoča drgnenja pri bob činah v hrbtu in križu, trganju, revmatičnih bolečinah itd., so vedno učinkujoča če se za njm uporabila Fellerjev Elsafluid, to skozi 35 let preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum. Poskusna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 0 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez nadijjnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fe ller, Stubica Donja Elza trg 134. Savska banovina.
—	Z rednim in temeljitim negovanjem zob z | dobro zobno kremo in zobno krlačko odstraniš vse
neprijetne tvarine in ves zobni kamen. Najbolj priporočljiva zobna krema je ODO'-, ki odstranjuje vse nečistosti na zobeh in daje ustain prf-' jeten In čist voni
Marfbot
Rudosledno dovoljenje mežiških rudnikov
izgin lo
Zanimivosti izpred mariborskega senata
Maribor, 27. jan.
Sila zamotano rn zanimivo zadevo je obravnavalo včeraj mariborsko okrožno sodišče. Zagovarjal se je obratovodja Anton Muškatevc iz ob-črijie Marrja-Gradec na obtožbo drž. pravdništva, da si je protipostavno prisvojil izven primerov tatvine ali utaje rudosledno dovoljenje št. 5758-0 tvrdke »The Central European Mineš Limitedr, ki je lastnica svinčenih rudnikov v Mežici in Črni. Omenjena angleška tvrdka je kupila po prevratu rudnike v Mežici od »Bleiberger Bergwerke Union GesePschaft«. Po <toločilih rudniškega zakona za-more prijaviti prostoslede, to je izključne rudo-sledne pravice ter jih posedovali le tisti, ki ima spfožno rudcsledno pravico, to je rudosledno dovoljenje. To dovoljenje se izdaja vedno za dobo enega leta, na pravočasno vloženo prošnjo se pa podaljša od leta do leta. Ako pa rudarski upravičenec še pred potekom dovoljenja ne prosi za podaljšanje istega, izgubi z njegovim potekom tudi < ■ prosto-slede. Izjema pa je, ako ima slučajno rudarski upravičenec dvoje rudarskih dovoljenj. Tako naključje obstoja pri mežiški rudniški družbi. Prvo dovoljenje se nanaša le na nekaj katastrainih občin, drugega pa je odstopilo rudarsko glavarstvo v Celovcu s srpisi o rudarskih upravičencih v naših obmejnih krajih našim ruda.-skam oblastem in to se nanaša na cel okoliš rudnika v Mežici. Angleška
V železniških delavnicah delajo zopet 8 ar
Maribor, 27. jan.
Včeraj so pričele železniške delavnice v Mariboru zopet z normalnim delovnim obratom 8 ur dnevno in sicer vse dni v tednu, razen ob sobotah, ko traja delo kakor običajno (J ur. Za delavstvo tega največjega mariborskega podjetja je podaljšanje delovnega časa prišlo v zadnjem trenutku. De- j lavnice so obratovale že nekaj mesecev od jeseni j dalje s skrajšanim delovnim časom, kar je silno : udarilo delavce, ki so bili že ponovno z znižanjem plač in nagrad občutno prizadeti. Očetje s številno družino so zaslužili jedva za stanovanje in borno hrano, kdor pa je stanoval izven železniške kolonije, pa je moral delati pri nizki mezdi skoro samo za streho nad glavo ter je bil prisiljen zadolževati se pri raznih trgovcih. Podaljšanje delovnega časa v delavnicah bo sicer sedaj tedenski zaslužek nekaj zvišalo in delavstvo bo nekaj lažje iz- i hajalo. Vendar so mezde delavstva, ki ga tvorijo i skoro izključno profesijonisti, v primeri s kvalificiranim delavstvom v drugih obratih zelo nizke. Seveda je delavstvo za sedaj zadovoljno, da je do- I bilo vsaj zvišanje delovnega časa in s tem delno j zboljšanje svojega materijelnega položaja, odprto ' je še vedno vprašanje premij, ki so bile svojefas- I no ukinjene brez obljubljenih kompenzacij pri plači.
Ugoden nakup ostankov
za obleke po 6, 7, 8 in 10 Din za meter. Nadalje velika izbira za ženine in neveste po jako nizkih cenah v Tekstilnem bazarju, Maribor, Vetrinjska 15.
□	Žalna maša za metropolifa dr. Sedeja. V nedeljo, dne 31. t. m., bo v tukajšnji stolnici ob
11 žalna služba božja za blagopokojnega goriškega nadškofa in inetropolita-niučenca dr. Frančiška Borg. Sedeja. Ma iborčani, Primorci!
□	Došlc srečke za gradnjo belgrajske katedrale se dobijo pri blagajni Zadružno gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Segajte pridno po njih!
□	Svetosavska proslava se je po tradicionalnem običaju tudi letos vršila ob veliki udeležbi v dvorani pivovarne Union. Predpoldan se je v šila ob 9 cerkvena slovesnost, pri kateri je sodeloval pravoslavni cerkveni zbor, po 10 pa rezanje kolača, deklamacija in oderska slika »Jugoslivija . Zvečer ob 20 je bil slavnostni koncert v isti dvorani, na katerem so sodelovali moški pevski zbor klasične gimnazije, moškega učiteljišča, dijaške Inženerske čete in vojaška godba.
□	V nedeljo zvečer ob 20 se prične težko-atletski večer, ki ga priredi tukajšnji SSK Maraton v dvo.ani Zadružno gospodarske banke. Pomerijo se najboljši rokoborci in boksači Dravske in Savske banovine. Vstopnina 20, 15, 10, 5 in 8 dinarje.
□	Blagoslovitev skakalnice. Smuška skakalnica v Mariboru za Betnavskim gradom je dograjena. Strokovnjaki, ki so si jo ogledali, ji p izna-vajo vse vrline ter bo popolnoma odgovarjala svojemu namenu. Seveda preizkusiti je še ni bilo mogoče, ker manjka glavno — sneg. Vremenski preroki nam pa napovedujejo v najkrajšem času tudi odpomoček proti temu zlu, tako da se bo predvidoma vršila otvo itev in blagoslovitev skakalnice dne 7. februarja ob priliki tekmovanj za drž. prvenstvo.
□	»Bele gore« je bilo naslov predavanju, ki se je vršilo v lorek zvečer v dvorani Zadružne banke. Predavanje je priredila agilna ma iborska podružnica SPD, ki je povabila kot predavatelja znanega turista in propagatorja pl ininstva g. Kora-neka. Na podhgi krasnih diapozitivov je podal snovno zelo zanimivo sliko o čaru belih planin ler žel pri številni publiki, ki je napolnila dvo.ano, obilo in zasluženo odobr .vanje.
□	Dr. Kugy v Mariboru. Ponovno opozarja Ljudska univerza na planinsko predavanje v petek, dne 29. t. m., ob 8.15 zvečer; predava dr. Kugy iz Trsta, ki po dolgem času spet obišče večja mesta Slovenije. Najp ej bo podal sliko brez skioptičnih slik »Noč v planinah«, nato bo opis I na podlagi 90 divnih, delom i barvanih skioptičnih slik venec največjih alpskih gigantov »Od Julijskih do Dauphinejskih Alp«. Slike so našle v Nemčiji in svici največje priznanje. Poknzd bo tudi nekaj posnetkov znamenitega pilota Mitter-holzerja iz Zti icha in to Mont Blanc, Morite Kosa in druge, katere je posnel z višine 40C0 metrov.
[J Pogrešani in najdeni smučar. K naši notici pod omenjenim zaglevjtm nam sporoča vod-s.vn nedeljskih smuških tekem na Pohorju, da mu jc bilo dobro znnno, da se na' aja pogrešani smuč.ir na Ruški koči, kjer je ostal ivdi nenadne oslabelosti, da se do drugega odpočiie. O kaki nezgodi ali nerednosti od st.ani vodslva tekme ne more biti govora.
O Občni zbor SK Železničarja se Je vršil v torek zvečer v gostilni Vollgruber nu Frtinko-pnnski cesti. SK Železničar je v preteklem poslovnem letu zelo agilno deloval zlasti na polju nogometnega in lahkoatletskega športa ter dosegel v
družba v Mežici je v rudniške naprave, ki se nanašajo na drugo rudosledno dovoljenje, investirala preko milijon dinarjev ter predstavlja za njo cel teritorij ogromno vrednost. Obstoja sedaj nevarnost, da družba vse te naprave izgubi, ker ni pravočasno prijavila rudarskemu uradu prošnje za podaljšanje rud< slednega dovoljenja. Rudosledne pravice družbe v Mežici, ki se nanašajo na že omenjeno rudosledno dovoljenje, so ugasnile koncem novembra leta 1928. Prošnjo za podaljšanje bi moral vložiti rudniški ravnatelj, ki pa je našel v posebni blagajni, kjer so bila dovoljenja shranjena, samo enega, dočim je dovoljenje št. 5758-C manjkalo.Do te dobe je vlagal prošnje za podaljšanje rudoslednih pravic obtoženi Muškatevc, katerega pa je vodstvo leta 1927. odpustilo. Obstoja torej sum, da si je obtoženi prisvojil omenjeno dovoljenje ter tako preprefiil, da bi bilo z-pet obnovljeno. Ko so rudosledne pravice mežiškega rudnika ugasnile, pa jih je takoj prijavil Danijel Omerzu iz Slovenske Bistrice; obtožnica omenja tesne etike med obtožencem in Omerzom, dalje ugotavlja zvezo obtoženca z vodjo pisarne rudarskega urada v Celju Tržanoin ter bivšim učiteljem v Mežici Moderndorferjem. Razprava je bila radi zaslišanja novih prič preložena ter se bo vršila vnovič v prihodnjem mesecu. Za izid vlada zlasti v Dravski dolini ogromno zanimanje.
\6hujW Vc&d3
« tem da uporabljate
NIVEA-CREME
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgnite Vašo kožo vsak večer, predenj gieste na poč tek temeljito z Nivea-Creme. Tkanine postanejo s tem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme jI ne morejo več škoditi. Narlrgni e pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Ni vea-Creme. Ta krema nanveč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni svtii in mladostni izgled, ki ga mi vsi tako radi imamo. Isazl ika nasproti luksuznim kremam:
Najv.šji učinek ali ceneje. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl. P. Boiersdort & Co. d. s. o. Maribor
obeh panogah lepe uspehe, za kar gre (»leg požrtvovalnih članov nemala zasluga tudi klubove-mu vodstvu. Pri volitvah je bil izvoljen zopet stari odbor.
□Mrtvaški zvon... Nn 1'obrežju v Delavski ulici št. 2 je umrl <52 letni prevžitkar Jožef Brau-ner Pogreb se vrši danes popoldne ob 3 iz m tvaš-nice na magdalensko pokopališče. — V Koseskega ulici je pokosila bela žena vpokojenega strojevodjo Jurija Honka v starosti 53 let. Pokopan bo jutri, v petek ob polštirih iz mrtvašnice nn mestno pokopališče.
□	Poročili so se v Mariboru v preteklem tednu: Krajnc Martin, kmečki sin in Žumer Neža, ' kmečka hči od Sv. Lov enca na Dravskem polju. — Polajžer Jožef, posestnik in Cvetko Cecilija, kmečka hči od Sv Florijana na Boču. — Pesek Vilibald, ključavničar d. ž. Zg. Radvanje 25 in j Jaklič Romana, šivilja, Frankopnnova 32. — Va-bič Herbert, pom. delavec, Dajnkova 8 in Smrk j Katarina, služkinja. — Podlijmik Martin, skla- I diščnik. Tezno, Vodnikova 17 in Aprisnik Marjeta, pes. hči, Tezno. — Kočiš Peter, pletar, Kialja Petra trg 4 in Lorenčič Antonija, delavka, Po- i brežje C. na Brezje 99. — Jedločnik Alojzij, čev- j ljarski pomočnik, Pobreška c. 6 m Berdnik Anto- j ni.ja, kuharica — Bilo srečno!
□	Občni zbor Gostilniške zadruge za Maribor- i okolico. Včeraj so zborovali v Mariboru v hotelu j »Orel« člani gostilniške zadruge za mariborsko ; okolico. Zborovanje je poteklo mirno in stvarno pod predsedstvom p edsednika llolca. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
□	Izpremembe v upravi mariborskega kre- | ditnega društva. Na včerajšnjem občnem zboru ; mariborskega k.editnega društva so bili pri dopolnilnih volitvah Izvoljeni v odbor: in«. Rudolf Kieffermann za predsednika, vele'ržec Julius Pfrie-lnor in odvetnik dr. Oton Blanke pa za upravna svetnika.
□	Visoko starost jc dosegla. Včeraj je umrla v Jezila ski ulici zasebnica Ana Reberšak. Pokoj-nica je bila menda ena med najstarejšimi ženskami v Mariboru; dosegla je redko starost 94 let. Pogreb bo v petek ob 3 popoldne na magdalen- i sko pokopališče.
□	Pridohninski davčni zavezanci se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje prldobninskih davčnih prijav za pavšalirani davek nn poslovni promet dne 5. feb uarja t 1. Rok za vlaganje letnih prijav za davek na poslovni promet knjigašev po je 31. januar 1932.
□	Nove poravnate... Za poravnalno poslo-panie je zaprosil lastnik veletrgovine s steklom
Gustav Bernhnrdt na Aleksandrovi cesti. Aktiva znašajo 1,501.514 Din, pasiva pa 4,143.835 Din. Ponuja upnikom 40% kvoto, plačljivo v 4 četrtletnih obrokih. — Termini so 9. marca in 14. aprila. — Konku 7 je razglašen nad premoženjem Alojzije Bernbardt, hišne posestnice v Mariboru. Aktiva znašajo 805.000 Din, pasiva pa 2,080.000 dinarjev. Termini so: 9. in 29. februarja in 10. marca. — Za poravnavo so zaprosili nadalje: Trgovec D ago Kopič iz Maribora; aktiva 910.918 dinarjev, pasiva 1,320.135 Din. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih obrokih; termini in 7. marca. — Perkič & Polak tovarna perila v Mariboru. Aktiva znašajo 289.940 64 Din, pasiva pa 354Č314Č75 Din Ponujajo 40% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih obrokih. Te mini so 2. in 7. marca.
□	Malo novic beleži današnja policijska kronika. Aretacije 4 tn s;cer dve radi suma tatvine, ena radi poškodbe tuje lastnine in ena radi klatenja po ulicah. Prijav pn je bilo 10, med temi ena radi tatvine kolesa in druga radi tatvine pletenih jopic. Večii vlomi in tatvine so z aretacijo vlomilca Ovida popolnoma prenehale.
Mežiška dolina
Smučarski klub »Guštanj-Rimski vrelec« naznanja, da je program alpinske tekme dne 1. in 2. februarja t. 1. spremenil v tc<:ko, da bo start tekme vrh Uršlje gore, cilj pa v Kotljah, kjer so snežne razmere na severno stran boljše kakor na itižuo stran, kjer bi peljala objavliena proga v j Žerjav Koča na Uršlji gori bo oskrbovana dne 1. in 2. februarja, samo se je treba radi prehrane obrniti in prijaviti na smučarski klub »Guštanj-Rimski vrelec«. Skupen odhod smučarjev-gostov dne 1. februarja ob 9. uri prednoldne od Rimskega vrelca. Dne 2. februarja se vrši tekma. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril po cilju na Rimskem vrelcu
Sv. Jurij ob ju ž, žeh
Prosvetni dan. V nedeljo dne 24. 1. m je priredilo KPD iz Celin prosvetni dan v Krito!, domu. Predpoldne ob 8 je predaval pred mnogošti vil-nim občinstvom odvetnik g. dr. Ogrizek o zadružništvu. Popoldne ob 3 je pa govoril g prof. Kova-čič pred nabito dvorano o temi: Kako vzgaja knjiga. Po predavanju je izvajala Gledališka družina KPD iz Celja komični spevoigri enodejanki Snubnč in Ščuko, pri katerih je izvajal glasbene točke orkester pod vodstvom g. Lenardona. Prosvetni dnn, ki nam ga je priredilo KPD iz Celja, je v celoti prav lepo uspel in si želimo Se več takšnih prireditev.
Celie
iS Zimski kmetijski tečaj priredi letos v smislu tozadevnega razpisa kralj, banske uprave okr. načelstvo za celjski okraj v Goinilskem. Tozadevna predavanja iz vseh panog kmetijstva in raznih drugih panog našega narodnega gospodarstva se vrše v času od 31. t. m. do 6. marca redno vsako nedeljo od 0 naprej v prostorih osnovne šole na Go-milskem. Predavali oodo sami naši priznani strokovnjaki.
Stanovanjska stavba pokojninskega zavoda.
Po nalogu predsedstva Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani se vrši v četrtek, 28. t. m. ob 2 popoldne ogled nove dograjene stavbe v Razlagovi ulici.
13 Obrtna zadruga kovinarjev in kolarjev ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 7. p. m. ob 8 predpoldne v društvenem lokalu v hotelu Pri pošti.
& Smrtna kosa. V sredo 27. t. m. zjutraj je umrla na svojem stanovanju v Ozki ulici št. 6. zasebnica Karolina Ecksclagerjeva v visoki starosti 70 let. — Duši pokojnice večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje.
•Gr Zadružni tečaj v Domu. Zadružna zveza priredi v sredo 3. p. m. ob 8 predpoldne zadružno-gospodarski tečaj v Domu v Samostanski ulici. Dnevni red: 1) Denar in denarni zavodi, predava nadrevizor Vlado Pušenjak iz Maribora. 2) Predavanje kmetijskega strokovnjaka iz kmetijske stroke. 3. Razgovor o raznih zadružnih in kmetijskih vprašanjih.
13 Zglasitev mladeničev rojstnih letnikov 1912, 1913 in 1Q14. Mestno načelstvo poziva vse v mestu Celju bivajoče mladeniče rojstnih letnikov 1912, 1913. in 1914. neglede na njih pristojnost, da se v svrho vpisa v vojaško evidenco takoj osebno zgla-sijo, najkasneje do 20. februarja t. 1. med navadnimi uradnimi urami pri vojaškem referentu okrajnega načelstva (pritličje, soba na levo). Mladeniči letnika 1912. morajo prinesti s seboj: domovnico ali drug dokument, iz katerega je razvidna pristojnost, krstni list, družinsko polo, potrjeno od pristojnega župnega urada izdano ali potrjeno v letu 1931. Zadnje šolsko in učno izpričevalo. Potrdilo o svoječasni vojaški zglasitvi in evtl. dokaz, da ie hranilec. Vsi ostali pa morajo prinesti s seboj: krstni list, domovnico in potrdilo o zglasitvi. Odsotne ali obolele mladeniče morajo prijaviti sorodniki. stanovanje -- ali delodajalci. Kdor se pozivu ne bi odzval, bo strogo kaznovan.
trtO*rt5wt5rt<SV«< I»rtS*«t:&1< ftrt Sr« sm Srrt Srtt Sr« Sr« Sr«!
Vezani
»ILUSTRIRANI SLOVENEC«
letnik 11)81
je- že 1111 razpolago v naši uoravi zn ceno Dni 90,— po pošti 10 Din več.
l»il»WWIIHI»IIWI III IICTMMeaMMMBMMMTOMMMM««
P Itr
Tatvina kolesa. Ob priliki veselice požarne hrambe v Moškanjcih je nekdo ukradel kolo Ozval-du Horvatu, posestniku v Domovi. Lastnik kolesa je Peter Ojnik, gostilničar v Moškanjcih, ki jc isto Horvatu posodil. Kolo je znamke Puch« in je vredno 1300 Din.
Preprečen požar. Dne 19. t. m. sta se zakonca Leopold m Marija Filipanja, posestnika v Sedlačku, mudila v Ptuju. Ko sta se proti večeru vrnila na svoj dom, je šel Leopold Filipanja v kolarnico po steljo za živino in tam je našel po naključju v slami skrito železno cev, ki se rabi pri železnih pečeh, v kateri je gorela sveča, ki je bila tako fjostavljena na dnu cevi, in pritrjena s slamo, da bi prigorela v kakšni četrt uri do slamnate podlage, nakar bi se slama vnela in bi bilo vse naenkrat v plamenu. K sreči je prišel gospodar še pravočasno, predno je sveča prigorela do slame. Na ta način se je preprečila velika nevarnost požara. Seveda je svečo takoj ugasnil ter z železno cevjo vred izročil sodišču, ki je uvedlo preiskavo. Kakor izgleda, so brezvestnemu storilcu že na sledu.
Kočevie
Poročilo VinceiiHjnve konference sv. Fabi-jana in !>obast\iana za leto 19:11. Skrb za uboge v drugem letu delovanja Vineencijeve konference je pokazala, da je za okraj potrebna. Uspeli je zadovoljiv, četudi so denarne razmere težavnejše. Do uspeha ji je pripomoglo razumevanle meščanov in okoličanov, ki so z darovi v denarju ali blagu lajšali bednim gorje. Hlevilo delavnih članov se v drugem letu ni spremenilo, pač pa je število podpornih članov narastlo od 8 na 53. Seveda bo treba pridobiti šo mnogo prijateljev, dn ne bo konferenca zaostajala za drugimi, kjer je nad 300 podpornih članov. Dobrotnikov jo bilo 84. Podpiralo je od časa do časa 80 ubocrih. Med njimi so bile družine, zapuščeni otroci in betežni ljudje. Razdeljevala je živila, obleko in obutev. Dve mali siroti je spravil« v zavode. Pripomogla je dvema zapuščenima otrokoma do obleke. Miklavž jo obdaril v celoti 157 IjudgVošolsktb otrok. Prejeli ho ali celo obleko nli vsaj najpotrebnejše. Posebno se je zavzela za dijake, dn bi jim omogočila nadaljevanje študij v težkih gospodarskih razmerah. Podpira redno 7 dijakov s celodnevno prehrano ali vsaj kosilom oziroma večer'o. Predvidenih je za šolsko leto 20 000 Din. katere skuša zbrati s podporami dobrodelnih src. Letos je konferenca izdala ubogim v denarju in ht-gu za 23 418 Din — prvo leto 29.113 Din — skupno torei do sedaj 52 831 Din. — »Ženski dobrodelni odsek« ie skrivi za primerno porazdelitev obleke, čevljev in podobno. — Prijatelji ubogih! Imejte srce zn tr-
peče med Vami še naprej I Bog pa, ki je rekel: Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili (Mt 25, tO), naj Vam Vašo dobrotljivost tisočero povrne. — Dr. Matija Lavrenčič, t. č. preda.; Viktor Erker. t. č. blag.; Franc Studen, t. č. tajnik.
Litija
Litija v znamenju raznih prireditev. V so
boto zvečer je naš a glini foto-klub |>od svojim okriljem ob lepi udeležbi litijske publike v prostorju kina >l)rage< priredil foto-predavanje, na katerem je ljubljanski foto-amaler g. Cveto Švi-gelj pokazal okoli sto kresnih diapozitivov našo tepe Gorenjske In motive Julijskih Alp. Popoldne si je to predavanje ogledala šolska mladina iz Litije in Soiartna. Prav odveč pa je bil »dodatek' enega dejanja v reklamne svrhe zvočnega filma, I pri katerem so predvajali jako osladen filmski kič S takimi >dodatki« naj nas raji- puste drugič pri miru... V nedeljo popoldne so v Smartnem naši vrli diletanlje ob nabito |>olni društveni dvorani ponavljali spevoigro »Čevljar-baron«, ki je hvaležnemu občinstvu jako ugajala. Igra je bila tudi zelo dobra in temperamentna. V ponoviškem gradu pa so igrali gojenci deškega vzgajališča igro »Strah v grajskem stolpu«. Bila je to prva igra teh gojencev in je uspela prav dobro. Upamo, da nas to spomlad še razvesele s kako novo. Obiskovalcev iz Litije iu bližnje okolice je bilo toliko, dn so morali mnogi oditi, ker ni bilo več-prostora. Igro bodo v nedeljo, dne 31. januarja ponovili. — Vsled teh prireditev pa je trpehi udeležba pri koncertu orglic, katerega je dala »Sloga--iz Ljubljane, ki je nastopila popoldne v femart-nem, zvečer pa v Litiji.
Sprememba posesti. Tovarnar g. Franc Kun-stler je odprodaj zadnje parcele pri glavarstvu, okoli 2000 ni- i. s za stanovanjsko hišico gdčni Skuškovi, modistinji iz Litije, in g. Milki Preželj, I ki namerava tu zgraditi novo pekarno na najmo-| dernejši način. Kvadratni meter je stal okrog j 45 Din (pred leti 100 Din). S to prodajo je ves stavbni kompleks od glavarstva do restavracije Lap parceliran in bo tekom tega leta zazidan.
TrbovVte
Zalivala za dobro delo. Vdova Marija Kberlinr ] se zahvaljuje rudurjem-tovarlSem svojega ponesre-' čenega moža za vence na krsto in še zu 125 Din | njenim sirotam.
Službo upravnika kopalnice namesto umrlega i Škorjanca razpisuje občina. Pogoji za to so, da je izprašan šofer, zna ravnati s centralno kurjavo in da je oženjen.
Kap je zadela Janeza Drnovška, posestnika in gostilničarja pri hrnslniškem kolodvoru, očeta mariborskega primarlja dr. Janka. Star je bil 71 lel in po svoji gostoljubnosti znan pri lovskih tovariših. N. v m. p.!
islovo mesto
Po dolgem časni smo se zopet enkrat zaba-I vali v Rokodelskem domu. Tumburaški odšel i Kal. društva rok. pomočnikov je podal nn svojem j odru za predpust veseloigro Krišpin in Frido-' lin . Igra je ljudem ugajala in so se prav od srca nasmejali. Omeniti moramo, da je igra uspehi zelo dobro, čeravno igralci niso imeli pravzaprav nobenega režiserja in so igro naštudirali sami od sebe, kar je znttmejpe, da ima Rokodelski dom še vedno dobre igralske moči.
Uprava hanoviuske trtnice Vinji vrh v No vem mestu razglaša, da ima večje število korenjakov in ključev raznih križank (ameriknnk) nn ! razpolago. Interesenti naj se čini prej prijavlji ! in trte naročijo pravočasno, ker bo pozneje Irtne-I ga malerijala primanjkovalo.
Ljutomer
Vinarska podružnica v Ljutomeru vabi nn obč-ui zbor. ki bo na Svetnico dne 2. februarja 1932 ob 9 dopoldne v meščanski šoli v Ljutomeru. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajniku. Volitev odboru in delegatov. Slučajnosti. Nato sledi predavanje o vinograništvu okrajnega kmetijskega referenta g. Žnidariča. Z ozirom na predavanje in vsled tega, ker je organizacija za vinogradnike nuj-! no potrebna, vabimo, da se občnega zbora udeležite prav vsi vinogradniki in prijatelji vinogradništva
Odbor.
.Skioptično predavanje. Krajevni odbor Rdečega križa priredi na pustno nedeljo dne 7. febr. popoldne skioptično predavanje v dvorani Katoliškega donia. Predaval bo g. nadzornik Wester iz Ljubljane o zaščiti civilnega prebivalstva v slučaju vojne. Po predavanju bo intimna čajanka, ('isti dobiček gre v dobrodelne namene.
Lumparij vagabund pride to nedeljo 31. I. m. popoldne na oder Katoliškega doma. Pridite, ako se hočete nasmejati zanikerni trojici. To bo edina predpustna gledališka predstava v Ljutomeru.
S ovenska Krajina
Zakaj to? Ze dalj času se dogaja pri nas v Slo venski Krajini to, da moramo nedeljo za nedeljo gledati kako gonijo skozi vas živino in vozijo teletu lia železniško postajo. To se godi na cesti Črensovci-Beltinci do postaje Beltinci. Mi posvečujemo nedeljo in jo naravnost norčevanje iz nas, (ia se danes godijo take reči, ko živine sploh ne moremo prodati, ali pa za sramotno ceno. Sploh pa se bodo čez nekaj lel lahko odkrile zelo zanimive zgodbe, kako in zakaj smo Živino tako težiko in poceni — darovali. Za sedaj pa hočemo ob nedeljah mir po naših vaseh I
10 tisoč župniji brez duhovnika
Zgodovina se ponavlja
Vedno več vojaštva pošilja Anglija v Indijo. l'o aretaciji Gandija iu drugih voditeljev indskega ljudstva v borbi za svobodo proti tlačanstvu, se je odpornost ljudstva samo še povečala. Aretacije so silno razburile prebivalstvo in v mnogih krajih je prišlo do krvavih spopadov. Upor se vedno bolj širi in zato ga hoče angleška vlada udušiti z orožjem. Ker se je pokazalo, da sedanja posadka ne bo kos upornikom, je angleška.vlada poslala v zadnjem času več polkov v Indijo. Odhod enega teh polkov iz pristanišča Southaupton nam predstavlja naša slika. Vojaki imajo tropske čelade.
ITpor jetnikov v mestu Dartmoor. Kakor smo na tem mestu že poročali, je prišlo v veliki angleški jelnišnici v Dartmooru do upora jetnikov. Jetniki so napadli stražnike, se polastili njihovega orožja iu potem zažgali poslopje. V krvavem boju je bilo ubitih 30 jetnikov in več stražnikov, šele močni
oddelki vojaštva so premagali upornike.
Kongres potiskih katol. časnikarjev in pisateljev
Z blagoslovom sv. očeta je bil 17. januarja \ Varšavi otvorjen prvi kongres poljskih katoliških časnikarjev, publicistov in pisateljev. Tako obisk — udeležilo se je kongresa nad 400 katoliških časnikarjev in pisateljev — kakor tudi duh in razpoloženje so pokazali, da je bil tak kongres zelo potreben in aktualen.
Sprejeti so bili važni sklepi, ki se tičejo obrambe in razširjanja katoliških resnic, ki jih v tej naši dobi tako napadajo. Ustanovljeno je Vsepoljsko društvo katoliških časnikarjev in pisateljev.
Sijajen je bil govor kardinala Kako\vske-ga. varšavskega nadškofa, ki je orisal sedanji položaj na Poljskem in naglašal potrebo sodelovanja katoliškega tiska, ki je ena najvažnejših nalog v obrambi katoliških načel,
Sprejeli so več resolucij:
1.	0 nujnosti čuvanja čistega krščanskega značaja nove Poljske.
2.	0 delovanju katoliškega tiska z ozirom na poslednje papeške socialne okrožnice.
3.	Protest proti novemu zakonskemu načrtu o sklepanju zakonov; proti ostalim odredbam novih zakonskih načrtov, ki niso v skladu s katoliškimi načeli.
4.	O odločni borbi proti slabi literaturi in tisku.
5. Okl ic ua vse katoliške pisatelje in časnikarje in na tisk glede pobijanja nemoralnih sestavkov in spiso\, posebno reklame in končno poziv na vse katoliško prebivalstvo* naj podpira samo katoliški tisk.
Od številnih referatov naj omenimo poročilo dr. K. M. Morawskega O organizaciji katoliških pisateljev in časnikarjev , poročilo univ. prof. Oskarja Haleckega O obrambi katoliških načel po pisateljih in poročilo znanega pisatelja dram Stanislava Milaszevvske-ga O katoliških strujah v literaturi .
Kongresu je predsedoval vseuč. prof. O. Halecki.
Sme.snicp
Upam. da bom vsaj s svojo vlogo v novi drami imel uspeh in se dopadel občinstvu.
Prav gotovo, ker že kmalu v začetku prvega dejanja umrete.«
•
Blago za novo obleko bi si rad kupil, ali ne bi hotel stopili z menoj v trgovino?
Ali misliš, da imam morda boljši okus kakor ti?
To ravno ne; ampak mnogo več kredita. *
Dobrodušni stric deli nečakoma bonbone.
Janezek, če ti dam dvajset bonbonov, da si jih razdelita ■/. malim bratcem, koliko jih dobi mali Jernejček?"
Pet, stric!
Ti ne znaš računati!
Jaz znam. ampak Jernejček še ne zna.
najnovejši nemški zračni orjak. Znana tvrdka Dornier je zgradila novega zračnega orjaka Do K . ki je pred dnevi napravil prvo zmagoslavno pot v Berlin. Novi orjak je potniško prevozno sredstvo, da sc pa z malimi spremembami takoj spremeniti v nevarno bojno letalo. Sploh so vsa nemška pot niška letala zgrajena na isti način, kar je nedavno v francoski zbornici dokazal vojni minister, dočim Nemčija dokazuje, kako je :.razoroženac
Zveza šolerjev-abstinentov. Ker se večina avtomobilskih nesreč zgodi radi pijanosti šoferjev, so v Nemčiji osnovali društvo šoferjev abstinentov. Avtomobili in šoferji, ki sa člani le organizacije, imajo poseben viden znak. Pravila so zelo stroga iu tudi kontrola članov jc dobro izpeljana. Občinstvo je zelo toplo pozdravilo to organizacijo in imajo člani organizacije mnogo več posla od drugih.
Čudne snežinke
Prebivalci vasice Obelia v bližini Sofije so za božične praznike doživeli srečen in ob-enent tajnosten dogodek.
Ko se je proti večeru vračal eden od va-sčanov iz Sofije v vas, ga je že blizu vasi na glavni cesti, ki vodi ob železniški progi, zajel snežni vihar. Nenadoma je kmetic opazil, da med snežinkami padajo tudi veliki kosi papirja. Ko je pobral en tak papir in si ga ogledni. je ves začuden spoznal, da je to lepo odrezana polovica bankovca za tisoč levov. Ne-glede na snežni vihar je kmet pričel zbirati te nenavadne snežinke in kmalu dognal, da nekatere polovice spadajo skupaj. Nabral je precej tega nepričakovanega božičnega darila iu jih prinesel domov v vas, kjer jc ljudem pripovedoval o nenavadnem dogodku, ki so ga vsi smatrali za pravi čudež. Kmalu so skoraj vsi vaščani odhiteli na označeno mesto in pričel se je lov na polovice tisočlevskih bankovcev. Nadaleč ob železniški progi so bili raztreseni in zbrali so jih lepo število ter jih jiozneje med seboj menjavali, da so mogli sestaviti cele bankovce.
O tem čudežu so kmalu zvedele oblasti in vaščani so izročili policiji one polovice, /.a katere niso našli odgovarjajočih drugih polovic. Koliko kompletnih bankovcev so našli kmetje, tega policija ni mogla ugotoviti. Poslali so preostale polovice v Sofijo državni banki, ki je na presenečenje vseh ugotovila, da so le polovice pristne in |)opolnoma prave. Ker so te bankovce našli ob železniški progi, so sklepali, da jih je moral nekdo iz vlaka raztresati. Sklepali so na politične zločine, na tihotapstvo in prepovedan izvoz denarja, na dejanje kakega norca itd. Pravega vzroka pa niso našli, dokler ni policija dobila telegram, ki je to čudežno zadevo pojasnil.
Bogat trgovec iz Filipopla so je z običaj-
nim mednarodnim vlakom peljal v inozemstvo. Naročil si je spalni oddelek in lepo zadremal v toplem kupeju. Isto je storila tudi njegova soproga. Dva mala sinčka, eden star tri, drugi štiri leta, pa nista mogla spati. Pričela shi se igrati s papanovo denarnico in ko sta našla še mamine škarjice, sta imela res prijetno zabavo. Pričela sta rezati bankovce na polovice, katere sta metala skozi okno in z zanimanjem zasledovala njihov let med snežinkami. Trgovec, ki sta ga nadebudna sinčka pripravila ob lepo premoženje, se je moral iz Belgrada vrniti v Sofijo. Pravi, da ga je ta zabava sinčkov slala približno sto tisoč ievov in se sedaj brezuspešno trudi, da bi od va-ščanov dobil vrnjene tisočake.
lihošMpci tudi pri Zvezi narodov
Iz Ženeve poročajo, da je naročilo tajništvo Zveze narodov vsem nastavljencem pod pretnjo izgube službe ostro pažnjo na uradne pisemske ovitke, ki ne smejo priti v nepoklicane roke. Poprej so neovirano rabili te ovitke za svoje zasebno dopisovanje poročevalci različnih dnevnikov iu sploh osebe, ki imajo pravico o-biskovati pisarne. To pa jc obrodilo številne zlorabe in sicer so dospele iz Moskve oz. Rima pritožbe, da se razpošiljajo v teh ovitkih tiskovine, boljševikom iu fašistom sovražne vsebine. Zato je sklenila Zveza narodov s Švico sporazum, da bo pošta Zvezi povrnila vsako, v katerikoli nabiralnik vrženo pismo s firmo »Zveza narodov«. Zveza sama bo oddajala svojo uradno korespondenco neposredno na glavni pošti. Prirejena preiskava je med drugim ugotovila, da je vsled omenjene zlorabe Litvinov jirepozno prejel v Moskvo poslano povabilo na razoro-ževalno konferenco. Glavna politična uprava jc j zadržala pismo v domnevi, da zopet vsebuje ; sovjetom sovražne spise, in ga izročila zunanjemu komisarijatu šele po zamudnem kemičnem j cenzurnem postopanju.
: Kaj naj storim, gespod doktor, da moj mož ne j "0 več govoril v spanju?,
- Pustite ga, da lahko čez dan pride do besede!«
■ _
Zemljepisna karta Guatemale, kjer	se je zgodila
velika vulkanska erupcija, o kateri	je pisal včerajšnji »Slovenec«,
To dni nam je slučajno prišla v roke i 1 ratzer Zeitung< z dne 30. januarja 1823. T." številka je cela posvečena Španiji ter pri-mi-a dobesedni prevod depeše, ki jo jc bilo l>< lalo avstrijsko zunanje ministrstvo iz Veren- Španiji zaradi takratne protimonarhi-stične revolucije. Nota v starem diplomatskem slogu uaglaša, da pomenja revolucionarno gibanje v Španiji nevarnost, da se prenese ta škodljivi in prevratni duh tudi v ostale evropske monarhije in zahteva, da se vrnejo španskemu kralju vse njegove vladarske pravice. Podobne note so poslale v Madrid tudi Rusija, Prusija in Francija, katerih vladarji so se bili za ta korak dogovorili na skupnem sestanku. Kot zadnjo vest v tej stvari prinaša list naslednje poročilo, ki ga posnema po pariškem Journal des Debats::
Kurir, ki je bil izročil španski vladi odlok, je pred par urami dospel v Pariz. Zmerni nasveti se niso upoštevali, želje vseh do-bromislečih ko se izjalovile. Pretirana stranka je — kakor je to že običajno v revolucijah — zmagala nad zmerno. Sprejem vseh štirih not je bil zelo neugoden in opravniki poslov Avstrije. Rusije in Prusije so zahtevali svoje pot-
Po uradnih podatkih je štelo pred 20 leti vseh (iti francoskih škofij skupaj 32.315 duhovnikov. Po stanju z dne 1. januarja I. 1. se je skrčilo to število na 28.500, dasi je naraslo število škofij na 71. To pomeni, da so francoska semenišča vedno bolj prazna, in ni mladega naraščaja, ki bi lahko nadomestil izumirajoče starejše pokolenje. Do 10.000 francoskih župnij še vedno nima duhovnika. To stanje traja že dolga leto. Stari sivolasi župniki morajo oskrbovati po dve do tri župnije, dočim obsega področje njihovih mlajših tovarišev ponekod celo šest do osem župnij. Povprečna visoka starost, ki jo opazujemo pri duhovnikih, povzroča še več skrbi kakor nazadovanje njihovega števila. Samo 7000 izmed 28.500 župnikov je starih izpod 40 lel. Vsi ostali kmalu ne bodo v stanju vršili svoje dolž-| nosti. Tako je prekoračila na primer ena tretjina
vseli duhovnikov v pariški nadškofiji 60 leto... Upoštevati moramo sicer, da jc umrlo na Irouti med svetovno vojno l«l!l duhovnikov. A ta izguba še ne pomeni glavnega vzroka sedanje maloštevilnosti in priletnosti duhovnikov. Glavni vzrok pomenijo prazna semenišča. Vedno težje se dobijo požrtvovalni mladeniči, ki bi bili pripravljeni žrtvovati bodočnost odgovornemu pastirskemu poklicu. Novo pokolenje hrepeni po velemestu in mestu ter ne mara ostati na kmetih. Zato so morali Irancoski škofje poskrbeti z , propagando, da bi pridobili verne mladeniče za duhovniški poklic. A vse, kar se jc ukrenilo. Se zdaleka ne zadostuje. Pariški katoliški lisk poziva široko javnost, da bi obrnila vso pozornost na veliko nevarnost, ki preti Iraucoskemu ljudstvu.
ne liste. Od grofa de la Garde kurir še ni dospel.«
Kako so se časi izpremenili posihdob! Nobena izmed navedenih posredujočih držav ni več monarhija, in ko je Španija v nedavni ponovni revoluciji slednjič izpremenila svojo monarhistično vladarsko obliko v republikansko, ni v Evropi nikomur več prišlo na misel, da bi zaradi tega Špancem pošiljal kake note, in če ne bi bila ludi topot zmagala skrajna struja, ki je po stari svobodoiniselski zablodi menila, da mora s prestolom zrušiti tudi cerkev — ne bi se radi španske revolucije nihče v Evropi vznemirjal. Drugi časi — drugi ■ nazori — druge razmere ...
Vendar pa svet še ni ravnodušen proti ; vsaki revoluciji. Nasprotno imamo prav to i dni gornjemu zgledu zelo sorodno solidarno 1 ravnanje držav proti revoluciji: japonske vo- j jaške operacije v Mandžuriji — kljub Zvezi narodov in z odobravanjem glavnih njenih članic — ki naj preprečijo prodiranje boljševizma na Vzhod in s tem svetovno socialno revolucijo. Kdo ve, kako bodo o tem prizadevanju sodili zanamci čez sto let? Eno je gotovo: cerkev je preživela prestole, pa bo tudi vse socialne prevrate.
Potrebe našega vinogradništva
Vinogradniki iz ljutomerskih goric, zbrani dne ti. januarja 1932 na sestanku v Ljutomeru so po vsestranskem razmotrivanju gospodarskega položaju ugotovili sledeče:
Vinogradništvo, ki je /.lasti v ljutomerskem srezu ena glavnih pridobitnih kmetijskih panog, se nahaja v krizi, kakor še nikoli prej. Za omiljenje te krize so dolžni pripomagati ne samo vsi vinogradniki brez izjeme, marveč tudi viničarji in javno upravni faktorji, ki so v lo poklicani, kajti vsled stagnacije vinske trgovine in slabih cen vinskega pridelka so že mnogi vinogradniki primo-rani opuščati najnujnejšu dela v svojih vinogradih.
Da se ublaži težka sedanja kriza vinogradništva, zahtevamo sledeče:
1.	Izvoz vina v inozemstvo naj se pospešuje z vsemi močini. Sklenejo naj se ugodne mednarodne trgovske pogodbe v svrho izvoza naših vin. Premije je izplačevati tudi za količine izpod 50 hI.
2.	Vsak uvoz vina v našo državo naj se čimbolj otežkoči.
3.	Domači konsum Vina je treba dvigniti s tem, da se dovolijo vinotoči pod vejo ne samo na licu pridobivanja, ampak tudi tam, kjer vinogradnik stalno stanuje.
Pri točenju vina pod vejo naj se dovolijo vinogradnikom v dravski banovini iste ugodnosti, kot jih imajo vinogradniki na Hrvaškem, kjer morejo točiti lasten pridelek 20 dni v letu popolnoma lakse prosto (Uradni list z dne 3. januarja 1928, člen 13, točka 17 Pravilnika o točarinski pravici).
4.	Potom kletarskih nadzornikov naj se uvede najstrožja kontrola gostilničarjev, ki naj točijo samo zdrava in nnravna vina (predvsem v Prek-murju). Dobiček gostilničarjev naj ne presega 25 odstotkov, kakor je dovoljeno po zakonu. Najstrožja kontrola je tudi tukaj neobhodno potrebna.
5.	Za vinograde, ki so itak pasivni, naj se zemljama sorazmerno zniža.
6.	Viničarska uredba, ki jo je sklenila bivša mariborska oblastna skupščina na svoji seji t dne 20. julija 1928, naj se tako popravi, da ne bo v škodo vinogradnikom in predmet sporov pred sodišči, kojih stroške je navadno plačal vinogradnik. Naziv viničarja naj nosijo samo one strokov, usposobljene osebe, ki jih je kot take spoznala posebna komisija pri okr. načelstvu, ki obdelujejo sami s svojimi delovnimi močmi ono vinorodno površino, za katero so bili najeti in koji so zmožni nuditi jamstvo za svoje delo in morebitno škodo na vino-gradnikovem posestvu. Samo jamstva zmožnim vi-ničarjem pripadajo prejemki po viničarski Uredbi. Vse ostale osebe, ki so zaposlene v vinogrndništvu, naj se smatrajo kot najemniki ali navadni vinogradniški delavci.
7.	Za napravo vsakovrstnih likerjev in v lekarnah noj se rabi samo špirit, destiliran iz vina.
8.	Prepove naj se prodaja zdravju škodljive ocetne kisline in dovoli samo uporaba vinskega in sadnega kisa.
9.	Pri prodaji zbirčnega vina in vina od pre-užitkarjev naj plača drž. trošarino kupec.
Nekaj o varstvu koristnih ptic
Znižanje najemnin in novi občinski davek
Maribor. 26. jan.
Prejeli smo iz Maribora tale dopis, v katerem je umestno opozorjtno, da nove davščine ne bodo mogle znižati najemnin. Kar se pa tiče d u-gih trditev, jiti prinašamo z.ito, da se čuje tudi druga plat zvona. Ker pa nam razmere v Mariboru niso podrobno znane, se seveda ne moremo spuščati v njih kritiko, čeprav smo mnenje, da tudi Ma.ibor nima tako nizkih stanarin, da ne bi bilo potreba stremeli za njih znizanjc.
Toliko se je že pisalo o dragih stanovanjih in o znižanju najemnin, da je pač težko kaj novega povedati. Kakor znano je mariborski občinski svet izglasoval za tekoče leto nov davek in sicer naj bi se obdačil dvakrat znesek, ki presega enajst-kratnik predvojne najemnine, češ, čim večji bodo davki tem nižje bodo najemnine in tako bo poma-gano revežem.
Res, dohodki bodo nižji, ker bodo hiše še manj nesle vsled večjih občiuskih dajatev, toda najemnikom s tem ne bo nič pomagauo! Občina ima sicer pravico naložiti nove davke, drugo vprašanje je, ce jih višja oblast potrdi, posebno, če zanje ne obstoja nooena postavna podlaga. Priporočalo se je toliko od min.strstva kakor od bauske up. a ve, da naj se povsod varčuje in reducira do skrajnih mej in naj se odloži vse, kar ni absolutno jiolrebno — na boljše čase! Z znižanjem občinskih dajatev bi se doseglo tudi znižanje najemnin; in res. nekatere občine so bile tako uvidevne, da so sledile višjemu pozivu. Naša občina ne le, da ni upoštevala višjih priporočil, ampak hoče v bodo-iem letu napraviti velike investicije; kakor se poroča, ■ ima med drugim v proračunu tudi elek-tiarno/nn mariborskem otoku in ta bi stala baje samo malenkost nad 750.000 Din.
Pa preidimo k novemu davku in znižanju najemnin! Poročilo pravi, da bodo hišni lastniki pač raje znižali najemnine kakor plačevali nove davke, n najbrže bo ravno obratno v praksi! Ti bodo najbrže obdržidi. če ne zvišali sedanje najemnine in bi plačevali nove davke seveda, če jih bodo višje oblasti potrdile, o čemer pa dvomimo, ke. v tem siu&iju bi se naredilo nekaj proti lastnim priporočilom in obstoječim postavam in na to gotovo ne bo pristala višja oblast. Inleresantno je to, da bi občina hotelu obdačiti isto postavko kar dvakrat; prvič celo najemnino s 23% več 45% doklad na osnovni davek in drugič pa zopet celi oni znesek, ki presega enajstk.etnik predvojne najemnine z nič manj kot z 20—3o%. Res zenijalna zamisel! Vzemimo konkretni slučaj! Stavba nosi letnih 119.000 Din, vsi državni, občinski davki in dajatve ter avtonomne doklade znašajo 48.800 Din, in recimo. da pri zmernem povišk« najemnin, vsled raznih novih investicij v hiši, znaša vsota, ki bi bila podvržena novemu občinskemu davku 30.000 Din, bi novi davek znašal 10.500 Din, tedaj bi bile skupne dajatve 59.300 Din.
Poročilo pravi, da bi nosili novi davki le 100.000 Din, trdimo pa, da bi nosili toliko, da si občina ustvari v pai letih še en otok in tega mogoče res za reveže!
Preidimo k omenjenemu enajstkratnlku, * katerim se trdi, da hiša doseže predvojno zlato pariteto najemnine. To pa v pralesi ne drži in sicer radi tega ne, ker ni samo denar izgubil na vrednosti, ampak je skoro vse drugo radi razvrednotenja denarja povišalo svojo ceno dosti več kot enajstkrat n pr. materijal, delavci, davščine in občinske in avtonomne dajatve. (? op. ur.) Če smo prav informirani, se je. plačalo pred vojno 28% vseli državnih in občinskih dajatev. Ze sedaj plačuje večja stavba od 41 45% od btto nn>mnnie, od-bivši pa občinske dajatve od btto najemnine plača pa 48— 50%. Razlika bi bila za prvi primer 13 do 17% in la znesek je odstotno Ireba prišteti enajst-kratniku. Neko stanovanje je bilo pred vojno 100 Dip, sedaj enajstkrat toliko znaša 1100 Din. od tega zneska se plača 13% (17%) več koi prej in znaša 143 Din (241), tedaj bi znašala pariteta 12.43krat (ozir. 12.87)k at predvojne najemnine, ne oziraje se na popravo stavbe, ki je pa vsaj 15—80kr«t dražja kot je bila prej.
Tedaj se z ennjstkratnikom sicer doseže denarna ziata pariteta, ne doseže se pa stvarne zlate paritete najemnine. Če bi ostalo vse blago in dajatve jednako enajstkratniku, bi bila stvf.r v leelu. Da bi taktično bila zlata predvojna pariteta najemnine. bi morale biti sedaj sledeče dajatve:
100 kron preavojne najemnine je plačalo 28% = 28 kron - in je osldo hiši 72 kron za stanov 'nje, 100 kron zvišano na enajstkratnik je 1100 Din, če bi ostale daj' tve iste percentunlne od zlato paritete dena ja 23%, bi se plačalo 308 Din in bi ostalo hiši 792 Din, plača se pa od večjih hiš 41% (45%) od btto najemnine 451-495 Din — in hiši ost"ne za stanovanje 649 Din oz. 605 Din. R"zlika jo tedaj med 808—451 Din — 143 Din oz 308 495 Din — 187 Din in la znesek se plača nad številčno zlato pariteto; hiša ne plača tedaj enajstkrat toliko dajatev, ampak 16.11 krat toliko kot prej 'šestnajst in enajst dcsetlnk), hoče se pa dovoliti inkasirati le enajstkrat toliko kol pred vojno. To se leče: zame je zlata pariteta stvarno 16.1 lkralnlk. zato pa mora bili enajstkratnik in se trdi: s lem dobiš ti toliko kot si dobil p ed vojno in hiša ti da isto rento.
0 tej p iliki bi holeli omeniti še tole, kako je mogoče Ljubljani Izhajati s 17% (za lelos je celo znižala nn 14%) občinskih dajatev in po-
! glejte njene ulice in pa mariborske, še bolj drastičen primer je pa Zagreb! Srce ti zaigra, ko vidiš tako krasno asfaltirane nlice, tujci iz velemest jih občudujejo. Neki Tržačan je rekel, da je 'lrst p ava vas proti Zagrebu! Pa veste, kaj plačil stara velika stavba v Zagrebu vseh da-; j a t e v . 30%—33% brutto najemnine, od katerih ; dobi občina le l4.Š%—-17.5%, kakor so že v hiši ; večja ali manjša stanovanja, nekaj več plača ob-I čini le hiša, katera ima vsako stanovanje nad ' 24.000 Din letnih. Poglejte tedaj Ljubljano, Zagreb in Maribor in videli boste, da se nekaj ne vjema! Tudi mi pravimo, da je zadnji čes, da se
Vsakemu sadjarju bi moralo biti znano, dn so nekatere ptice pevke — zlasti duplariee, to so | tiste, ki gnezdijo v votlih drevesih — duplih — , naše najboljše pomočnice, pri zatiranju brtzslevil- j nih zajedavcev sadnega drevja iz rodu žuželk. Iz- : košnje nam kažejo, da se škodljive žuželke po- j sebno razmnože povsod, kjer se ptice pevke izse- \ lijo iz sadovnjakov. Koder pn skrbo, da imajo ptice priliko zn svoj naravni razvoj, zlasti priliko za gnezdenje in pa potrebni mir, ontli se tudi očividno zmanjša nadloga in z njo tudi škoda na sadnem drevju.
Žalibog, da koristne ptice bolj in bolj zapuščajo naše sadovnjake in bližino naših domov, ker ne najdejo tu več prvotnih p. irodnih pogojev za življenje. Čimbolj se namreč širi kultura v naše sadovnjake, tembolj se umikajo ptice v grmovje iu v gozdove, odkoder se pa redno ne vračajo v sa- i dovnjake, razen morda na jesen, ko »o v gozdu j eni red i le svoj zarod.
Nujno potrebno i» torej, da najdemo sredstva, s katerimi bomo privabili čimveč koristnih ptic nazaj v svoje sadovnjake in sploh v bližino svojih domov. To bomo dosegli zanesljivo s temile ukrepi: da ptice pozimi krmimo, da jim nudinm na pomlad priliko za gnezdenje in da jih po možnosti varujemo njihovih sovražnikov.
1.	Zimsko krmljenje koristnih ptic je važna j zadeva, ker s tem najlažje privabimo te svoje p i- | jateljice v obližje svojih selišč. Pri tem moramo paziti posebno na troje. Predvsem jim moramo nuditi tako zimsko hrano, ki jim ugaja, ki jih ohrani zdrave in odporne za zimski mraz. Vse •vpoštev prihajajoče ptice so žužkojede. Zato posebno ljubijo vsakov stno mesno hrano in mast n. pr. loj. izvrstno jim prijajo tudi razna oljnata semena kakor n pr. konopljeno, makovo, solnč-nično in laneno seme. Seveda so jim prava slaščica orehi in lešniki. Dalje je treba dajati pticam hrano v takem kraju, kjer je nikdar ne more /umesti sneg in da je prostor varen pred mačkami. Ko-nečno poklndajmo pticam hrano, ko so res v potrebi, ko je hud mraz in ko zapade sneg.
2.	Zelo velika ovira za širjenje ko istnih ptic po naših sadovnjakih je pomanjkanje prilik za
v i vil i (i • i uui mu iiiiu, <ia IV /HUU1II uu	i x .
gospodarstvo na občini uredi in vsa občinska	Srenje. Kaj nam pomaga, ako privabimo čez
davčna politika in gospoda stvo revidira, nedo-	zimo še tobko drobnih pevcev v nase sadovnjake,
•siatke odpravi in se začne redno gospod riti tako,	ko pa spomladi, ko bi jih najbolj potrebovali, oci-
kot se gospodari z denarjem, ki je last vseh	l« »e zopet v go/dove, ker v sadovnjakih "imnJo
h - J 1	prilike, kjer bi delale gnezda in odgitjafe mladiče.
čopaste, modre, dolgorepe,# močvirne in gozdne sinife. plezavflti. vrtoglavko, brglezi, male pisane »olne, rtlcrerepko. črni mušjaki i. dr. Kot naravno
Šport
stičen način, kot jih je država v svojih hišah se namerava sploh postavno lo zadevo urediti.
Omenimo naj še, kot je bilo lečeno na slič-nem zborovanju v Zagrebu, da ni treba siliti v središče inesta, posebno onim strankam, ki težko plnčujejo in imajo mnlo ali nič opravlft v mestu. Taki bi si eventuelno lahko našli na periferiji mesta cenejše stanovanje. Na omenjenem zborovanju je bilo rečeno tudi, da hoče danes kaplar vkljub malim dohodkom stanovati lam, kjer je j
pred vojno stanoval gene. al. Nemec pravi za la | Dne ti. in 7. februarja se vrši mednarodno slučaj, da sc mora nekako urediti po razmerah, ; tekmovanje v smučanju za prvenstvo Jugoslavije vsak teelaj po svoji moči. Stanovalci se jezijo le za leto 1932 v Mariboru. Tekmuje se v kombini-na hišne lastnike, češ najemnine so previsoke; res ranem tekmovanju in sicer v teku na 18 km v_oko-
MEDNARODNE SMUŠKE TEKME ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V LETU 1932.
je da so nekatere pretirane, povprečno so pn v ■ Mariboru p iinerne, kjer se plačuje 20%— 30% manj kot v Ljubljani in 70%—120% manj kot v Zagrebu, seveda različno po legi in udobnosti stanovanja.' 'l>di se' tudi, da Ko stare hiše že davno amortizirane. To pa naj predoči sledeči primer: neka hiša je slala pred 30 leti 200.000 Kr. ' nesla je pa 9720 Kr brutto najemnine, odbij 28% I dajatev znesek 2722 Kr in ostane <5998 Kr; kje pa i so poprave, razsvetljava in čiščenje stopnic, odvoz J smeti in odpadkov? če še tako malo računaš, je : to stalo povprečno vsaj 2COO Kr. kateri znesek je 1 od ostanka 6998 Kr odbiti, in ostane le 4998 Kr i kot čisti donos hiše. to je 2.5%. Če bi bil hišni i lastnik, mesto da je zidal, vložil v posojilnico 1 200.0(10 Kr po 4%, ko so taktično posojilnic« pla-! čevale, bi bil dobil obresti letnih 8000 Kr mesto ! 4908 Kr, tedaj je imel izgube pri renti letnih vsaj I 3000 Kr in lako so razvidi, kako se amortizirajo ! hiše! Kapital «e je obrestoval mesio vsaj po 4%
lici Maribora in v skokih raz skakalnico v Mariboru. Tekmovanje je odprto za vse tekmovalce, verificirane j>ri JZSS in za tekmovalce državnih sniuških zvez, včlanjenih v mednarodni federaciji. Rok prijave je do 5. febr. 1982.
Dne 5. februarja: Prihod tekmovalcev, nastanitev, ob 15 zdravniška jireiskava v hotelu Črni orel, ob 20 žrebanje v hotelu Črni orel. Po žrebanju objava proge, razdelitev številk.
Dne 6. februarja: ob pol 9 start k tekmi na 18 km, cilj ob 10.
Dne 7. februarja: ob 14 skoki raz skakalnico.
V Grajski kleti oh 20 objava rezultatov in razdelitev nagrad. Naslov Prvaka Jugistavije za leto 1932 si pridobi oni, ki doseže prvenstvo v kombiniranem tekmovanju. Tekmovalci JZSS . morejo starlati ludi samo v teku nn 18 km ali samo v skokih. V teh tekmovanjih se bodo ocenili tekmovalen JZSS pesebej ter tudi posebej nagradili. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSS odn.
| le po 2.5%, za amortizacijo pa prav nič ni elal!	! FIS. Pisarna vodstva tekem bo poslovala v Mari-
Kaj pa oni, ki ie kupil hišo v zadnjih feflh in	boru v hoteln Črni orel od 5. februarja dalje. Sta-
; je se dosti investiral notri, jeli la hiša tudi amor-	novanjski oelsek vodi g. Ivan Roglič, Maribor,
i tizirana? Se slabše je pa lam. kjer je hiša imela	Sport-Rogliič, kamor je nasloviti naročila preno-
ali inta hipoteko prej po 5%, sedaj 8%—W/0. V	čišč. Klubi naj zahtevajo za svoje tekmovalce pra-
i lem slučaju je h'šni posestnik s ečen, če inore poleg davkov in občinskih dajatev sploh še pla-
vočasno prenočišča. Dovoljena bo polovična vožnja. Jugoslovanska zimskosjiortna zveza: Dr. Ivo Pire,
i čevati obresti, dolga samega pa s hišno rento ne : predsednik — Jcso Goreč, gen. tajnik.
ho plačal nikoli. Kakor razvidno se stanovanjska i hiša ne amortizira, le redki so slučaji, da nese to, kar bi denarni zt>vod plačal za obresti vloge; i vsaki minus jo izguba na kapitalu pri hiši. A.
Borza
Dne 27. januarja. i
Deti ar
Devizni tečaji so ostali danes v glavnem ne- i izpremenjeni. Promet je bil manjši kol včeraj, i vendar še znaten. Vse zaključeno devize je dala j Narodna banka.
I iubljana. Amsterdam 2260.2,1—2271.61, P.rn- ; seli 783.52—787.46, Curili 1096.15—1101.65. London i 194.25—105.85, Ncnvvork ček 5595.73 5623.99, Pa- 1 riz 221.11—222.26, Praga 166.1-1—167.26. Trst 280.88 do 283.2$.
Zagreb. Amsterdam 2262.25—2273.61, P.erfni 13.40 13.50 (privatno) Bruselj 783.52—787.46, London 194.25—195.85, Milan 280.88 283.28, Ne\vyork kabel 5617.78 5645 99, ček 5595.73—5623.99. Pariz 221.14—222.26. Praga 166 27--167.13, Curih 1096.15 do 1101.15. — Skupni promet brez kompenzacij , 4.5 milj. Din.
Curili. Belgrad 9.05. Pariz 20.18, London 17.72, 1 Newyork 512.50, Bruselj 71.-18 Milan 25.65, Madrid 42.70, Amsterdam 206.20, Berlin 120 30, Stockholm 99 Oslo 96.50, Kopenhsgetl 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.38, Atene 0.60. Carigrad 2.45. Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.75.
Dunaj. Dinar Kotira (valuta) 12.00.
Vrednostni papirji
Danes belgrajskn borza zaradi praznika sv. Save ni poslovala. Na zagrebški borzi je bila tendenca čvrstejša. vendar se tečaji niso dosti izpre-menill. V vojni škodi je bilo prometa 200 kom., prometa pa ni bilo v ostalih drž. papirjih z izjemo 7% Blerovega posojila, katerega jc bilo zaključeno 4000 dol
PRVENSTVA PODZVEZ
V soboto in nedeljo priredi Gorenjska zimsko 1 športna jiodzvezn svoje prvo prvenstvo. Po Gorenj-| skem se vneto pripravljajo za borbo. Prvič bodo ! gorenjski smučarski klubi tekmovali sami za sebe. ' Ze v soboto se bodo zbrali v lepi Kranjski gori tek-i movalci, da v teku na 17 km pomerijo svoje moči. ; V nedeljo ob pol 12 se bodo pa vršili skoki na naši j najstarejši smučarski skakalnici. Skratka za gorenj-] ske smučarje-tekmovalce bo sobota in nedelja dan, ko bodo pokazali, kako so pripravljeni za državno prvenstvo, ki se bo vršilo v soboto 6. in nedeljo 7. februarja v Mariboru.
Toda tudi ljubljanska zimsko športna podzveza je določila nedeljo za svoje prvenstvene tekme. Samo s to razliko, da bodo pohiteli ljubljanski klubi v Mojstrano. Tek se bo vršil v nedeljo, skoki pn v torek na Svočnieo. Dve naši najmočnejši podzvezi priredita torej komaj 8 dni pred državnim prvenstvom svoje glavne tekme.
nadomestilo za laka duphi so že davno z velik iu uspehom vpeljali po drugih državah umetne valil-n lep, ki so izdelane natančno po naravnih votli nah kakor so jih ptic, „„„,,. iz(oga|p v drevesnih „ V1:. Posebno razširjene so le v sle valilnic v Nemčiji, kjer jih je vpeljal sloveči ornitolog baron Borlepsch že pred več nego 40 leti
j , J;:80, ?e,nnm J'e posrečilo, da smo tudi v Jugoslaviji dobili Ivrdko, ki izdeluje valilnice natančno i*> Berlepscheveto uzorcu. Naš domači proizvod je nep imerno cenejši nego inozemski (za-radi carine), po kakovosti j,a prav tak kakor tuji.1
Valilnice so okoli 30 cm dolgi in okoli 15 cm debeli kosi zd avega, navadno borovega debla Les je sekan ob takem času. da je Irpcžen in se lubje ne lu'či, ler na zraku posušen. Duplina je zvrtana s posebnimi stroji v taki obliki, kakor jo najdemo v naravi. Zgoraj je pokrila s hrasloVo (lesko. Izletnica je blizu vrha in meri v p emeru 32 ah pa 4« milimetrov. Valilnica je pritrjena na hrastov remelj, da jo je laže pripremiti in čvrsto pritrditi na d evo.
Valilnice za sinice in druge manjše duplariee obesimo v sadovnjak na močna, starejša drevesa (na deblo) 2—4 metre od tal. Najugodnejša ie Vzhodna ali jugovzhodna lega, re ni preveč senčna Vsaka valilnica mora biti n >trj, ,ia z dvema močnima vijakoma tako trdno, ti se tudi v najhujšem viharju ne more premikal Nič ne škoduje, ako je za spoznanje nagnjena na rej v smeri izletuice nikakor pa ne nazaj, ker bi sicer lahko zatekal de/, vanjo. Več valilnic razobesimo laki, ua so po 20—30 metrov oddaljene druga od druge. Ko jih razobešamo, denemo v vsako dobro žlico žaganja ki mu primešamo nekoliko p sli.
V	vsakem večjem sadovnjaku bi moralo bili iirkai valilnic. Vsaka kmetijska in vsaka osnovna šola bi morala imeti valilnico vsaj v zbirki učil. Če ima pa šola tudi vrt in sadovnjak, naj bi razobesila nekaj valilnic tudi po drevju.
Valilnice je treba razobesiti čimprej pozimi, sicer pa najk: sneje do konci februa ja, ako ho-čemo. da bodo še tisto pomlad zasedene.
3. Koristne ptice pevke imajo mnogo sovraž nikov. Najhujši so pa mačka in pa vrabci. Mačka, ki stiče po grmovju in po gozdu, je ropariea in bolj škodljiva ko koristna. Kjer se je naselil domači vrabec, se navadno tako razmnoži, dn prežene vse d uge ptice. Km- je plevel med vrtnimi cvetlicami, lo je vrabec med koristnimi pticami. Zato ga )<• treba na vse kriplje zatirati. Zlasti na pomlad, ko gnezdi, mu je priti najlažje do živega.
* Kdor se zanima za valilnice, dobi vsa p»-josnila pri uredništva »Sadjarja in vrtnarjn« v Ljubljani, Laugnsovn 21.
Nekaj bi omenili: Mislimo namreč, da bi bilo veliko boljše, ako bi so obedve podzvezi sporazumeli in svoje prvenstvo priredili skupno. Gotovo bi na ta način prišla manifestacija smučarstva veliko bolj do izraza. V Kranjski gori bi so gotovo zbralo več kr <>r 100 tekmovalcev. Taka armada smučarjev, ki bi nastopila skupno, bi pač bila lepa manifestacija. Tudi rezultati bi bili vse drugačni. Najboljši smučarji v državi so zaenkrat člani ljubi Ijanske podzveze. Zato je gotovo, da bodo smuča rji-izletniki poselili prireditev lastne podzveze. Tako bi pa vsi pohiteli tja, kjer bi bila skupna prireditev. Za prihodnje leto naj upravi obeh podzvez to uv«-žujela.
*
Grarijanski, ki je v nedeljo odšel poražen iz Ljubljane, želi nujno revnnž. Povabil je moštvo našega prvaka Ilirijo že za prihodnjo nedeljo v Zagreb. Žal Ilirija ne more ugoditi želji. Varčič je dobil pri nedeljski tekmi udarec po gležnju in dalj časa ne bo mogel igrali. Ravno tako so tudi ostali Igralci več ali manj poškodovani, kar je posledica ostre igre Gradjanskega. Z rezervami v moštvu pa Ilirija noče in tudi ne sme v Zagreb, kajti uspeh, dosežen v nedeljo, se ne sme lahkomiselno zapravili.
Ljubljar^o Gledališče
DRAMA
Začel ek oh 20
Četrtek. 28. januarja: Zaprto.
Petek. 20. januarja: VZROK. Red C.
*
V	petek dne 29. I. m. je druga reprizn drame •Vzrok- za red C.
OPERA
Začetek oh 20
Četrtek, 28. januarja: TRIJE MUŠKETIRJI. Operet«. Premijora. Izven. Petek. 29. januarja: KOSTANA. Gostuje g. Josip
Križaj. - Za red B. Sobota. 30. januarja: ČARMEN. Debut gdč. Anite
Mezetove. Red I).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 28. januarja: Ob 20: ŠKORPIJON. Ab. A Petek, 29. januarja: Zaprto.
Radio
/.ilni fre
Budimpešta. Tendenca: za koruzo: stalna; za oslalo: učvrščena. Promet: omejen. Pšenica: marec 12.48 12.65, za k lj. 12.62—12.64; maj 13.22—18.40, •/.»kij. 13.38 13.40. Rž: marec 14.56—14.65, zaklj. 14.65—14.66; maj 15.15—15.16, zaklj. 15.25—15.20. Koruza: maj 14.75 14.83. zaklj. 14.88-14.85.
Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 55, maj 57.125, julij 56.875, september 58.875. Koruza: marec 37.50. maj 89.875, julij 41.625. Oves: maj 25.50 julij 25.75. Rž: marec. 43.SO. maj 45.5S, julij 45.875.
Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 61.25, julij 62.50, oktober 64.
Živina
Mariborski sejem. Prignanih je bilo 7 konjev. 9 bikov. 107 volov. 266 krav in 6 te.let, skupaj
........ .... ........395 komadov. Cene so bile sledeče (vse za kilo-
Ljuhljana. 8f/o Bler. posojilo 53 bi.. 7% Bler.	gram žive teže); debeli voli od 4—5 Din, poldebeli pos. 47 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den. ; voli od 2.50-3.75 Din. plemenski voli 4—4.50 Din,
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. jios. 53—56,	biki za klanje 3—3.75 Din. klavne krave debele
agrarji 25-32, vojna škoda ar. 218 220, kaša 218	3-4 Din, plemenske krave 2.50-2.75. krave za
do 220 (220, 225). 2. 216—220, 8% Bler. posolilo	klobasarje 1.25—1.50 Din, molzne krave 2.25—3.25
ar. in kasa 50—52, 7% Bler. pos. ar. 45—45.25,	Din, breje krave 2.25—3.25 Din. mlada živinn od
kaša 45-45.25 (45, 47), 7% pos. Drž. hip. banke	2.50—4.25 Din, telela od 4.50 6.50 Din. — Mesne
ar. in kflsa 45.50—46.50, 6% begi. obv. 35 36.50.	cene (za kilogram): volovsko meso I. vrste 10—12
Dunaj. Don. snv. jadr. 98.20, VViener Bank-	Din, II. vrsle 6 -8 Din. meso od bikov, krnv in
vecein 11.55, Escouiptegeg. 113. Aussiger Čemi-	telic 4—6 Din telečje meso i. vrste 12 14 Din.
sche 123, Mundus 96, Alpine 11.55. Trbovelj. 31.50.	11. vrste 8—10 Din. svinjsko meso sveže 8—14 Din.
ftnitrirni Hadio-LitiMIrmat
Četrtek. 28. januarja: 12.15 Plošče 12.45 Dne\ ne vesli 13.00 Čas, plošče, borza 17.80 Samospev, gdčne Carmen Anfič 18.00 Tajnik Kafol: Sadjarstvo 18.30 Drago Ulaga: Gimuastične vaje 19.00 Italijanščina 19.30 Srbohrvaščina 20.00 Pero tlom: Pedagogika 20.80 Prenos iz Bel grad a: Griegoi kvartet 21.15 Cerkveni koncert dijaškega zbora škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Dirigira prof. Matija Tome. 22.00 Samospevi gdčne Dragice Sok (koloralurne arije) 22.80 čas, poročila.
Petek. 29. januarja: 11.30 Šolska ura: Ob obletnici potresa v naših krajih; šolski upravitelj g. Pero Moril. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gospodinjska ura; vodi Krekova gospodiniska šola
19	Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Dr. Valter Bobinec: Narodi zemlje. 20 Sokolsko predavanje 20.30 Prenos iz Varšave. 22.30 Čas, poročil«
Orapi nrtiorarnkt >
Petek, 29. januarja: Belgrad: 11.05 Radio orkester. 20.30 Varšava Zagreb: 12.30 Plošče. 17.30 Radio orkester. 20.1: Prenos iz Varšave. — Bmlapest: 17 Pesmi. 18.25 Ciganska glasba. 19.50 Večerni koncert. 22 Koncert opern. orkestra; ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 19.40 Poljudne pesmi. 21.10 Francoska glasba. 22.25 Plesu« glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21 Ope poretni prenos. — Berlin: 20 Boris Godunmv. opera v 4 dejanjih. 23.15 Pestra glasba. — Praga: 19.20 Večerni koncert. 20.05 Insruinontalni koncert. 20.2'' Večer sodobne glasbe. — Toulouse: 19,15 Koncert vojaške godbe. 20.30 Operne pesmi. 21 Pester program. 23.45 Argentinski orkester. Langenhcrg: 13.05 Opoldanski koncert. 20 Pester Več-r 22.4.1 Plesna glasba. — Slntlgnrt: 12.35 Zabavna L'lasbu.
20	češka glasha. 22 Zabavna glasba
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesekbDin Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoqla*e strogo trgovskega in reklamtieoa značaj vsaka vrstica 2Di'r?
Najman^i zneseklODin.Pristojbina za šifro2Dm Vsakogla> treba plačati pri naročilu Na pismena vprasania odgovanamo le,čejepriloženaznamka.Cek račun liubljanalO-l1^.-
Beseda samo 50 par Dekle
želi službo v Mariboru k boljši družini Zna kuhati in šivati. Ponudbe pod »Poštena« upravi »Slovenca« Maribor.
Učenka
gre k šivilji tudi za hišna dela v Ljubljano ali nje okolico. Ponudbe upravi Slovenca« Maribor.
V stalno službo
želi stopiti pridno in mirno dekle, 32 let staro, k boljši krščanski družini dveh oseb za vsa hišna dela, v Ljubljani. Cenjene ponudbe je poslati na upravo »Slovenca- pod značko »Mirna« št. 1037.
ALI STE PREPRIČANI
da ste vse storili ah pa da delate, kar Vaša trgovina ah obrt nujno potrebujeta ?
DRH muimi
KOMAJ !
O
V sedanjih teikih časih s pomočjo naših matih oglasov uspešno in z malimi stroški povečate nroda/o /
Pošljite nam torej Vaše male oglase!
Natakarica
poštena, pridna išče službo v boljšo gostilno ali kavarno, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod Boljša gostilna« št. 1060.
Beseda samo 50 par Čevljar, pomočnika
Beseda samo 50 par Potnik
ki že potuje za druge predmete, se sprejme samo proti proviziji. Ponudbe poslati na upravo Slovenca« pod N. S.« št. 1038.
Zastopnike
glavne in krajevne — za Celje, Maribor, Ptuj, , Prekmurje za posmrtnin-sko podporo pod ugod-
za fina šivana in zbita dela, treznega, stan in
hrana v hiši. sprejme ta- -- —»-; --------- -
,oj Jeglič. Radeče. Delo Prekmurje za posmrtmn-stalno	s*° pooporc --J '
nimi pogoji sprejmemo.
Ga-
V boljši gostilni
na deželi (Gorenjsko) se »prejme takoj poštena in marljiva natakarica. Po-audbe na upravo Slovenca pod Marljiva« št. 1035.
cJnserati
V
Slovenci/
imajo največji uspeh
Ponudbe takoj na lanta. Ljubljana, poštni predal 352.
Beseda samo 50 par Nemščino
se nauče najhitreje odrasli in otroci po moji metodi. Ljutova, Kolodvorska 34/1.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas.

Beseda samo 50 par Kot družabnik
primissima že obstoječega podjetja pristopim z večjim zneskom, ako renta-biliteta jamčena. Ponudbe
Krojači, šivilje, ,
nešivilje! Vsled splošne , ------------------- —
krize priredi Strokovno na upravo »Slovenca« pod krojno učilišče, Ljubljana,	»Družabnik«.
Mestni trg 5/11, 8. februarja brezplačni večerni in dnevni tečaj moškega in damskega krojenja. Priglasite se pravočasno — ker število je omejeno.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska c. 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1. februarja.
Stanovanja
Berite
"S/oVenca'
in oglašujte v njem ' j
Mm zaloga vinu
r
••»900 •I I* •IH 991 II 9
iz slovitih Cabunskih vinogradov in sicer: Rizling, belo namizno, kadarka in porlu-gizec trgatve 1. 193» in 1931 se proda po vrlo ugodnih pogojih. — Pojasnila daje:
Mišnii sitsz labim Ssijaci Umi
ZAGREB — StrossmayeroT trg štev. 12.
if«i>iwrniiiairta
Beseda samo 50 par Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami, novo urejeno, se odda s 1. februarjem mirni stranki. Večna pot 11, pod Rožnikom.
Solnčno sobo
z dvema posteljama takoj oddam. Glinška ulica 11.
V Vižmarjih
poleg kolodvora se odda stanovanje: soba, kuhinja in pritikline, za 190 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« št. 1052.
Soba in kuhinja
se odda s 1. marcem Križe vniška 4. — Vprašati: II. nadstropje, od 12—4.
Beseda samo 50 par Gostilno in mesarijo
tudi restavracijo ali samo gostilno vzamem v najem na prometnem kraju. Ponudbe poštno ležeče Cerknica pri Rakeku pod »Februar ali takoj 250«.
Lokal
ca. 4.50 X 11 in delavnica 4 X 8.50 m, na prometnem kraju, v centru mesta, ob tramvajski progi, se odda s 1. avgustom skupno ali posamezno v najem. Ponudbe pod »Resni reflektant« št, 1058 na upravo »Slovenca«.
Hišo
dvodružinsko, v bližini sv. Jožefa, kupim Ponudbe na upravo Slovenca pod »Dvodružinska št. 893«.
Hišo ali parcelo
kupim na prometnem prostoru v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša - parcela«.
Iščemo
zračno, popolnoma suho skladišče v izmeri najmanj 400 m2, najraje v bližini kolodvora. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo »Slovenca« pod »400 m5« štev. 1039.
Kupimo
Beseda samo 50 par
Srečke, delnice,
obligacije
kupuie Uprava »Merkur«, Liubliana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr.
Vsakovrstno
KnoPir
po oaivišiib cenab ČERNE, iuvetir. Ljubljana WoHova ulica »t. 3.
Posestva
Beseda samo 50 par Hišo
(4—7 sob) z vrtom in travnikom, v Kamniških alpah ali v mestu, na progi Jesenice—Kranjska gora, kupim. Ponudbe z načrtom in ceno na Zlato Herlinger, Osjek I.
Beseda samo 50 par Neveste!
Posodo, navadno in najfinejšo, vse kuhinjske potrebščine, strojčke. jedilno orodje itd., posteljne vložke, žimo, morsko travo, štedilnike, krasne kletke in vso železnino kupite pri Fr. Stupica, trg. z železnino Ljubljana, Gosposvetska c. 1.
Čevlji
na obrobe
»TEMPO«, Salendrc a 6
(pri kraju Gosposke levo)
Lanene tropine
prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca lanuaria t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana.
Ženini - neveste?
Najcenejše iu najboljše: modrocc, otomane. mreže, divane, fcder-modroce, fotelje in garniture Vam nudi
rc/t |||WSf fclublfena
. JAlJlFl&fUj Stari trg štev. (i Vsa tapetniška dela po nizki ceni.
Suhe hruške tepke
za jelo in žganjekuho — prodaja najceneje Peter Šetina, Sevnica o/S.
2a usnje, Colše, piaf ©, irlhofažo
in podobno
bi prevzel zastop-tvo in komisijsko prodajo od
tovarne aii oiulnlha
v te i stroki že vpeljani trgovec — Cenjene lopiso pod Jugoprodukt« K-1872 na Interrektam d. d., Zagreb. Masarykova 28-
Purane in kokoši
zaklane, pitane in očiščene, zavoj 5 kg 75 Din franko vsak naročnik pošilja po __ pošti G. DRECHSLER — TUZLA.
Zvečer oobra ko peli za noge s solio sv. Roka.
Vaša noga bo kakor prerojena in zopet popolnoma v redu. — Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji, glavna zaloga za S.ove nijo: Drogerija Oregorič Ljubljana. ali pri glavnem zastopniku drogerija »Nada« V. Gabri?, Subotica. telefon 0-37.
Namočena polenovka
priznano najboljša, pravi kraški teran in karlovač-ki bermet, črno, sladko vino — se dobi pri I. Buz-zolini, Lingarjcva ulica. .
Stroj za mešanje testa
(Knettmaschine), skoraj nov, poceni proda tvrdka >Orient«, Ljubljana, Dunajska cesta 14.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliai. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopel zara-steio. prhliai in srbež izgineta fe uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara, t. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb Jelačičev trg 20.
Fotoamaferji!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni
v Ljubljani Zahtevajle cenik!
ras
se dobe pri
GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI
Kupim vilo na Bledu
Manjšo vilo ob jezeru ali v blejski okolici kupim in plačani v gotovini. Najvišja cena Din 100.000. Ponudbo l)0d šifro: »P. E. 1209. na Rudolf Mosse. Praga L, Ovocn.v trh 1!)
Beseda samo 50 par
Horuio lo Krmo
oddaja oaiceneje veletrgovina žita in moke
A. VOLK, LJUBLJANA |
Re«lie»a c«m u.
Tudsvnaši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne mlormaciie — Poslovne ure od pof 9 zju-trai do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030.
™ t i o ~
i d
K
-a
-5 3 © =
oi c r- CL qj
>. f- S »
.. -STn
S =5se J i«
=.. ^ . _ C N T ~
" & — S ^ »S ■ iji
5 ~ * I £
88
Dr. Joža Lovrenčič:
finali izumrlega nore
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
Barantaj, če nimaš! O, da bi le prišla otovorjena konja za nama! Pomisli, kaka izguba, ko tako nič nimavalr
Kaj nimava! Kdo pa ima toliko ko midva? Komu v Akvileji je še znana novica o porazu, ki jc moral biti grozen? Če barantaš, barantaj z vsem, sem rekel. Prodajala jo bova, to novico bova prodajala, brat, drago prodajala! Najprej zaupno takim, ki lahko drago plačajo, potem pa kakor se nama bo zdelo. Razumeš, brat? Če ne bo dosti v Akvileji, bova krošnjarila /. njo kar do Rome in, mehercle, več nama bo vrgla kakor one drobnarije, ki jih nosita konja!
Aeneus je zijal nad bratovo iznajdljivostjo.

najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor.
Čita.jte in širite »Slovenca«!

t Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat, svak in stric
Mirko Tejhal
dne 26. januarja po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek 28. januarja 1932 ob 3 popoldne z Vidovdanske ceste št. 9 (Zavetišče sv. Jožefa) na pokopališče k Sv. Križu.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, 27. januarja 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
jih mošnjičkov, napolnila sta tudi naselbino z grozo m strahom. Da, še več! Čez nekaj dni je bila novica ze v Romi, kjer niso poročali in govorili samo o zavzetem taborišču, temveč tudi, da jc vse izgubljeno in vsa rimska vojska uničena ...
Na Silikanskem gradišču se je oglasil Epulov sel. Nepričakovano jo prišel in vzbudil radost in veselje, ki sc JC razširilo iz gradišča preko vse zemlje Karnov ob Mrzli vodi in bobnečem Sonciju. kakor bi posijalo solnce izza temnih oblakov in pregnalo mrki somrak, poln skrbi in strahu ... Kraljica Ena jc žrtvovala pred hišnim kipom boga Belena in pripovedovala Dardanu, ki sc ji je smehljal, kakor bi jo razumel, da sc otec kmalu vrne. In še je poslala potem brzo Osa na ostrvo, da ne bi prikrajšala žrecu Seku veselja . . .
Ko se ji jc zdelo, da bi utegnil biti Oso že na ostrvti, je stopila s Katmclom do obzidja in videla je,
a
M N ""
T. 1 C j*
.------M".	uouvu, je mu nm g j\aimeiom do obzidja ni videla c
fe	je dejal Merkur,,a samega j kako sc je vil iznad svetišča zahvalni dim in se iz
i
s
. c > ~ — **
■ _ l
^ — c —- c
E »i a = ^ Q
Sis^S!
Sa S ° a > 5 9 c. 155 I
še premerkuriš, tako zvit in navit si!
>Tako, kot sc spodobi in je potrebno človeku, ki trguje!«; je menil brat in gnala sta konja čez ravan in vec nista mislila na onadva otovorjena, ki sta sc bila medtem obrnila in počasi in neustrašeno prikopitala v tabor med Istre in Karne in jim povzročila velikansko veselje m dobro voljo, kolikor jc niso bili že zajeli iz mehov in amfor. Obkolili so'konja, jima sneli tovore in so se norčevali in zbijali šah-, kako jim Rimljani pošiljajo novih dobrot, gotovo prepričani, da so premalo pustili...
Brata Gavillija sta v divjem diru, ko da gori za njima, oripeketala s svojima konjema v Akvilcjo in napravila res kupčijo. Z njo nista napolnila samo svo-
Za Jugoslovansko tiskarno » Liubljanl: Karel Cuč.
gubljal visoko pod nebom.
Pod večer sla slonela kraljica in Katmel spel ob obzidju. Tako kakor pred letom je gledala Ena v ravan, samo onega veselega pričakovanja ni bilo v njenem srcu. ki jo jc bolelo, kakor bi sc bil zabodel vanj trn, črn trn. Čakala je Epula in ugibala, sta ga I i zapustila dvom in nezaupanje, s katerima jo je tako ranil Solnce jc zašlo —- nista ga pričakala. Zagorele so zvezdo — Epula še ni bilo.
Ni pozabil, noče mi vrnili veselja in sreče! v obsojaj, kraljica, boj nc pozna ure! jo je tolažil Katmel in misli!, kako bi bil srečen, če bi rijc<ra lako pričakovala.
>V Tergeste {" tel verjemi!. . .
Izdajatelj Ivan Kakovec
»Počakaj jutra in dne, kraljica, videla boš, pride!-
Nad Karusadijem se je utrnila zvezda.
Ali si videl?«
Videl, kraljica. ;:
»Tako je z mojo ljubeznijo in srečo ...
Tako bo s tvojo ljubeznijo in srečo, hihihihi!...
Kraljica se jc zdrznila in sc ozrla. Tudi Katmel so jc ozrl. Videla sta, kako je šla mimo volhva Kara, ki jc bila v svoji temni obleki kakor grozeča zla usoda
VI.
Tiste dni, ko je prišla v Romo vest o porazu Manli-jevih legij, je bilo mesto že razburjeno in pripravljeno na zlo in nesrečo. Večni ogenj v Vestinem svetišču, 'd so ga čuvale belo oblečene deviške vestalkc, jc bil i ugasnil, in ona, ki je s svojo nečuječnostjo povzročila to najhujše vseh zlih znamenj, je morala dati svoie mlado življenje, da bi se odvrnila nesreča in bi se pomirili bogovi. Pa jedva je bilo zadoščeno za lo, so pnsla poročila o drugih nečuvenili znamenjih in 'sleherno so avguri proglašali in tolmačili kot hujše. V Krustumiju v Sabinščini je čuden ptič orlove velikosti, sangualis, kljuval in drobil neki sveti kamen, v Kam-paniji je začel vol govoriti in v Sirakuzah jo bik, k! je zdivjal od čede, naskočil bronasto kravo.
Žrtvovali so bogovom po vseh tempi jih, opravljali so spravne pohode in prošnje, a ko so zvedeli, kaj so | jc- na severu zgodilo, je narod v mestu brez avgurov tolmačil zla znamenja.
Ogenj jc ugasnil v Vestinem svetišču, kaj naj bi hotelo drugega značiti, ko da je ugasnila rimska mož in sila?«
Tako je, tako je!«
Dobro si jo pogodil, boljši tolmač kot avgur si!«
Urednik: Franc Krenižar.