St/27
Maribor, dne julij a J Bi O.
Tečaj L V XI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
- • . , .... v in velja S po£ toino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt	leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavsirijsii
izn&ia veaK ceirie ^ gJam ^ pla5a Da ieto samo 3 k. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja"	v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol,
dobivajo list'brez posebne naročnine. >— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta	štev, 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Korošks
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Hakovnega društva"
Ea Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. '	'	zaprte reklamacije so poštnine proste.
Na«
Volilcem
gornjegrajskega, šoštanjskega, slovenjgraškega in marenberškega okraja ter kapeljske in gra-diške občine!
Za sijajno mi skazano zaupanje izrekam svojim cenjenim volilcem, ki so vkljub vsem spletkarijam nasprotnikov in liberalnim lažem zvesto vstrajali ob strani „Kmečke Zveze", svcjo najiskrenejšo zahvala s trdno obljubo, da se bom vedno vestno trndil v zvezi z drugimi poslanci Slov. km. zveze krepko in vstrajno delovati za gospodarski blagor in narodni napredek spodnještajer*kega slovenskega ljudstva.
Dr. Kari VerstOTŠek,
državni in deželni poslanec.
Maribor, dne 5. julija 1910.
„Katoliški" Štajercijanci.
„Katoliški" O r n i g je nekak polubog „Štajercu", ki kaj rad naglaša, kako dober katoličan in avstrijski patriot je ptujski župan Ornig. Tako močna da je njegova katoliška vera in avstrijska zvestoba, da je vsem Štajercijancem v sijajen zgled. Kakšen pa je ta vzgled v resnici, je pokazal Ornig dne 28. junija o priliki protestantske slavnosti Gustav-A-dolfovega društva, ki se je dne 28. in 29. junija vr-6ila ¡v Ptuju. — V tem mestu, ki je metropola šnopsa-rije, se v zadnjem Času gotovi za to plačani ljudje na yse kriplje trudijo, da bi kolikor mogoče več oseb zapeljali k odpadu od katoliške, torej od Kristusa samega ustanovljene cerkve, ter jih porinili v prote-stantovsko vero, ki je ni ustanovil Kristus, temveč 15 stoletij pozneje od katoliške cerkve odpadli menih Martin Luther. Ljudem, ki agitirajo za protestantov-sko vero, ni nič za to vero, ker navadno sploh nobene vere nimajo, temveč to so vam plačani agentje za Vsenemčijo. Kakor hodijo agentje po deželi okoli ter ponujajo dobro ali slabo blago svojih tvrdk, tako hodijo tudi agentje Vsenemčije okoli ter ponujajo ljudem svoje strupeno blago.
V Avstriji je stranka, ki se imenuje nemško-radikalna ali vsenemška stranka in ki vlada po štajerskih nemških mestih in tudi po spodnještajerskih nemškutarskih mestecih in trgih. Ta stranka je zapisala na svoj prapor: Vsenemčija, Vsenemčija je nemogoča, dokler je Avstrija; torej mora Avstrija razpasti in nemške pokrajine se potem priklopijo nemškemu „rajhu".
Ta stranka si je zadnja leta iz Nemčije naročila protestantovske pastorje in vikarje, kojih glavni in prvi namen je, pod krinko protestantovske vere Širiti Avstriji sovražno vsenemško mišljenje. Za ta namen so poslani iz „rajha", za ta namen so tudi plačani od gotovih društev — posebno Gustav-Adolfove-ga društva — in tudi od posameznikov v „rajhu". Avstrijska državna oblast pa ravna tako, kakor ne bi storila nobena druga državna oblast v svoji slabosti na svetu: mirno gleda, kako protestantovski los-vonrom-agitatorji z nečuveno predrznostjo izpodkopa-vajo temelje, na katerih sloni cela država.
Kakor ti agitatorji in po njih zapeljani verski odpadniki sovražijo avstrijsko državo, tako tudi strupeno sovražijo katoliško vero, ki je vera ogromne veČine avstrijskega prebivalstva. Za katoliško cerkev nimajo prijazne besede, temveč samo psovke, kletev in preganjanje. Vse, kar je katoliškega, mrzijo bolj, kakor hudobec križ.
In med te protikatoliške in protiavstrijske ljudi je tudi Šel „katoliški" in „avstrijski" Ornig, njim se je pridružil, in ne samo to, temveč kakor poročajo nemški listi, on jih je celo 'i najprisrčnejšimi besedami pozdravil. Kaj takega se drzne storiti tisti Ornig, ki se v gotovih krogih in posebno napram slovenskim kmetom dela tako dobrega katoličana, to se osmeli storiti načelnik slovenskega katoliškega okraja.
Ornig se jo pokazal v pravi luči, razkril je čustva svojega srca, in na dnu tega srca smo opazili spoštovanje in ljubezen do najstrupenejših sovražnikov naše katoliške vere in do najzagrizenej&ih proti-
avstrijskih agitatorjev. Izmuzniti se tukaj ne more; saj je sam prestolonaslednik Franc Ferdinand izjavil, da losvonrom-gibanje ni nič drugega nego agitacija za proč od Avstrije.
Ravno te dni je izšel ,-Stajerc" ob svoji lOletni-ci v praznični obleki. Na prvi strani prinaša sliko Ornigovo in potem na dolgo in Široko opisuje ali bolje rečeno, opeva njegove zasluge in končno dostavlja, da je Ornig za „Štajerca" „duša in moč".
No, Ornig je popolnoma razkril svojo dušo. Mi upamo, da bodo t;sti zapeljani kmetje, ki so Še verovali v Orniga in njegove pristaše, izpregledali ter spoznali protikatoliško in protiavstrijsko dušo „Stajerče-ve" stranke. In ko bodo to spoznali, bo tudi strta tista moč, ki jih še sedaj omamlja in jih vprega v jarem naših verskih in narodnih nasprotnikov. In takrat bomo svoje rodne, sedaj Še v nekatoliški, nem-škutarski omami tavajoče brate z veseljem sprejeli v tistem taboru, kamor edino spada slovenski kmet, v taboru katoliškem in slovenskem.
Vinski davek.
(Go?or poslanca Roška>ja v poslanski zbornici dna 22. junija 1910)
Visoka zbornica! Razprava o proračunu se bliža koncu. Tisoč upravičenih želj se je izreklo, ki jih bo pa najbrž le silno malo uresničenih. Zato ne bom govoril o novih željah. Gospod poslanec Povše jih je 120 izkušnji in potrebi razločno' in zadostno označil, zato se omejujem le na obrambo proti neznosnim, kakor tudi neopravičenim novim bremenom in nagajivo-stim.
Vlada bo z zadovoljstvom veselo pozdravila rešitev državnega proračuna s številko, ki ni bila še
nikoli tako visoka, namreč 2.649,456.000 K.
.S tem bo vladala eno feto, potem bo pa skoro gotovo z novimi, Še višjimi zahtevami stopila pred nas. Za širše sloje ljudstva, posebno za delavce in proizvajalce ni upati v sedanjosti in tudi ne v bodočnosti kakih ugodnih uspehov. Njih čaka samo direktno in indirektno novo obdačenje, ki nam ga je predložil ekscelenca g. finančni minister. Z neko lahkomiselnostjo, ki se nikakor ne da upravičiti in je ni nikjer drugje najti, se nalagajo ljudstvu v Avstriji novi davki, ne da bi se le površno preiskala davčna zmožnost posameznih slojev.
Lahkega srca je ekscelenca gospod finančni minister naznanil svoje nove davčne predloge, med njimi tudi vinski davek, in jih predložil visoki zbornici.
Pri tem je poudarjal, da nameravani vinski davek producenta (proizvajalca) samega ne bo zadel, ker ga istemu ni treba plačati, ampak bo moral samo točno izpolnjevati predpise, ki se bodo še izdali glede prijavljenja in odjavljenja vina, ki ga ima ali ki ga bo pošiljal.
Le potem, ako hoče porabiti vinorejec več ko 10 litrov naenkrat za domačo potrebo ali za izven občine, kjer se je vino pridelalo, zaposlene delavce, iz kleti, ki je v kaki oddaljeni, občini, se mora isto tudi obdačiti.
Ker ima na Spodnjem Štajerskem in bržkone tudi v drugih deželah kmetovalec svoj vinograd pogosto tudi v kakem oddaljenem kraju, potem si lahko predstavljamo iz tega izvirajoče nagajivosti in davčne terjatve za lastno in za delavce neobhodno potrebo.
Na deželi jo pomanjkanje delavcev vedno večje in se mora z vsemi sredstvi, torej tudi s tem, da dobijo vina, vsaj omejiti, če že ne odpraviti, kar se zgodi tem lažje, ker zadnji čas posebno lahkih vin ni mogoče prodati.
Večina Štajerskih vinorejcev bi bila vesela, če bi mogla lansko vino tudi pod lastnimi stroški prodati.	j i }
Poleg nadprodukcije zadnjih dveh let so tudi vinski veletržoi mnogo pripomogli, da nima vino prave cene. Ti kupijo večino vina že ob trgatvi za sramotno ceno in v veliko Škodo vinorejcev, ker narekujejo in plačujejo najnižje cene. Pogosto se prodaja vino ponarejeno; s tem izkubijo konzumenti (vživalci) vsako veselje do vina in pijejo rajši druge pijače.
Tudi mnogi gostilničarji so sokrivi, ker so pre-komodni, da bi kupili vino naravnost od producenta, kjer se vendar yedno dobi zdrava in nepokvarjena kapljica.
Razven tega hočejo prekupci in prodajalci na drobno doseči pogosto prevelik dobiček, ki znaša 100 do 400 odstotkov dn ga tudi dosežejo, vsled česar trpi pridelovanje vina velikansko Škodo,
Tudi preti vinoreji toliko škodljivcev, da so vi-norejci z marljivostjo in eneržijo komaj Še v stanu, jih z zadostnimi sredstvi uspešno pokončevati. Že peronospora sama povzroči vsled vedne podražitve delavcev in dobave tvarine velikanske stroške.
Obnovitev je že s tem otežkočena, ker Štajerski deželni odbor ne da več neobrestovanih posojil, da bi začel ureditev slabih deželnih financ s prihranitvijo pri najbolj stiskanih proizvajalcih vina, Nadaljna posledica tega je, da potem tudi država noče prispevati.
Velikanska zadolženost kmetovalcev sploh in Še posebno vinogradnikov, ki, kakor znano, znaša nad 6000 milijonov, in dolžne obresti 300 milijonov, govori dovolj glasno o položaju kmetovalcev. Dasi je na Star jerskem komaj 30% prej z vinskimi trtami zasajene planote nanovo nasajene, se menda ne bo več splačalo Še nadaljevati z obnovitvijo, ako hoče visoka vlada izvesti obdavčenje vina.
2e na podlagi obstoječih zakonov mora prebivalstvo na deželi trpeti razne nagajivosti, popolnoma nepotrebno je, mu z obdačenjem vina Še nove zadati. Izmed teh hočem omeniti le eno samo, ki izhaja iz postave z dne 26. septembra 1893 glede ureditve kon-cesijoniranih stavbnih obrti za kmečko ljudstvo. Na Štajerskem nimamo izpraševalnih komisij, ki bi hotele voditi in izvršiti skušnjo v slovenskem jeziku za bodoče mojstre. Bili bi kvečjemu navezani na Kranjsko, ki pa ima Čisto gotovo z lastnimi zadevami dovolj opraviti. Končno sledi iz tega, da bi bil vsak posestnik po besedilu postave primoran, se obrniti na mestnega zidarskega mojstra, ako hoče izvršiti tozadevna dela. Kakšni stroški nastanejo iz tega, si lahko izračuni le tisti, ki se je s takimi stvarmi že pečal. Imamo na deželi delavce, rokodelce vsake vrste, zidarske, tesarske, kamnoseške mojstre ali studen-čarje v zadostnem Številu, a ti niso upravičeni, dasi delajo v vsakem oziru izvrstno, izvršiti dela. Zdi se, da se nekateri stavbni mojstri edino-le s tem pečajo, da razne polirje, če prevzame kateri kako delo na deželi, političnim oblastim naznanijo, ki potem iste z o-rožništvom do skrajnosti preganjajo. Dovolite, da navedem le en slučaj. Znan mi je slučaj, ko je dal nek kmetovalec izvršiti svoja dela po domačem polirju. Dotični polir je bil naznanjen pri nekem zidarskem mojstru, vse svoje pomožne moči je javil bolniški blagajni, sploh se ravnal po vseh predpisih, kljub temu so mu politične oblasti po orožništvu tekom treh tednov trikrat delale sitnosti. Vedno so se mu stavila ista vprašanja, dasi niso našli nič drugega, nego, da je bilo vse pravilno urejeno. Kakšne posledice pa ima to? Dotični delavci se sramujejo že radi teh zasledovanj, izrazili so. se izrecno, da v bodoče nočejo več delati na deželi, da hočejo rajši v mesto, kjer imajo boljšo plačo in se jih ne zasleduje na tako grozovit barbarski način. Sploh se navadno na deželi potepuhe pusti teči, poštene rokodelce pa se zasleduje. Kaj pa nastane iz tega, če bo šlo to tako naprej?
Naši kmečki delavci bodo šli v mesto in mi bomo., ako ne bomo hoteli pustiti naših poslopij razpasti, primorani se obrniti na mestne zidarske mojstre. Zidarski mojster se bo peljal najprej k dotičnemu posestniku in po dovršenem delu bo dela odobril in povzročil dotičniku največje stroške. A še nekaj je treba pomisliti. Naši delavci na deželi delajo pri celi hrani za plačo 1 K 80 vin. do 2 K na dan. Kakšne zahteve pa stavi mestni zidarski mojster? Ta zahteva za izposlane delavce najmanj 5, 6, da celo 10 K za enega edinega delavca. Ce je kmečko ljudstvo v stanu to plačati, je veliko vprašanje, ki je moram sploh zanikati. To bi služilo le zabranitvi ugodnega razvoja kmetovalstva. Gospod tovariš Krenn je v Štajerskem deželnem zboru že pred dvemi leti vložil predlog, v katerem zahteva, da se to zlo po par. 6 gori označene postave spremeni. Bilo je dovolj glasov za sklep tega predloga, a deželna vlada se v interesu mestnih' zastopnikov in stavbnih mojstrov proti temu brani in hoče to preprečiti. Dve leti ste že pretekli in nam se ta olajšava, ki nam je postavno zajamčena, ne da. Razven treh dežel so si vse avstrijske dežele to dobroto prilastile; mi smo med temi tremi deželami. .Tar ko nam gre deielna vlada na Štajerskem na roko. 'A
Btran 2.
suolvenski gospodari
7. julija 1910,
mi se borimo naprej in upamo, da se bo ta boj ugodno končal. 1 'Ako bi nas pa naši rokodelci zapustili, naj si pripiše vlada, če se naše gospodarstvo tudi vsled tega čim dalje tem bolj poslabša.
Po tem ovinku si dovoljujem zopet preiti k svojemu predmetu.
S tem, da izgubi vinarstvo vsako vrednost, se uniči mnogo eksistenc, dosedanje socialne vezi med lastniki in viničarji popustijo ali se popolnoma pretrgajo in družine so prisiljene se izseliti.
Gospoda moja! Pri nas je že veliko Število ta-kozvanih viničarskih hiš praznih. Najboljših delavcev danes ni več tukaj, ti se preselijo v mesta in industrijske kraje, ker so tam boljše preskrbljeni. Draginja, o kateri se toliko govori dan na dan, jih ne drži nazaj, Še vedno boljše izhaja; v mestih in industrijskih središčih, kakor pri nas na kmetih. Čudim se, Ga se tega ne uvidi. Cim manj delavčevi bo na kmetih, tem bolj bo rastla draginja, tem manj se bo proizvajalo in tembolj se bo vsak predmet, posebno živila, podražil. Ne mislimo, da bomo z uvozom iz tujih držav, vedno najboljše shajali. Angleška je svoj čas mislila, da se ji za kmete in poljedelstvo ni treba brigati. Saj je bila Angleška prva industrijska država in ob času, ko se je industrija v drugih državah šele začela razvijati. Danes pa je Angleška spoznala, da je vendar lastno kmetijstvo najboljši preskrbovalec domačega trga. Pri nas pa se vidi, , kakor da bi se ravno nasprotno delalo.
Mesto, da bi se poslužila sredstev, ki bi pripomogla vinarstvu zopet do popolnega razvoja, hoče vlada vino splošno obdačiti, da bi se na tak način po-tiražilo* da bi se težje prodajalo in bi bil tako vinogradnik uničen, in to tembolj, ker bi se producentom slabših vin pri današnjih cenah vsled vedno naraščajočih stroškov obdelovanja stroški za pridelovanje ne pokrili več, ampak bi morali delati z izgubo.
Iz vseh vinorodnih krajev so se poslale vladi neštete prošnje, da odtegne to davčno predlogo. Zal, so bili dosedaj vsi koraki zastonj. Vlada je pokazala s tem neizprosno trdost napram hudo stiskanim vinogradnikom.
Zato se obračam na visoko zbornico s prošnjo, da ne pritrdi tej nesrečni in nepravični zakonski! predlogi. Izjavim v imenu Slovenskega kluba, da bomo, dokler se nam ne da naša pravica na gospodarskem in kulturnem polju, glasovali proti proračunu.
Usojam si Še predlagati sledečo resolucijo, da se o njej sklepa:
Visoka zbornica naj sklene:
„C. kr. vlada se poziva, da naroči finančnim oblastim, da se predpisi glede davka prostega pridelovanja žganja zmisloma in v korist vinogradnikov tako uporabljajo, da se) pridelovanje' 'davka ¡prostega Žganja dovoli tudi oni vinogradnikom, ki v letu, ko se je pridelalo žganje, vnovčijo svoje vino na ta način, da si pridobijo omejeno točilno koncesijo ali licenco točiti pod milim nebom. Splpšno naj bi se davka prosta množina po potrebi uredila in temu primerno povišala."
S tem končam. (Živahno pritrjevanje.)
Politični ogled.
—	Državni zbor. Zadnji petek je nadaljevala poslanska zbornica razpravo o predlogih draginjske-ga odseka glede ustanovitve zaklada za oskrbo stanovanj. Trgovinski minister \Veiskirchner je rekel, da morajo predlogi še enkrat v odsek. Poslanec Lewicki je spravil v razgovor dogodke na lvovskem vseučilišču.
—	Proračunski odsek. Naši poslanci v boju. Vi četrtek, dne 30. junija je proračunski odsek nadaljeval razpravo o italijanskem vseučilišču. ¡Naši poslanci so nastopili zelo odločno, kar pa seveda nemškim bojnim petelinom ni bilo prav in bi bilo že ob začetku seje skoro prišlo do spopadov. Ko se je nemir nekoliko vlegel, je začel govoriti naučni minister Stiirgkh. Rotil je poslance, naj za božjo voljo sprejmejo predlogo, ker je položaj skrajno nevaren. Govorili so Še mnogi drugi govorniki, med njimi hrvaški poslanec Vukovič, ki je ugovarjal proti vmešavanju inozemskih držav v notranje politične razmere. Nato je prišel poslanec Demšar s svojim obstrukcio-nistiškim govorom, katerega pa ni dokončal, ker je u-trujena večina sklenila z obstrukcionisti pogodbo. Prihodnja seja se je vršila v petek ob 5. uri popoldne. Poslanec Demšar je nadaljeval svoj govor, katerega je končal ob 7. uri zvečer in je vložil 33 resolucijskih predlogov. Za Demšarjem sta govorila Še poslanca Lewicki in Hrasky. Seja je bila ob 10. uri zaključena. V soboto se je pričela seja ob 10. uri dopoldne. Po izjavah večine bi imela trajati ta seja vsaj par dni. V ta namen so napravili v, sobi poleg proračunske dvorane celo vrsto ležišč. Tudi so bili v sobi e-lektrični zvončki, da bi se lahko poslance takoj poklicalo, ako bi se je rabilo. Poslanec Hrasky je nadaljeval svoj govor, ki ga je pričel že v petek. Govoril je do y,2. ure popoldne. Za njim je dobil besedo dr. Korošec. V svojem večurnem govoru je povdarjal in dokazoval, da je obstrukcijo izzvala vlada. Vlada je zahtevala od Slovencev, naj ji naznanijo svoje že-ljer potem pa se ni hotela ž njimi pogajati. Dr. Korošec je vložil 100 resolucij, ki jih je v slovenskem jeziku utemeljeval. Svoj govor je zaključil ob 7. uri. Za dr. Korošcem je govoril približno eno uro dr. Ploj, nakar je bila seja vsled kompromisa zaključena. Kompromis pomenja poraz vlade. Stranke večine namreč niso bile v stanu, prisostvovati tako 'dolgotrajni seji,
eden poslanec za drugim jo je odkuril, tako, da jih je nazadnje ostalo komaj še toliko, tla je bila seja sklepčna. Nemci so bili torej primorani, se pogajati s Slovenci. Končno se je sklenilo: 1. sobotna seja se sklene po govoru dr, Ploja. 2. prihodnja seja v ponedeljek ob 10, uri dopoldne, v kateri se konča glavna razprava in se nato seja zaključi. 3. torkova seja se prične ob desetih dopoldne, in sicer, so na sporedu stvarni popravki. — V ponedeljek se je obstrukcija nadalje ~.!a. Poslanec Gostinčar je imel zopet daljši obstrukčijski govor. Vložil je 184 resolucijskih predlogov. — V torek se je začela seja proračunskega odseka ob 10, uri dopoldne. Zapisnikar dr. Korošec ni bral samo zapisnika, ampak tudi vse brezštevilne resolucije in predloge, kar je trajalo do % na 1. uro popoldne. Nato so sledili stvarni popravki. Prvi se oglasi poslanec dr. Hočevar, ki govori izključno slovensko. Predsednik odseka dr. Chiari ga večkrat opominja, naj govori tako, da ga bo mogel razumeti, za kar pa se dr. Hočevar niti najmanje ni zmenil. Nato pa Chiari vstane in izjavi, da mu je nemogoče biti za predsednika odseku, v katerem se govori toliko jezikov, ker on ne razume toliko jezikov in vsled tega ne more slediti razpravam, zato odloži predsedstvo. Obenem sejo za četrt ure prekine, da bo mogel odsek potrebno ukreniti.. Chiari je izjavil, da predsedstva tako dolgo ne bo prevzel, dokler se vprašanje raz-pravnega jezika ne reši. Cez eno uro se je ,seja zo-£et otvorila in je prevzel predsedstvo poslanec mla-dočeh Maštalka. Poslanec dr. Hočevar po daljših nemirih nadaljuje slovensko svojo stvarno popravljanje. Ob %2. uri je Moštalka sejo prekinil do 3. ure. Ob 3. uri je dr. Hočevar nadaljeval svoj govor in govoril do 6, ure zvečer.
—	Krvavi nemiri v L v o v u. Zadnji petek, dne 1. julija so se vršili vi Lvovu veliki izgredi ru-sinskih dijakov, ki so bili naperjeni proti vladi in Poljakom. Blizu 400 rusinskih dijakov je dopoldne korakalo proti vseučilišču, kjer so imeli vkljub uradni prepovedi zborovanje. Govorniki so živahno protestirali proti najneri vlade, da se da Italijanom univerza, a rusinskega vseučiliškega vprašanja vlada noče rešiti. Po zborovanju je prišlo do hudih spopado; policija, in poljski dijaki so se sprjeli z Rusini.- Začeli so padati streli iz revolverjev. Padlo je krog G0 strelov, Kroglja je zadela bogoslovca Adama Kocko, ki je potem med potjo v bolnišnico umrl.
Policija je z golimi sabljam® 1 sekaja po rusinskih dijakih. Sest jih je ranjenih od strelov. Policija in vojaštvo je nazadnje potisnila dijake v neko dvorano, kjer so jih potem zaprli in aretirali.
Ta krvavi lvovski dogodek bo imel gotovo važne posledice. Poljaki in ¡Rusinj ne bodo vejč mirno skupaj Študirali in tako bo prišlo, da bo morala vlada dati Rusinom lastno vseučilišče.:
—	Državni zbor odgoden. Obstrukcija slovenskih poslancev ni bila brez uspeha. Vladna večina je uvidela, da se proti tako odločnim poslancem ne more več boriti, ker so jo celo Poljaki začeli puščati na cedilu. V torek ob 7, uri zvečer se je sestal ministrski svet, ki je sklenil, da se državni zbor do jeseni odgo-di. Obenem je ministrski svet sklenil, da poslanci za časa, ko državni zbor ne bo zboroval, ne dobijo nobenih dijet. Navadno se ustavi izplačevanje dijet samo takrat, /kadar se državni zbor zaključi,, Naši poslanci zaslužijo, da jih toplo zahvalimo za odločno obrambo naših narodnih pravic. Oholo nemštvo se bo moralo privaditi misli, da se slovenski narod ne da več kar tako pritiskati ob steno. Živeli naši odločni in vstrajni poslanci!
Mala politična naznanila.
Dne 1. julija: V Lvovu v Galiciji je prišlo danes med rusinskimi in poljskimi vseučiliščniki do velikanskih pretepov, pri katerih se je tudi streljalo. Veliko oseb je nevarno ranjenih, eden je že umrl. Za-jjrtih je 200 do 250 rusinskih akademikov. — Češki deželni odbor je sklenil, da ne bo najel novih posojil ter tudi ne bo znižal učiteljskih plač. Ako se pa deželne finance ne bodo zboljšale do jeseni, bodo bržkone znižali plače učiteljem. — Nemški cesar Viljem se pripelje dne 20. septembra v Senbrun, da obišče cesarja Franca Jožefa.
D n e 2. j u 1 i j a: Na Dunaju se je vršil danes ministrski svet, v katerem se je obravnaval zlasti spor, ki vlada med vlado in Poljaki. Položaj je skrajno nevaren, ker namerava poljski minister dr. Dule-ba odstopiti. — S Krete prihajajo zelo neugodne* vesti. Krščanski narodni poslanci nočejo pustiti poslancev mohamedanske manjšine k razpravam v zbornico, če ne prisežejo zvestobe grškemu kralju. Velevla-sti nameravajo izkrcati vojaštvo; je pa veliko vprašanje, ali bo to kaj pomagalo. — Za predsednika ogrske poslanske zbornice je bil izvoljen poslanec Ber-zeviczy.
D n e 3. j u 1 i j a: Na Angleškem so v zbornici z veliko večino sprejeli spremembo postave o kraljevi prisegi, s katero se je dozdaj zelo hudo žalilo katoličane. — V Albaniji še vedno ni miru, dasi so že mnogokrat listi poročali, da je vstaja zadušena. Se vedno se klatijo okoli razkropljene čete. — Na Nemškem so v Prusiji dobili zadnji čas več novih ministrov. Posebno važen je odstop židovskega kolonijal-nega tajnika, proti kateremu je zelo ostro nastopala katoliška stranka „centrum". — Na Španskem je liberalna vlada pričela boj proti katoliški cerkvi, in njej je hitro sledi'a tudi vlada na Portugalskem. Na Španskem so pa katoliki Še zelo močni, in se jim ni ravno preveč bati, Če bodo kaj delali.
Cenjenim naročnikom naznanjamo, da se bode tistim, ki dozdaj še niso plačali naročnine, z današnjo številko list ustavil. Kdor torej noče, da se mu pošiljanje lista prekine, naj blagovoli prej ko mogoče naročnino doposlati.
Uprav. 5lov. Gospodarja.
Razne novice.
*	Lepa zmaga. Volilni boj, ki je divjal več tednov v 30, volilnem okraju, je bil v ponedeljek} končan s sijajno zmago krščanske narodne stranke. Sloven-i ska kmečka zveza je premagala liberalce, štajercijan-ce, Nemce, kolikor jih je pravih, socialdemokrate, nemškutarje, slogaše, liberalne advokate in koncipi-jente, liberalne učitelje, ki so se prav goreče zavzemali za Ivana Kaca, liberalne urednike in pisače in uradnike celjske Zadružne zveze, liberalne veleposestnike in mešetarje itd. Volilni boj je bil vroč. Libe-> ralci so lagali, da je celo glavnemu hudobcu v peklu zasmrdelo v nos, uganjali nečuvene lumparije in rabili kaznjiva nasilstva. Pa vse ni nič pomagalo^ Naše ljudstvo je v ogromni večini in prepošteno in premodro, da bi se še enkrat vsedlo na limanice politične goljufije. Zato je sijajno zmagala značajnost, modrost in poštenost. Naš kandidat dr. V e r s t o v-š e k je dobil 3179 glasov, liberalni K a c pa samo 1730 glasov. — Živeli vrli in značajni vo-lilci! Z Bogom za narod!
*	lz pošte. Za višjega j komisarja v tehnični službi je imenovan komisar Anton Jäger v Mariboru.; Ana Simonšek je imenovana za poštno oficijantinjo \c Sevnici, in Viktorija Umek za poštno oficijantinjo vi Brežicah. — Za poštarje, oziroma poštarice se imenovani sledeči poštni ekspedijenti in ekspedijentinje:i Ivan Kresnik v Vuzenici, Jožefa Saveršnik pri Sv* Petru v Sav. dolini, Roza Novak v Vidmu, Ivan Skerlec pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Marija^ PleŠea v Moškanjcih, Ana Nierergall v Planini, Franc, Ko-ser ml. v Juršincih in Ivan Kreft v St. J ur ju ob SČavnici.;	i,	j >
*	lz davčne službe. Finančni komisar dr. Feiid;, Oplustil, davčni poročevalec okrajnega glavarstva v, Slovenjem gradcu, je premeščen kot davčni poročevar lec ki okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Davčni asi-« stent Gustav Svaršnik je prestavljen od davčnega u-rada v Šoštanju k davčnemu uradu v Rogatcu; dav& ni asistent Karol Reicher je premeščen od davčnega urada y, Konjicah k davčnemu uradu v Mariboru a Gustav baron Grutschreiber je premeščen od davčnega urada v Ljutomeru k davčnemu uradu v Konjicali.-
Imenovanje pri južni železnici, V višji plačilni razred prideta pristava Ferdinand SorŠak in Stefan Belogla,vec v Mariboru. Za provizoričnega asistenta' je imenovan Fran Hruban, aspirant na Pragarskem* Za revidente so imenovani Konrad Terček, pristav v Poljčanah, Ignac Prelog, pristav v Breznem in Jak, Prek, pristav v Vuzenici. Delinitivno sta nastavljena Josip Cerne, asistent v Spodnjem Dravogradu in Le-* opold Kučera, asistent v Pesnici,] Za provizoričnega asistenta je imenovan Mirko Rajh v Mariboru.
*	Ivan Kakuška, nekdanji kaplan v St. Vidu na Planini in zadnjič v Dobovi, je bil dne 14. junija imenovan dekanom. — Čestitamo!
*	Ornigove zasluge v, vzvišenih besedah opisuje slavnostna „Stajerčeva" številka. Med zaslugami je pozabil „Stajerc" povedati, da se je pod Ornigovim županovanjem Ptuj povzdignil v Šnopsarsko prestolnico, od koder se razliva po celem okraju tisti strup,, ki mori ljudi telesno in duševno ter je vir vse tiste obžalovanja vredne razdivjanosti, ki se tamkaj tolikokrat opaža.
*	Zivio — ml. Pod tem naslovom je urednik Linhart v „Štajercu" skrpucal pesem, katero more* celo med Štajercijanci prebaviti le izredno dober želodec. Kot dokaz iz cele čudovite pesmi samo to-le duh-tečo cvetko:
„In kmet in vsaka roka žuljev se dviga: kruha dajte nam! Na polju, morju, tudi v jami pridelali smo kruh vam sami, in vi — lenoba — vas ni sram?,
No, Korl, kje pa ti prideluješ kruh za druge, ali na polju ali na morju ali v jami? In kakšen kruli pridelujejo za ljudi ptujske šnopšarije? — Živio r-* mi!
*	„Štajerčev* program izraža slavnostna šte-i vilka ob lOletnici tako-le: „Gospodarsko delo slovenskega ljudstva skupno z Nemci", V Čem pa je ta skup-i nost? Slovenski kmet in delavec nosi svoj težko zasluženi denar v nemškutarske trgovine, gostilne in Šnopšarije; zato ga pa nemškutarski trgovci in obrtniki v narodnem oziru tepejo in tlačijo in mu ne privoščijo; niti trohice narodnih pravic. Lepa skupnost to! Za tako skupnost se ogreva „Stajerc", ki se sam imenuje „trobilo zatiranega in izkoriščanega slovenskega ljudstva".
Slovesnost Vrazove stoletnice 1 se ' bo obhajal» nepreklicno dne 21. avgusta t. 1. v Cerovcu. Začasni program je sledeči: 1. Med 6. in 7. uro zjutraj istega dne sprejem slovenskih in hrvaških gostov v Or-t možu; ob 8. uri sprejem v Ljutomeru. 2. Ob %10. url dopoldne pozdrav gostov na '¡Vrazovem domu. 3. OE
10. uri cerkven govor in slovesna sveta maša. 4- Od $412. ure in K2. ure banket. 5. Od y»2. kire do 4. ure slavnostni govor, deklamacije itd, (6. Od 4. ure naprej prosta ljudska veselica 1 z raznovrstnim sporedom. Med posameznimi točkami petje in godba. — Podrobni spored vse svečanosti objavimo pravočasno. Slavno občinstvo najuljudneje prosimo, da nas blagovoli podpirati z nasveti' I in denarnimi prispevki. Slavna društva prosimo, da čimprej prijavno svojo udeležbo. r Izjavljamo, da se bode strogo gledalo na to, da bo pri slovesnosti izključeno vsakršno stran-karstvo. Ta svečanost bodi splošni slovensko-lirvaS-ki tabor! Vse tozadevne dopise ie poslati vsaj do julija t, 1£ tajniku gospodu Fr. Stuhecu kaplanu pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Denarne pošiljat ve je pa nasloviti na gospoda Fr, Vraza, župana v Cerovcu,: ,pošta Ivanjkovci pri Ormožu. Darovi se bodo objavili v vseh večjih hrvaških in slovenskih listih. In slavna uredništva drugih listov prosimo ponatiska tega obvestila, — Pripravljalni odbor.
*	Žrebanje zadolžnice Štajerskega deželnega železniškega posojila se je vršilo dne 1. t. m. in so se izžrebale sledeče številke: Vrsta I,: Štev. 1010 za 2000 K, štev. 1835 za 2000 K, Štev, 2112 za 2000 K, Štev. 2658 za 2000 K, Štev. 7921 za 400 K, Štev. 8414 za 400 K, štev. 8514 za 400 K, štev. 8702 za 400 K, Štev. 8733 za 400 K. - Vrsta II.: Štev. 3457 za 2000 K, štev. 3788 za 2000 K, štev. 398' za 2000 K. - Vrsta III.: štev. 5060 za 2000 K, štev. 5420 za 2000 K, Štev. 5805 za 2000 K, štev. 5978 za 2000 K, štev.. 6041 za 2000 K, Štev. 10960 za 400 K, štev. 11183 za 400 K, štev. 11467 za 400 K, štev. 11532 za 400 K, Štev. ¡11865 za 400 K. — Predstoječe zadolžnice odkupi ,tri mesece po dnevu žrebanja v Gradcu blagajna Štajerskega deželnega zaklada in glede II. in III. vrste tudi c. kr. priv. Štajerska eskomptna banka v Gradcu za polno imensko vrednost.
*	Javna dražba na slovenski meji! Slovenci, pozor! Dne 30. julija letos, ob 10. uri dopoldne, se bodo pri okrožni sodniji v Mariboru, soba štev. 50, prodajale nepremičnine Ivana Lamprehta ml. v Mar riboru, ki je prišel v konkurz, in sicer: 1. tovarna olja v Karčovini pri Mariboru, obi državni cesti Ma-ribor-Dunaj, par minut od mariborskega kolodvora; tovarna, je čisto nova in je stala250.000 K. Najmanjši ponudek 75.000 K. 2. Dvonadstropna hiša V Maribor ru, Bismarkova cesta štev. 16; stala je 90.000 K; najmanjši ponudek 39.000 K. 3. Vila z zemljiščem pri tovarni, stala 30.000 K; najmanjši ponudek 14.000 K. Natančnejši podatki se izvedo na okrožni sodniji v Mariboru, soba Štev. 26. Slovenci, ne pustimo preiti to lepo posestvo v nemške roke. Na mejo! — Prosimo tudi druge slovenske liste za ponatis te vesti!
*	Svete Alšarje. Izredno slovesno se je letos praznoval tu praznik sv. Petra in Pavla. Ta idan so namreč počastili našo slavno božjo pot prevzvišeni g. dr. Jože! Kahn, knezoškof krški. Prišli so na Svete ViŠarje že dan poprej proti večeru. Solze so nam silile v oči, ko smo gledali 72 let starega in bolehnega vladiko z romarsko palico se bližati Marijinemu svetišču. In kedo naj bi ne bil ginjen pri tem pogledu? Zakaj taka pot za tako starega in oslabelega človeka gotovo ni majhna reč! Toda ljubezen vse pretrpi, vse Erenese. Ta ljubezen in pa vnema za svoje in svojih ovčic zveličanje je gnala Prevzvišenega, da so prišli, udeležit se odpustkov svetega leta in priporočit sebe in svoje škofljane nebeški Kraljici. — Na sv. Petra in Pavla ob 9. uri so Prevzvišeni darovali pontifikal-no sv. mašo, katere so se romarji — večinoma iz domače Škofije — udeležili z vidno pobožnostjo. — Po-¡dobnih svečanosti bo letos na Sv. Višarjah še več. Do sedaj so nam naznanjene sledeče: dne 17. julija bodo imeli tu pontiiikalno sv. mašo mil. gospod Gvi-don Bittner, protonotar in stolni dekan celovški; dne 31. julija mil. g. Ferdinand Wappis, papež, hišni pre-lat, in dne 15. avgusta mil. g. dr. Ant. Müller, stolni prošt celovški. — Pretečeno soboto se je tu ponesrečil nek romar z Jesenic na Gorenjskem. Med potjo je zadel ob skalo, padel in se pri tem tako poškodoval, da je še isti dan na Planini pod ViŠarsko goro umrl. Ljudje, ki so ga poznali, so pravili, da je bil pijan; že od doma je šel baje pijan in tudi med potjo je zaostal, da si ga je Še lažje „več privoščil". Doma sta se baje pred odhodom z ženo sprla, ker mu ni pustila ¡vzeti s seboj 71etnega sina. Predno je Šel od doma, je bojda rekel: „Jaz pojdem na Sv. Višarje. Osem let že nisem bil pri spovedi, na Sv. Višarjah bom morebiti Šel." — No, Šel je na Sv. ViŠarje, prišel pa ni. Vzrok tega je, kakor se splošno sodi, pijanost. Bog mu bodi milostljiv! Vsem romarjem pa, zlasti tistim, ki na božjih potih žalijo Boga s pijančevanjem in z drugimi grehi, bodi ta dogodek resen opomin, da je božja pot nekaj svetega, da jo je zato treba opraviti s pravim, bogoljubnim namenom in pobožnim načinom.
Mariborski okraj.
Zaključek šolskega leta^ na mariborski gimnaziji. Dne 1. julija se je na mariborski gimnaziji zaključilo Šolsko leto. Razun maturantov je 60 gimnazijcev napravilo skušnjo z odliko, V I, razredu v !A-odelku: 7; v B-oddelku: 4 in sicer: Grebenšek Iv., Lukman Franjo, Mihalič Boris, Veber Franjo. II., !A: 4; II B: 9 in sioer: Caiuta Anton, Kejžar Miroslav, Kokolj Ivan, Konrad Jožef, Lorger Alfons, Lo-vrec Franjo, Rantner Vinceno, VoŠinek Josip, Zivko Konrad. III. Ä: nihče; III. B: 4 in sloer: Klobasa Josip,, Tomažič Anton, .Vauhnik Vladko, Verhjak IA.1.
IV. A: 5; IV. B: 3'in sicer: (Goršič Ivan, IleŠič Srečko, Rudolf Josip. V, A: 5; V. B: 8 in sicer so izmed teh Slovenci: Mušič Martin, Glaser Ivan,Ma-rinflič Ivan, .Urleb Franjo. <VI.: 12^' Slovenci so: Bratina Franjo, Goričar lAnton, Habermut Avgust, Mirt Josip, Muster Josip, Satler Franjo, Svetina F^ VII.: 4, Slovenca sta: Crepinko Ferdinand, Kovačič M. V VIII. je z odliko absolviralo 6 maturantov.
Maribor. Za železničarje sta nastavljena dva nova zdravnika, dr. Draž 1 in dr. Theodor pl. Li-chem. Zdravniki za železničarje se pomnožijo zaradi znane odločbe generalne inšpekcije železnic, \ da so vsi člani družin železničarjev prosti zdravniškega o-skrbovanja.-
m Kamilica. Zadnji čas je doživela Kamnica marsikaj lepega. V nedeljo, dne 26. junija se je vršila pri znani krasni cerkvi sv. Urbana velika slav-nost, v spomin 501etnice slovesnega blagoslovljenja te cerkve po nepozabnem rajnem Škofu Slomšeku. Cerkvica vrh gore, Cerkvica bela, Vsak dan pozdravlja te Duša vesela.
Besede, kakor bi bile namenjene za le-to našo zalo hišo božjo. Kakor okitena nevesta v beli obleki se je bliščala na vse sitrani z ivenci in napisi okrašena ter obložena s cvetkami, kar so preskrbela naša vrla slovenska dekleta. Že na predvečer je naznanil pok topičev in milo doneče zvonenje, da bo drugi dan nekaj posebnega. Nekaj čarobnega pa je nudilaj očem razsvetljava cerkve. Kakih 50 bakelj je gorelo okoli cerkve, velikanski kres, mogočni strel, lepo ubrani glasovi Urbanskih zvonov, vse to je pač moralo ganiti najbolj trdosronega opazovalca. — Drugi dan nas je sicer zjutraj vreme strašilo, a vendar se nas je u-smililo nebo ter prenehalo z dežjem, tako, da se je procesija, z Najsvetejšim vršila v lepem vremenu. Le ljudstva je bilo manj, kakor je bilo pričakovati. V krasni pridigi nam je potem znani govornik, preč. g. dr. Medved, z ravno istega mesta, ko so pred petdesetimi leti škof Slomšek „rož'ce sadili", podal zgodovino Urb. cerkve. Marsikaj hudega je morala že prestati, pa našla je nekdaj, kakor letos, oporo v vrlih krščanskih možeht slovenskih kmetili in delavcih, vnetih za božjo čast. Možje, ki se tako vrlo krepko potegujejo za čast božjo in iz katerih veje taka navdušenost in požrtvovalnost za lepoto hiš božjih, to so, pravi, nepremagljivi stebri krščanstva in domovine. Slava jim! — Potem nam je orisal vrline „odrešenika" štajerskih in koroških Slovencev, Ant. Martin Slom-šeka. V silno ganljivih besedah nam je opisoval gospod govornik skoraj da. nedosegljivo skrb tega škofa za časni in večni blagor duš. Koliko dobrega da so spisali, ustanovili družbo sv. Mohorja, prestavili škofijski sedež lavantinski v naš bližnji Maribor, Spodbujal nas je, naj ne pozabimo tega velikega dobrotnika, naj marljivo čitamo njih spise ter se po njih ravnamo. S slovesno sveto mašo se je sklenila dopoldanska slovesnost. — Popoldne nam je pa preč. g. župnik križanski dal lepe nauke za slovo od te iz-vanredne svečanosti. — Zadnjo nedeljo, dne 3. t. jn. pa je bil drug, slavnosti poln dan, ki je bil Še ganlji-vejši kot pri sv. Urbanu. Kamnica je bila polna belih Marijinih hčera. Ti slovesni sprejemi, te mnogobroj-ne Marijine zastave, pomikajoče se med milim petjem Marijinih pesmi, to je nekaj izvanrednega. Na tem mestu bodi omenjeno le toliko, da je samo opoldne po obedu govorilo in prineslo pozdrave 20 govornic, Marijinih družbenk. Popoldne se jih je zopet več; oglasilo. .To je bilo navdušenje za sveto stvar, za sveto vero, Marijino čast in slovensko domovino. Ker pa bo na drugem mestu o tem shodu obširneje povedano, naj to tukaj zadostuje. Opomnim Še samo to, da so Kamničani za god slov. apostolov sv. Cirila in Metoda tako streljali, da so se kar okna tresla,
m Sv. Križ pri Mariboru. Srečen dan je imelo tukajšnje bralno društvo zopet na prazniki sv. apostolov Petra in Pavla s svojo prireditvijo v korist „Slovenski Straži". Ko je najprej mladenič Ljudevit Nudi iskreno pozdravil mnogoštevilne navzoče in v lepih besedah spregovoril o pomenu mladeniških in dekliških zvez, uprizorili ste se s hvalevredno spretnostjo igri „Cašica kave" in „Prepirljiva soseda". Vrlemu nastopu mladih igralcev in igralk se je vse čudilo. Posebno pa je ugajal mešani pevski zbor, ki se je tokrat prvič oglasil. Ko je č. g. M. Zemljič od Sv. Jurija navzočim v zbranih besedah razložil velikanski pomen „Slovenske Straže", zlasti za tukajšnje obmejne kraje, je takoj prijavilo 25 oseb svoj pristop k podružnici „Slovenske Straže", ki se ima prihodnjo nedeljo, dne 10. julija tukaj osnovati. Med zunanjimi gosti, ki so nas posetili v posebno lepem Številu, moramo pohvalno omeniti vrle St. Jurčane, bili so pa tudi gostje iz G. sv. Kungote in celo iz daljnega St. Lovrenca,
m St. Lovrenc nad Mariborom. A. Roussy, Švicar, sedanji lastnik „radlbaških planin" in znamenite Leblankove parne žage, je daroval za tukajšnje ubožce 100 K. — V imenu obdarovanih ubožcev mu izreka najsrčnejšo javno zahvalo kn. Šk. župnijski urad in predstojništvo cerkvenega ubožnega zaklada.
m St. Lovrenc nad Mariborom. V „Marburger Zeitung" z dne 12. m. m. se nek tukajšnji frazer na Marburgerci lasten burševski in denuncijantski način zaletava v odlične mlade slovenske gospode, ki so se pred tedni spodtikali nad nastavljenimi siidmarkov-skimi. oziroma Šulvereinskimi liberalnimi pušicami v gostilni Jakoba Novak, kamor radi Slovenci zahajajo. Marburgerčin dopisnik nas izziva. Njemu, njego-
vim somišljenikom, gostilničarjem in trgovcem pove-mo danes na ves glas, da je v St. Lovrencu nad Ma-riborom za vsakega zavednega in poštenega Slovenca javno nastavljanje siidmarkovskih in šulvereinskiH pušic nesramno izzivanje pretežne večine tukajšnjih: prebivalcev, Slovencev! Ker jim je Sudmarka preveč prusovska in luteranska, zato so tudi dobro misleči avstrijski Nemci, proti Siidmarki ustanovili društva Ostmarko, in se zoper Siidmarko bojujejo in ji kolikor mogoče nasprotujejo, ter so jo pred par tedni javno pred c. kr. sodnijo v Lincu na Zgornjem Avstrijskem z natančnim, neovržnim razkritjem o njenem nevarnem delovanju ob slovenski meji tako blamirali, da sedaj vsi časniki o tem pišejo in da se ji celi svet smeji. In mi, pošteni Slovenci, bi jo trpeli in celo pod-» pirali z darovi! ? Nikdar! Cesar se brani pošten avstrijski Nemec, istega se brani še bolj pošten Slove-nec; in to, česar se oba poštenjaka branita, je Siid-marka. Zato zahtevamo vsi Slovenci, da vse javne gostilne in kramarije odstranijo nas izzivalne siid-markovske in šulvereinske pušice! Katere tega ncn čejo storiti, tiste pa naj raz svojih hiš izvesijo napis :i „Tu sem smejo priti pit in kupovat le pristni nemški sudmarkovci!"
m Sv. Peter pri Mariboru. Dne 3. julija so priredili naši veteranci iz 1. 1866 — šest jih je še, ki so Še vsi precej čvrsti in krepki — prav ginljivo cerkveno slovesnost. Za svoje pri Kraljevem gradcu leta 1866 padle tovariše najeli so sv. mašo, pri kateri so. svetili in prejeli skupno sv. obhajilo. Tako je pravil Bilo je lepo in ginljivo. — V ponedeljek na) večer nas je obiskala zopet huda toča, ki ni bila sicer tako debela, kakor dne 12. junija, pa bolj, gosta in obilnejša, ter pobrala še to, kar je prej pustila. Sla je ravno tam, kakor pred tremi tedni; sedaj si je Še privoščila tudi Vodole. Se v sredo je bil cel kup toče pod cerkvenim kapom. — V nedeljo, dne 17. julija ima po rani službi božji v cerkveni hiši gospodarski shod „O-srednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje". Vse gospodarje in vse živinorejce o-pozarjamo na to zelo važno zborovanje. Posebno za naše kraje je jako velikega pomena. — Pridite!
m Regulacija Pesnice, proga I. Z dopisom od dne 10. junija 1910, štev, 1994-11. je prosil Štajerski deželni stavbeni urad v Gradcu za kolavdiranje izgo^ tovljenega dela pri regulaciji Pesnice, proga I, predmet: Langentalski most — ustje potoka Cirknica. Ra-ditega se vrši v smislu par. 79 in 89 jvodnopravnega zakona od 18. prosinca, 1872, št. 8, dež. zak., komisi-jonelna preiskava v torek, dne 12. julija, eventuelno nadaljevanje v sredo, dne 13. julija 1910. Komisija se snide ob %9. uri zjutraj pri Langentalskem mostu. Pri tem je, ako se ni že prej pismeno, vložiti morebitne ugovore, ker se bo drugače pri povoljnem. izidu naprava odobrila., Načrti ležijo v pregled pri c. kr. okr^ glavarstvu v Mariboru, soba Štev. 5.
m Sv. Trojica v Slov. ¡gor. Ni Še dolgo od tega, ko sem prišel skozi ta prijazni trg v Slovenskih goricah. Kako se začudim, ko pridem mimo gasilnega doma, slavnoznanega po svojem napisu v edinozveli-Čavni nemščini „Riisthaus" in zagledam skozi odprte duri viseti v( ozadju izzivajočo frankfurtarsko troboj-nico črno-rudeče-žolto. Daleč smo prišli, da že naša gasilna društva, ki so vendar ustanovljena dobrodelnim namenom, ne pa politiki, delajo raboto nem-škutarstvu. Poleg tega visijo v gasilnem domu tablice z imeni članov, seveda pristna slovenska imena, pisana v blaženi nemščini, n. pr, Koschar, Gollob, Mli-naritsch itd. Radovednost me je gnala poizvedeti, ali so ti možje, katerih imena sem tam čital, v resnici sami tevtoni. A kakor sem izvedel, so med njimi docela narodni in pošteni možje naših vrst. Kako se mo-' rejo torej ti možje tako ponižati, da nastopajo kljub svoji narodni zavesti in proti svojemu prepričanju pod nemškimi barvami in nemškim pravopisom? --Kje je tukaj doslednost in značajnost?
m Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica je imela, v nedeljo, dne 19. junija t. 1. po rani sv. maši zborovanje v gostilni g. Fr. Krajnca. Navadni gostilniški prostori so bili polni poslušalcev. Gospod deželni potovalni učitelj Pirstinger je v prav poljudnih! besedah predaval o vinoreji. Prvič je omenil, da si zberemo pri napravi novih vinogradov našim legam primerne vrste, da še tudi vsekako lahko v slabejŠihl legah pridelamo mnogo in tudi dobrega vina. Razla^ gal je, kako treba rezati, da nam trs vsako leto enakomerno rodi, kako treba pri kopi paziti, da se koreninice, ki jih poganja cepljeni del trsa, skrbno odre-zujejo, sicer nam trs v par letih pogine. Priporočal je, da bo treba letos prav pridno, pa tudi vestno škropiti, ker se bo gotovo peronospora, ker ima letos u-godno vreme, v najkrajšem Času prikazala. Govoril je Še o vezi, o pobiranju Inerodovitnih in nepotrebnih! mladik in zalistkov, o vršičkanju, ki se na locnili (Šparonih) naj kmalu opravi, na rodnem lesu pa Šele v drugi polovici avgusta ali v začetku septembra. —* Tudi plevel se naj v vinogradih skrbno; zatira, pozornost je treba obračati na listje Še po trgatvi, ne da bi se ga Že prej odstranjevalo radi zorenja grozdja, ravno narobe, ker potem grozdje slabeje zori, in se očesa, ne razvijajo popolnoma, kar potem Škoduje za drugo leto. — Govoril je Še o ravnanju z moštom v kleti, o pretakanju in o porjavenju vinajitd. — Nazadnje je priporočal tudi sadno drevje Škropiti proti kra-stavcu (fuzikladij), ki povzroči, da drevesno listje po-rujavi, posuši in potem s sadom vred odpade, tekočino je treba ravno tako pripraviti, kakor za vinograd. Škropiti pa bi se moralo prvikrat pred cvetom, drugikrat po cvetu in tretjikrat ob koncu junija. Pa
končanem predavanju se zalivali g. načelnik podružnice,* Ivan Roškar, dež. in drž. poslanec, g. potovalnemu učitelju za njegov trud in želi, da bi se mi tudi teh naukov in nasvetov držali.
m Raz vanje. Zadnjo nedeljo smo imeli v Raz-vanjui .Telovo procesijo. Bil je veličasten pogled. Ta procesija je pričala o globokem verskem čutu Raz-vanjčanov. Udeležilo se je tega češčenja sv. R. Telesa vse, kar je le moglo. Velikanska truma belo oblečenih deklic, šolski otroci pod vodstvom nadučitelja g. Atzlerja, požarna bramba in dolga vrsta mož in mladeničev, žen in deklet. Vsi so pobožno in vneto peli, drugi goreče molili. Vse je bilo tako lepo! In kako so okrasili cerkev in okusno priredili oltarčke! Vsi so bili lepi, najlepši pa pri GraŠiču, ki je po vzoru velikega oltarja v Hočah izrezljal manjši namizni oltarček. Koliko so imeli truda, koliko noči so prebe-deli mladeniči in dekleta, da so vse tako lepo uredili in okrasili! In vse to v čast Najsvetejšemu Rešnjemu Telesu. Čast jim, vsa čast! Aranžiral pa je vse skupaj, kakor že več let zaporedoma, g. Janez Wurzin-ger. In, Razvanjčani mu izrekamo za to iskreno zahvalo. Jezus v sv, Rešnjem Telesu naj poplača sto-terno vsem skupaj, ki so kaj k tej naši slovesnosti pripomogli. Med procesijo in pri pisanju teh vrstic sem se večkrat spomnil na grožnje nekega moža, ki v Razvanju že dolgo let nosi zvonec. Ta človek pravi, da bo č. g. dekanu v Hočah zagrozil, da bo prestopil k protestantom in ž njim 150 drugih Razvanjčanov, ako skoro ne odide č. g. Kranjc. Zakaj le? Mogoče zato, ker otroci v Šoli in cerkvi lepo molijo in se pridno učijo? Razvanjčani protestiramo pred vsem svetom zoper tako hudobijo in neumnost. Ravno zadnja procesija je pokazala, da smo Razvanjčani zvesti katoličani, četudi nas pred vsem svetom dot. oseba črni; in tako bomo tudi ostali. Ce bi kdo odstopil, bi bil gotovo kak „šnopsar", ki že sedaj dela sramoto katoliški cerkvi in protestantovska ž njim ne bo nič pridobila. Bodi povedano vsemu svetu: „K protestantom, kjer nimajo sv. Rešnjega Telesa, tja mi Razvanjčani ne gremo nikdar! Za Judeževe groše se tudi ne prodamo!"
m Razvanje. Kakor poročajo nemški časniki, je bila dne 30. junija v Razvanju volitev načelnika in namestnika krajnega Šolskega sveta. Načelnik je posestnik in krčmar g. Peter Trinko, namestnik posestnik g. Friderik Roth. Oba- enoglasno izvoljena. Prejšnji načelnik je bil znani krčmar Martin Pukl, ki je zdaj najhujši kričač in je odpravil z raznimi pritožbami starega osivelega nadučitelja Atzlerja. Pukl je bil 25i let načelnik. Letos pa ni niti v odboru. Kako se spreminjajo časi!
m Siniklavž pri Mariboru. Pretekli mesec smo imeli pri nas občinske volitve. Proti narodnim kmetom in prejšnjemu narodnemu županu Lešniku je u-¡čitelj Martin Gobec organiziral neko stranko socialdemokratov in nemškutarjev. V prvem razredu so od stranke „Slovenske kmečke zveze" izvoljeni sledeči trdni in ugledni možje: Florjančič Jakob, Potočnik 'Janez, Vauhnik Avgust in Gorinšek Janez. V nasprotni nemškutarski stranki so: narodni (!?J učitelj M. Gobec, Logarič Ant., o katerem se pripovedujejo prav jčudne stvari, Grašič Franc, ki zna komaj napisati svoje ime, in mizar Klep Štefan. Volitev župana in odbornikov smo imeli dvakrat, ker se je prvič pritožil posilinemški učitelj Gobec. Županom je vdrugič po žrebanju izvoljen mladi in narodni kmet Jakob Flori-rijančič in Janez Potočnik, tudi značajen in pošten mož, drugi svetovalec pa je Logarič Anton. iTako je občina vsaj po večini še ostala vedno v narodnih, poštenih rokah. Od posilinemcev je hotel postati župan Franc Grašič, ki pisati ne zna, pa se mu ni posrečilo. — Gobcu pa nasvetujemo, naj pobere lepo svoja Šila in kopita, ako dela tako zoper Slovence. Včasih smo o nekaterih učiteljih že brali, da držijo s štajer-cijanci, med tistimi je zdaj tudi g. Martin Gobec. — Da ga ni sram!
m Fram. Kmečka hranilnica in posojilnica se tudi letos prav lepo razvija. Promet se pomika in bliža k 100.000 K. Gotovo lep napredek kmečkega podjetja v pol letu. Pa je tudi lepo videti naše kmete, kako uradujejo ob nedeljah po službi božji v posojilni-Ški dvorani. Vsako nedeljo pridejo skoro vsi odborniki, 7 po Številu. Kmet je načelnik, kmet je tajnik naše nove posojilnice. Občudovati moramo te kmete zaradi njihove previdnosti pri posojilih in natančnosti v u-radnih poslih. Ljudstvo to ve in jim zaupa in še zlasti zato, ker so sami dobri gospodarji. Naša posojilnica je pa tudi velika dobrota za ljudstvo, ker so stroški majhni. Ce si izposodiš 200 K, ti ne pridejo ,vsi stroški s procenti vred za pol leta na 10 K!! Glej, pri kaki drugi posojilnici pa bi moral plačati samo deleža 20 K!! Velika razlika! In to je bil glavni vzrok, da se je lani ustanovila nova posojilnica. Drugi vzrok pa je ta, da naj kmetje sami gospodarijo in razpolagajo s svojim denarjem in dobiček naj gre za kmečke potrebe.
m Slivnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. junija t. 1. uprizorjena igra je tako izborno uspela, da se ista dne 4. julija t. 1. popoldne po večernicah ob 3. uri na splošno željo ponavlja. P. n. gostje od daleč in blizu že naprej prisrčno pozdravljeni. Pridite, ne bo vam žal; videli boste lepo igro „Dve materi" na krasnem odru g. akad. slikarja Frasa! /Vstopnina samo 40 vin.
m Stndeulce. Pretočeno nedeljo je priredila Šolska mladež pod vodstvom g. nadučitelja in gospe učiteljice prav ljubko Krištof Smidovo igro: „Kjer je največja sila, je božja roka najbolj mila." Naposled je
bila ginljiva poklonitev pred podobo cesarjevo. Lepo so igrali in peli otroci. — V nedeljo pa v bralno društvo v proslavo sv. naših apostolov Cirila in Metoda!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Dne 4. julija zvečer so po celi ptujski okolici goreli številni kresovi. Topiči so pokali na vseh straneh, lepe rakete so švigale v zračne višine. Na Hajdinu so imeli kar dva .velika kresa, pri obeh tudi pridno streljali. Zavedno slovensko ljudstvo se povsod giblje okoli nemškega Ptuja,
p Požar. Dne 27. junija je nastal podnevi požar v tovarni za usnje, ki je last g. Pavla Piriha, brata I. Piriha, kateremu je šele maja pogorela velikanska nova tovarna na Bregii. Ogenj so kmalu vdu-šili.
p Umrl je dne 28. m. m. Kari Kratzer, mizarski mojster na Ptuju,
p Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju je začela poslovati. Uradni prostori se nahajajo v samostanu preč. gg. minoritov. Uradni dnevi so v sredo od 8. do 12. ure dopoldan in v; nedeljo od rane do pozne službe božje. — Prošnje za posojila se sprejemajo in dajejo posojila vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan. — Obrestna mera za hranilne vloge je 472%, za posojila na intabulacije 5%, za posojila na poroštvo 554%. Vse zemljeknjižne prošnje itd. izvršuje posojilnica strankam brezplačno.
p Velik požar je bil ponoči dne 5. julija na Hajdinu, ki je napravil veliko škodo; podrobnosti še niso znane.
p Dornova. Po dolgem času so se zopet enkrat oglasila naša dekleta z lepo igro „CaŠica kave". Sola, kjer se je igralo, je bila z našim dobrim in ukaželj-nim ljudstvom napolnjena do zadnjega kotička. Po drugih krajih je navada, da se ob takih prdožnostih napravi kak govor. Pri nas seveda nismo tako srečni. Zato pa ni čuda, da naša nemškutarija tako trdovratno sili s svojo glavo na površje. Nadučitelj Wein-hard hoče baje po vsej sili prevzeti vodstvo namesto slomskega Visenjaka. Kar se pa. tiče vaše pretnje, da nam v bodoče zaprete šolo, pa bodo davkoplačevalci menda tudi nekaj zraven govorili. Pouka naše mladine se raje poprimite, ne pa fajerbera, po katerem se sliši, da mu mislite „gučati nemški guč". Tega nam je še treba! Dornova ima Še dovolj narodnjakov- korenjakov, ki bodo znali Še pravočasno poseči vmes, da vasi zabranijo tak nastop. Ve dekleta, pa le naprej, delajte same, če vsi drugi spijo.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. 26. rožnik 1.1. ostane za našo župnijo znamenit dan. Naše bralno društvo si je letos omislilo nov oder, in omenjenega dne se je vršila otvoritev odra s prav dobro uspelo slavnostjo. Dasi je naša mladina nastopila prvokrat, je vendar nastop zaslužil vso pohvalo, je presenetil naše pričakovanje. Pri takih nastopih se človek prepriča, koliko dušnih zakladov je skritih v našem ljudstvu, zlasti v naši mladini, in kako hvaležno delo je, te' naklade spravljati na dan. Pogumno so nastopili deklamatorji: prisrčen pozdrav nam je izročil prvi deklamator, s čutom je prednašala deklamatorka sla-vospev „Kmetski hiši". Nastop naše kmečke mladine je dokaz, kako resnične so besede, s katerimi/ slavi pesnik kmečko hišo. Zelo dobro je rešil svojo nalogo naš pevski zbor pod vodstvom vrlega g. organista. Sele kratek čas je pri nas, a je že dosegel tako lepe uspehe, hvala mu, da nam je pripravil tako lep vži-tek, saj kar je dan brez solnca, to je veselica brez petja. Najbolj so bili pač vsi radovedni, kako se bodo postavili igralci in igralke. „Ne bi si mislil, da bodo že prvokrat tako dobro izvršili svojo nalogo," je marsikdo vzkliknil po igri. Do solz je marsikoga ganila igra „Sv. Cita", v kateri so mladenke prav dobro pogodile svoje, nekatere precej težke vloge, n. pr. gosp. Fatineli, Cita, hčerki, dekle itd. Burni smeh je vzbudila „Krčmar pri zvitem rogu" in „Trije tički", ki so lakomnega krčmarja tako opeharili. Za par mesecev nam je ta smeh gotovo podaljšal življenje. Našo slav-nost pa je posebno povzdignil in ji dal jedro slavnostni govornik g. dr. Hohnjec. Z njemu lastno zgovornostjo nam je v svojem govoru naslikal pomen in potrebo doma za vsakega človeka, kakor tudi za društvo, opisal pomen naših društev, pomen odra in gledaliških predstav. Njegove krasne besede naj najdejo dobra tla ter obudijo obilo sadu. Najsrčnejša zahvala, da ste nas, g. doktor, počastili s svojim prihodom in govorom. Zadovoljni so bili vsi mnogoštevilni gostje iz domače in sosednih župnij, iskrena zahvala za lep obisk vsem, zlasti Še dobrim sosedom posebno iz Cirkovc, Gore, Ptuja, Hajdina. Naša naloga pa je, da to, kar smo tako lepo začeli, tudi nadaljujemo. Za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj 'z ljubeznijo vneto!
p Sv. Trojica v Halozah. Spet imamo zapisati dve prelepi cerkveni slavnosti v naši župniji. Obe dve delate čast pobožnim in požrtvovalnim faranom trojič-kim, in pričate o vstrajni delavni gorečnosti g. župnika Lenarta Vavpotiča za lepoto hiše božje in za red tudi pri podružnih cerkvah. Pri naši podružnici sv. Duha v Halozah je že pretočeno jesen dal popraviti nrejšnji g. župnik, zdaj gvardijan v Ptuju, Norbert Povoden, cerkveno streho, stolp, sploh celo cerkev zunaj, in tudi celo župnišče; zdaj so se omislile Še nove, velike, popolnoma kamenite stopnice s 53 stopnjami, ki dičijo ves hrib, na katerem stoji cerkev, spričevanje pa dajejo tudi neustrašeni delavnosti ta-mošnjih prebivalcev, ki so s tako težavo in v nevar-
nosti vozili to kamenje v breg. Pri vsem tem sta pad veliko potov storila g. obč. predstojnik v Doleni, Jožef Marinič, in g. cerkveni ključar Urban Serdinšek. Veseli dan blagoslovljenja so naznanjali topiči in godba na binkoštni ponedeljek. — Nad vse lepa- slav-nost pa se je vršila predzadnjo nedeljo pri naši drugi podružnici, to je pri Materi božji v Podlehniku, stari minoritski farni cerkvi. Cerkev zunaj in župnišče je popolnoma prenovljeno, stolp ima novo streho, nov strelovod, novo jabelko in na novo pozlačen križ, k cerkvi držijo nove kamenite stopnice s 17 stopnjami.-K redki svečanosti na dan blagoslovitve je prihitelo ljudstva od vseh strani, prisrčno ginljivo je bilo gledati bele deklice, ki so nosile ovenčano zlato jabelko in dečke s šopki, noseče veliki križ. Ko se je začelo jabelko med pokanjem topičev vzdigovati od tal in je zaigrala godba, je bilo solzno marsikatero oko, pričajoč, kako globoko v človeško srce segajoče so slavnosti v naši sv. katoliški cerkvi. Prej so bile blagoslovljene stopnice, katere so kakor one pri sv. Duhu lično delo kamnoseka domačina g. Jakoba Horvata v, Stogovcah. Da se je vse to delo tako lepo in srečno dokončalo, si je med drugimi posebno veliko prizadeval cerkveni ključar g. Jurij Trafela. — Tako imamo v naši fari v najlepšem redu dve podružni cerkvi, daj nam ljubi Bog srečno prenoviti Še tretjo, to je podružnico Nova cerkev.
p Sv. Križ tik Slatine. Bralno ^društvo priredi v nedeljo, dne 10. julija Ciril-Metodovo slavnost s sledečim dnevnim redom: 1. Sv, Ciril in Metod, pesem; vgl. A. Foerster; poje mešan zbor. 2. Slavnostni govor: „Zakaj slavimo sv, Cirila in Metoda?" 4. Ustanovitev podružnice „Slovenske Straže". 4. „Ne zveni mi", pesem, vgl. Aljaž; poje mešani zbor. 5. „Vaški skopuh"; igrokaz v treh dejanjih. 6. „Slovan na dan", Volarič, poje mešan zbor. — Sedeži 1 K; vstopnina 60 vin. — Med posameznimi točkami igra gramofon, p Sv. Križ tik Slatine. (Naš Breztovec na vrhuncu!) Da bo ta naša občina naenkrat tako zaslovela, kedo bi si bil kedaj to mislil? Sicer nismo zasledili zlate rude in tudi ne nove Slatine, ampak lovskega najemnika smo dobili novega, in to v osebi gnadli-vega gospoda Štela iz Stermca (pod BoČem. Kakor je slišati, se nam mislijo gospod najemnik v kratkem nredstaviti, in sicer na belem Šimelnu in v spremstvu dvanajsterih vitezov. Tudi mi kajpada delamo velike priprave za ta odličen sprejem, samo, da o njih molčimo, da bo presenečenje tim večje. Izdamo le dve skrivnosti: Na meji občine jih bo pričakovalo 12, po. kinežkem kroju uniformiranih zajcev iz najplemenitej-ših zajčjih rodbin, a na najlepšem mestu občine se jim postavi lovska vila čisto natančno v tistem slogu, kakor je ona v Stermcu Štev. 4. Torej na veselo svidenje gnadlivi gospod! Puške pa jim ni treba prinesti seboj, kajti pri nas raste bezgovja dovolj. Sicer, so naši otroci od zajcev precej različni, vseeno, pa mislimo, da je previdnost vedno dobra. — Vas željno pričakujoči Breztovčani.
p Rogaška Slatina. (Sadovi nemške šole.^ Neki duhovnik je nedavno srečal na potu iz Podplata na Slatino sredi pota na Slatino dva šolska dečka od 8. do 11 let po videnju, ki sta ga sicer pogledala, a šla tiho in brez vsakega pozdrava mimo njega. Komaj pa sta bila dečka par korakov dalje, zakriči eden: „bin-dišer!" Duhovnik se ozre, ker nobenega drugega človeka ni bilo blizu, a dečka sta se bila skrila. Kmalu nato zakriči zopet isti glas: „bindišer!" Duhovnik se za male sufoveže ni dalje brigal in Šel svojo pot. Srečal je Še tudi druge otroke, ki so šli vsi tiho in po-hmuljeno mimo njega. Le nekateri ga je pozdravil, in sicer po nemški. Da so bili to otroci nemške šole na Slatini, po vsem tem ni dvomljivo. Kakor se vidi, do-naša ta nemška šola na Slatini lepe sadove in mora biti strastna ponemčevalnica slovenskih otrok, ker o-menjeni otroci so vsi iz okolice, torej gotovo sami slovenski otroci. Sedaj bi pa le vprašali slovenske sta-riše, ali jim ni nič žal za svoje otroke, da jih dajo v. take šole v odgojo, kjer postanejo slovenski otroci sovražniki slovenskega ljudstva, torej tudi svojih slovenskih starišev, Taki otroci lahko kedaj še na grob svojih starišev pljuvajo. Torej proč od nemške šole! Ce že hočejo nekateri stariši, da se njihovi otroci uče nemškega jezika, saj se bodo tega tudi na slovenski Šoli dovolj naučili, pa bodo ostali dobri, kar je veliko več vredno. Na nemški šoli pa se slovenski otroci dosledno pokvarijo, podivjajo in izpridijo, kakor ta slučaj dovolj jasno priča. Kako bi mogel biti tudi otrok dobrega srca, če se mu v Šoli ne vceplja ljubezen do lastnega jezika in naroda? Zato naj gredo nemški o-troci v nemško šolo, a slovenski v slovensko! Kdor pa more, naj se za tiste slovenske otroke, ki gredo ▼ nemško šolo, pobriga ter jim vzbudi slovensko srce, narodni čut, in jim da čitati tudi katero slovensko knjigo. Ne dajmo slovenskih otrok nemškemu molohu v žrelo!
p ZittS. Dekl. Marijina dražba priredi ▼ nedeljo dne 10. jalija po večernicah pri g. Miheliča t Dobravi Ciril-Metodovo slavnoat z govorom, detlamacijami in igro „Dve Materi". Med posameznimi točkami gvira godba. Prosi se obilne udeležbe.
p Sr. Trojici v Halovah. Gospodarsko in bralno draStvo priredi v nedeljo 10. jnlija po večernicah v prostorih gostilne g. Beline pri cerkvi veliko slovesnost in veselico v proslavo sv. Cirila in Metoda z vsporedom: „V ječi" in „Zgubljena stava". Pevske točke moškega zbora Trojičkih fantov, godba, ometni ogenj, prosta zabava V prav «-bilnem Števila na svidenje!
Ljutomerski okra).
1 Ljutomer. „Narodni Dnevnik" od 6. junija t. 1. je svojim naročnikom postregel z veliko klobaso, kt
)i pravimo maternka, ponekod tudi durec. Zakapčana ali zavezana je ta klobasa z naslovom: Iz Ljutomera. Nabasana je z najrazličnejšo mešanico: svetniki, backi, Weixli, Skamleci. Pa kaj bi takale klobasa brez popra in „gvirca" ? Liberalci bi je ne mogli prebaviti. Jn vešč klobasar se je tudi na to oziral! — [Trojne volitve smo imeli v Ljutomeru: okrajni z as top, občina, posojilnica. Pri nobeni nismo nazadovali. Povsod je število slovenskih volilcev naraslo. A Čudne pojme ima dopisnik o volitvah! Pogreša namreč: živahnosti,; različnih mnenj, zanimanja, šuma! 'Ali mu služijo volitve na Ogrskem za vzor?! Od kedaj naj so volitve komedija in teater za zabavo? Razumni, organizirani, mirno in trezno misleči možje poznajo svojo dolžnost. Tu ni treba nobenega šuma, preklja-nja, pijače, razburjenosti. Zanimanje za volitve pa je bilo večje, ko kdaj poprej! Dopisnik, ki svojo klobaso polni s slepci in backi, je proti koncu svojega dopisa sam oslepel ter izgubil nit! Kako bi sicer mogel pisati v začetku: „. . . volilci brez volje, le slepo poslušajo glas mogočnega, pokoriti se brezpogojno."; ob ikonou pa: „. . • ker je bilo od voditeljev klerikalne stranke že tako napeljano, da je določil kandidate zbor volilcev (torej niso slepi, brez volje!) brez ozira na nasvete volilnega odbora (kdo torej zahteva brezpogojno, slepo pokorščino?!)." — Da pa dopisnik imenuje najodličnejše kmete ljutomerskega okraja: „backe", „glave brez vsebine", „brez lastnega, samostojnega mišljenja", s tem čisto jasno izdaja svojo ljubezen do kmeta! Kmet je liberalcu dober, ako se pusti vleči; ako se mu ne da, je „bacek", „glava brez vsebine". Pač res, liberalec še nikdar ni bil nobeden resničen prijatelj ljudstva! Ako kateri kmet prikimav-Ije liberalcu, potem je razsvetljen, napreden, inteligenten; ako pa se edeninisti kmet predrzne misliti s svojo glavo, ugovarjati liberalcu, pokazati svoje prepričanje, potem z Bogom inteligentni kmet! Z visokega trona < liberalne omike strmoglaviš v najgloblje brezdno klerikalne teme. V trenotku postaneš slepec, mašina, bacek! Kaj ne, to je res nepristranska, nad-strankarska obsodba! Sram mora biti vsakega poštenega človeka takih omikancev, ki tako prezirljivo govorijo in pišejo o cvetu slovenskih kmetov! Kmeta so gulili in vlekli, dokler so trgali hlače po šolskih klope!^ kmeta prezirajo in zaničujejo, ko so se dokopali do skorjioe kruha. Celih 12 let so morda pohajali šole in če so kaka zrnca znanja pobrali, pa se ponosno vsedejo na visoki stol učenosti ter zahtevajo od kmeta istega znanja. In vendar se je naučil kmet to, kar ana, po lastni pridnosti poleg številnih stanovskih .dolžnosti. Ako bi izobraženec in kmet že od mladosti zamenila življenski vlogi, potem šele bi se lahko spoznalo in reklo, kdo je „bacek"! Moderna inteligenca, pohabljena gmotno in nravno, bi rada pohabila krepko se razvijajoče slovensko ljudstvo. Kaj čuda, da ljudstvo ne mara za njo! Zato pa sledi iz tega nujna potreba krščanske inteligence. Enako misleča bo ljubila kmeta, mu Šla povsod na roko, se ne bo sramovala v nobeni korporaciji sodelovati s priprostim kmetom! Sele tedaj, ko bomo imeli tako inteligenco tudi v Ljutomeru, bomo lahko govorili o pravem napredku ! Ljutomerska posojilnica je v kmečkih rokah. ¡Njena dolžnost je, da poskrbi v svojem uradu za moža, ki se ne bo sramoval, stati ob strani verskim slovenskim Muropoljcem! — Pri volitvi v posojilnico naj bi se kmetje ozirali na liberalce! — Kdo je napravil več Škode posojilnici od liberalcev? Za goli nič celjski zvezi dveletni prispevek 450 K!; Od dveh deležev po 1000 K pri zvezni tiskarni se je lani vzelo 50% v. pokritje velike izgube, ki sta jo povzročila „Narodni Dnevnik" in „Narodni List"! Seveda poreče kdo: to Se ni izgubljeno, ko podjetje ozdravi, bodo deleži zopet celi, bodo nosili bogate obresti! In to bo na Ni-kolovo! Prišel bo čas, ko bodo mladi ,naprednjaki v Celju segli Še po ostanku deležev, i» posojilnica se lahko obriše za 2000 K in večletne obresti. Za ta dobiček se ima zahvaliti liberalcem, ki so imeli več let y rokah posojilnico. In v zahvalo za to izgubo pa naj bi kmetje vsaj enega liberalca volili v nadzorstvo?! Predaj bi morali biti pač slepi, brez pameti... — Ob koncu vzdihne liberalni „N, Dnevnik": „tužnim srcem ßiedamo v bodočnost trdno prepričani, da bo šlo vse m povsod po starem . . . rakovo pot in nemčurjem v roke. Prav imaš, dopisnik, samo pozabil si povedali^ kdo gre rakovo pot in nemčurjem v roke! To so: VjDeraini gospodarji, liberalna posest, liberalna mla-
*^Je bridko spoznanje. Treba nam je, da pride mož Herkulovih moči ter osnaži temeljito liberalni Kugijev hlev! Liberalna klobasa v „Narodnem Dnev-
iUt0mTa»kljub pop™ in "gvircu" gotovo ni m posebno v slast naprednjakom! So pač kaj boljšega pričakovali. Si tacuisses ...
1 Ljutomer. Bralno društvo priredi v nedeljo Sne 10. julija v dvorani ge. Kukovec v prid obmejnim Slovencem gledališki predstavi: „Nežka z Bleda" (se na željo občinstva penovi) ter „Prepirljiva soseda".
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Ker je či-Bti dobiček namenjen obmejnim Slovencem, se nadejamo obilnega obiska. — Odbor.
1 Ljutomer. Na dekanijski konferenci v Ljutomeru dne 4. julija so zborovalci proslavili slovanska apostola sv. Cirila in Metoda s tem, da so v prid obmejnim Slovencem, ki je v nevarnosti njih vera in narodnost, zložili 40 K. Ta znesek se pošlje „Slovenski Straži" ,v Ljubljano.
1 Ljutomer. Trgovec Alojzij Vršič v Ljutomeru blizu farne oerkve ima edino zalogo najlepših in naj-pripravnejših molitvenih knjig in rožne venoe iz n a-8 « tiskarne sv, Cirila v Mariboru, in najtopleje pri-
poročamo vsakemu botru kakor botram, da nakupite le pri Vršiču in da si ogledate to veliko izložbo.
Ljutomer. Gos,pod J. RohiČ, ravnatelj Franc Jožefove Šole v Ljutomeru, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
1 Ljutomer. C. g. Peter Skuhala, župnik v pokoju in prleški pesnik se mudi že nekaj tednov v Gradcu, kjer si išče zdravja. Operiran je bil že dva-krat na črevesih. — Želimo blagemu gospodu skorajšnje ozdravljenje!
1 Ljutomer. Kakor znano, smo imeli dne 12. maja t. 1. tu občinske volitve. Kedaj se voli novi župan, še ni znano. Kaj li kuhajo in Čakajo ?
1 lz ljutomerske okolice. Naš deželni pismono-Ša ne dostavlja adresatom časnikov ter jih pušča kjer si bodi. Tako je več naročnikov „Slovenskega Gospodarja" in „Našega Doma" že prišlo ob več številk. Prosimo slavni poštni urad v Ljutomeru, naj naroči pismonoši, da izpolnjuje svojo dolžnost vestno, sicer se zglasimo dalje.
1 Kapela pri Radencih. Dne B. t. m. je fant Ma-rinič po neprevidnosti s pištolo ustrelil fanta Kukol, starega 14 let v desno roko, katerega so odpeljali ta-koj v radgonsko bolnišnico, in na 4. t. m. so mu roko odrezali. Pri nas ima vsak fantalin enako orožje in se ponoči kakor podnevi ponaša ž njim. Enakih nesreč se je pri nas že več prigodilo. Kdo je tega kriv.?. Prosilo bi se posvetno oblast, da stori temu početju konec s pravilnim paragrafom.
1 Kapela pri Radencih. Dne 10. t. m. namerava naše bralno društvo ustanoviti podružnico „Slovenske Straže". Upamo, da se srečno izteče in pristopi mnogo število udov k tej prepotrebni podružnici, da pokažemo zakletemu sovražniku svoja prava Čutila. — V to pomagaj Bog!
1 Kapela pri Radencih. iNa predvečer godu sv. Cirila in Metoda so gorele krasne lučice okrog cerkve in na večih krajih v fari kapelski so daleč odmevali topičev glasni streli. Posebno se je odlikoval g. Zemljič pri viničariji „Baron Bruk" — vsa čast.
1 Kapela pri Radencih. Dne 4. t. m. popoldne ob 5. uri je prišel majhen hudournik, s katerega se je vsula toča, debelejša, kakor lešniki, ter mahala neusmiljeno po našiK polskih upih 20 minut neprenehoma, in napadla na dlan debelo. Kar ni vzela toča, je pa opustošila povodenj, katera je narastla v Hlapon-ski in Žrnovski dolini kakor jezero. Enaka nesreča nas je obiskala v Kapelski občini in sedaj petokrat. Najhujša toča pobijala je dne 18. junija popoldne ob 1. uri ter klestila čez 30 minut. Vinogradi so uničeni za več let, ljudstvo obupano. Želelo bi se, da bi prišel g. deželni poslanec Roškar in si ogledal nesrečo ljudstva ter po možnosti poskrbel za nujno pomoč in tolažbo, za kar ga prosi vse prizadeto ljudstvo.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Čebelarski podružnici Sv. Jurij ob Sčavnici in Sv. Križ na Murskem polju imata dne 10. julija 1910 skupne čebelarske shode in predavanja, in sicer: ob dveh popoldne pri čebelnjaku Rožmanovem v Berkovcih shod in predavanje g. potovalnega učitelja Jurančiča, za tem skupen odhod k čebelnjaku g. Kolerja v Logarovcih, koder, se bode vršil drugi del tečaja. Vsi Čebelarji jurjevŠki in kri-ževski se uljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi.
Konjllkl okra).
k Konjice. Dne 31. julija, na Anino nedeljo, imajo žene in matere po nauku v društveni sobi II. organizacijski shod v povzdigo stanovske probuje in vspešne mladinske vzgoje. Pridite vse!
k Konjice. Dekliška zveza je zborovala dne 3. t. m. Nastopili sta dve govornici, ki smo ju že večkrat pohvalili. Nato razloži g. voditelj pomen raznih tujk in manj znanih izrazov, vzetih iz nabiralnika. C. g. vikar pa opomni dekleta na važnost 10. julija ter jih vabi,, naj store vse, da bo prireditev tem sijajnejša. Predsednica s priznano spretno zgovornostjo zaključi pripravljalni shod.
k Vitanje. Martin Kranjc, p. d. Ribič, kmet v Hudinji, se je dno 4, t. m. na Vitanji poročil s Fran-čiško Brodej. Obilo sreče!
CeQsM okraj.
c Celje. Izpit na orglarski Šoli se vrši dne 14. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne. K skušnji je oglašenih devet tretjeletnikov, med temi eden iz Ogrske. Na orgijah, glasoviru in goslih se bodo izvajali umotvori raznih skladateljev. Kot komisarja določil je preč. kn. Škof. ordinarijat ml. g. opata Fr. Ogradi. Povabljen pa je v komisijo tudi stolni glasbovodja v Mariboru, Č. g. Fr. Trop, dr. Jehart in B. Filip OŠtir, glasbovodja v Klanjcu. Polovico izkušencev bo dobro veščih opravljati tudi občinsko tajništvo, ker jih je g. dr. J. Karlovšek za ta posel več ur na teden pripravljal! Prijatelji glasbe se uljudno vabijo. — Novi gojenci se sprejemajo do 15. septembra t. 1.
c Dol pri Hrastniku. Ker pri nas vse spi, zato so liberalci na krmilu. Posojilnico imajo že v rokah. Prihodnjo nedeljo, dne 10. julija priredi naša požarna bramba veselico. Razvila se bo zastava „Gasilnega društva Dol". Blagoslovila se najbrž ne bo, ker beremo na naših plakatih, da se vabijo na „razvitje" in ne na blagoslovljenje zastave. Vsako požarno ali gasilno društvo bi moralo biti politično nepristransko. Naši fajerberkari so bolj „napredni", zato so povabili tudi vsa „napredno-nazadnjaška", pravzaprav liberalna društva na svoj bum-bum. Naj si ga le privoščijo, kakor hočejo. Žalostno pa je le to, da moramo tisti,
ki imamo veselje do krščansko-narodnega dela gledati, kako liberalci pri vseh ljudeh vedno več Veljajo, akoravno vsled svoje hinavščine še ne zaslužijo da bi jih kmet samo pogledal.
c Polzela. Koleki naše „Slovenske Straže" sa dobijo pri našem pristašu trgovcu g. Iv. Golihlebu; — Somišljeniki, segajte po njih in podpirajte svojega pristaša!
c Teharje. Prihodnjo nedeljo, ,dne 10. julija t. 1. priredi v tukajšnji farni cerkvi orglarska Šola v Celju produkcijo na novih orglah, in sicer od 2. ure popoldne. — «Tem potom se bo vsakdo lahko prepričal, da se č. g. župnik Cemažar ni varal, ko je nabavil to godalo pri slovenskem mojstru g. Iv. Naraksu, kojega delo bo slovelo daleč na okoli.
c Petrovče. V celjskem liberalnem „Nar, Dnevniku" se hvali dopisnik, kateri je od drugod prima-hal k nam, kako dobro je vspela narodna slavnost v Petrovčah. Narodna (napredna) mladina, tako poroča, nam je priredila pod spretnim vodstvom učitelja dovršen koncert. Petrovčani so lahko ponosni na svoj pevski zbor, ki je v kratkem času toliko dosegel. — Z ozirom na to pojasnujemo, da ponoči kričijo po vaseh kakor besni, mimogredoče tovariše mladenčo napadajo in v poslopjih škodo včinijo. — Častni ponos za napredne voditelje. Dopisnik sklepa svoj dopis :i „Ne opustimo dela, ne umaknimo se s poti, po kateri hodimo, in štrli bomo tuje in domače nasprotnike." — Privandrani dopisnik, premalo časa si Še pri nas in nimaš še toliko zaupanja pri nas,, da bi imel moč, našo slovensko katoliško armado streti. Naša armada krepko živi in bo živela ter se bo še bolj množila.
c Petrovče. V nedeljo, dne 10. julija priredi društvo „Gospodar" v veliki, na novo opremljeni dvorani društvenega doma dr. Krekovo igro „Turški križ". Začetek ob %4. uri popoldne. Somišljeniki od blizu in daleč, pridite pogledat naš ponosni društveni dom ter poslušat naše marljive igralce!
c Mar. Nazaret. Tukaj bo prihodnjo nedeljo, to je dne 10. t. m. priredilo kat. slov. izobraževalno društvo veselico. Spored: Pozdrav predsednika; de-klamacija: „Slovenka sem"; igra in petje. — Začetek ob 3. uri popoldne. K prav obilni udeležbi vabi prijazno vse prijatelje napredka — odbor.
c Braslovče. Dne 23. m. m. je priredilo pevsko društvo podoknico svojemu podpredsedniku Ivanu Sternad, ker je bil prihodnji dan njegov god. Ob tej priliki mu je izročilo krasno podobo v spomin za njegovo neumorno delovanje. Skozi 20 let že deluje kot cerkveni pevec neprenehoma in tudi pevskemu društvu je izredna pomoč. — Živel!
c Dramlje. Za podružnico svete Uršule so dobri prijatelji kupili nove podobe svete Družine. Podo-bar Janez Cesar v Mozirju jih je prav lepo naredil.-Cerkveni ključar Blaž Jager je dal na svoje stroške narediti nov lestenc ali luster z 18 svečami, lani pa ključar Franc Marzidovšek nove svečnike pri Karolu Tratnik v Mariboru. Delo se dopade vsem. — Pred dvema letoma je darovala že rajna Antonija Straže tisoč kron za nov tlak. Položil ga je Jožef Tabor iz Celja. — Čedno olepšali sta dala letos kapelo pred cerkvijo Janez Korošec, za cerkvijo pa Anton Mast-nak. Za sklep vseh velikih opravil je v nedeljo po Te^ lovem g. dekan Bohanec vsem domaČim in tujim dobrotnikom v slavnostni pridigi v sveti družini izrekel prisrčno zahvalo za mnogoštevilne dobrote v prid cerkve svete Uršule in vseh štirih cerkev. Zahvala se vam izreče na tem mestu Še enkrat: Bog povrni sto in stokrat! Ravno tako g. dekanu za trud. — Vj lepih cerkvah si žlahnimo srce, da bo vsak vedno trdnejši v veri, zvest Bogu, pravičen bližnjemu ter: skrben za svojo časno in večno srečo, pa tudi neo-mahljiv narodnjak.
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Dopisi „Slovenskega Gospodarja" delajo čudeže. Naš nadučitelj g. Ivan Kelc je pozabil na svoj trdni sklep, da ne bo Šel več v Golobovo hišo (tako je izjavil v Slonovi gostilni). Komaj je v soboto prišel k nam „Slovenski Gospodar", jo je že mahnil h, Golobu, da tam vpraša, koliko vina je spil. Ni nam znano, če je tudi vprašal, koliko je bilo ono vino vredno. Hotel je, da Golobov, oče piše v „oajtnge", da Ivan Kelc ni nobenega vina zastonj pil. Povedalo se mu je, da se to ne bo zgodilo. Gospod Kelc se je ponudil, da hoče ono izjavo sam pisati. Smo radovedni, kaka bode. Danes je pa Šel g. Kelc v Gornjigrad zaklinjat g. Sema, da naj ne objavi, da mu je žal, da se je vršil napredni shod v, njegovi gostilni brez njegove vednosti. Kak je bil u-speh, še ne vemo. Vemo pa to, da g. Ivan Kelc pri ljudeh agitira s plačo g. Verstovšeka, a tega ne pove, da učitelji od naprednih poslancev upajo dobiti 3 milijone za sebe. Vemo, da g. nadučitelj Ivan Kelc, upravitelj poštnega nabiralnika v Novi Štifti, ni naročen na „Slovenskega Gospodarja", a da vendar v soboto, ko Milan prinese ob 11. uri poŠto, potem opoldan že vse ve, kar je v „Slovenskem Gospodarju". ,Ta dan se poŠta vedno nekoliko pozneje raznaša. Gospod nadučitelj! To bi bilo nekaj, kar je za v red spraviti. Na prijazno svidenje. Agitiranje Vam bi prineslo Še mnogo grenkosti.
c Nova štltta pri Gornjem gradu. V „Narodnem Dnevniku" proti županu Fermetu mnogokrat ni-nadučitelj Ivan Kelc, da je prevzel glede dopisov v. naprednih listih odgovornost samo glede trga, kar se tiče njegovega sina in njegove poŠte, ko je g. župniku zagotavljal, da se bode vse dopisovanje "stavilo, Pribijemo, da dopisi v „Narodnem Listu m «Narodnem Dnevniku" proti župniku Fernetu mnogokrat niso imeli s poštno zadevo ničesar opraviti. Se pozna-
Stran 8;
—' - <>V,
SLOVANSKI GOSP.OHSE.
7. julija 1910j
mof Župnik je le menda prav storil, ko se ni niž zavezal, ampak le Šakal, kako bodete Vi besedo držali.
c Dobrna. Občni zbor „Bralnega društva" dne 29. junija se je pri popolni udeležbi odbornikov izvršil lahko in točno. Njegov dosedanji predsednik, mno-gozaslužni, od nemčurjev tako sovraženi predsednik, č. g. Fr. Schreinor, poroča o društvenem delovanju. Ker obenem odloži svoje mesto, ponovi na kratko burno zgodovino društva tekom 10 let, v katerih je je vodil tako uspešno. Kot majhno priznanje za njegov dolgoletni trud, izvoli se enoglasno za častnega člana bralnega društva. — Igro „Kukavica modra ptica ali boj za doto" uprizorile so nam vrle mladenke tako dovršeno, da so žele splošno priznanje. Upamo, da se vidimo še večkrat. Razun tega nam je zapel domači pevski zbor prav ljubke pesmice, da so morale vsa-Eemu dopadati. Vsa čast požrtvovalnim mladenkam-lgralkam in celemu pevskemu zboru. — Na svidenje v kratkem!
c Sv. Jurij ob Taboru. Slavnost v prid „Slovenski Straži" prirede dne 10, t. m. ob 8. uri popoldne v prostorih g. KraŠovca Orli ;s sodelovanjem Dekliške zveze. Spored: 1, „Slovenski Straži", poje me-gani zbor, 2. Rožmarin, poje zbor, 8. Sveta brata Ciril in Metod, deklamacija. 4. Slavnostni govor. 5. Pozdrav zborovalcom „Slovenske Straže", deklamacija. 6. Strahovi, uprizori Dekliška zveza. 7. Repoštev, Čarobna burka v 5 dejanjih, uprizorijo Orli. — Vstopnina po navadi. To obvestilo veljaj namesto povabil, ki se ne bodo razpošiljala. Vsi, ki ste za pošteno zabavo in pravi napredek, pridite. Vabimo tudi sosede iz okoliških' župnij, — Orel Šentjurski.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Dopisnik povprašuje radovedno v eni zadnjih številk ,„Nar. LIsta'\, (kedo je pri nas odstopil od vere zaradi „Narodnega Lista", No, pa za njega se ni bati, da bi odstopii od vere, ker itak nima nobene. Od kakšne vere naj torej odstopi? K večjemu ima to vero, da je jako „kunšten" z drugimi vred, ki so mu pomagali ¡zložiti tisto imenitno pesem v „Narodnem Listu", po kateri bi Še kravi postalo slabo, če bi jo požrla. Sicer pa vedo šentvid-ski liberalci, kaj se spodobi. Predzadnjič se jim je namreč zaletelo in so pisali, da je sedanji župan tudi posili, kakor je bil poprejšnji; pa kmalu so sprevideli, da bi ta besedica „posili" lahko imela za nje slabe posledice, in so obrekovanje preklicali; priznali so namreč, da „imamo župana izžrebanega". Sedaj smo tudi prepričani, da pišejo vedno resnico v „Nar. Listu", kakor se sami hvalijo; saj beseda „posili" pomeni tisto kar izžrebani; ali ni res? — Grozna vest se je pred kratkim razširila med šentvidskimi liberalci, da so se namreč potrli stroji v celjski tiskarni, in jim zaradi tega ni bilo mogoče tiskati „Narodnega Lista". Toda list je vseeno izšel, in zato smo mislili, da so ga liberalci tiskali na gotovem gnojišču. , Je pač Budno, da bi tako častiti, dobri in miroljubni gospod, ki je storil več dobrega in koristnega za Šentvidsko občino, kakor vsi klerikalci skupaj, („Nar. List" Štev. 38, 1909), da bi torej tak gospod ne mogel resnice izpremeniti v laž. In ni šment, če človek pozabi, da je pred kratkim imenoval župana mogočnega, potem mu pa predbaciva, da se sam imenuje tako. Pozdravljen, .cenjeni, dobri in miroljubni gospod!
c Pri Sv. Petru na Medvedovem selu se snuje Čebelarska podružnica. Vsi Čebelarji iz domače in sosednjih' župnij naj prav kmalu prijavijo svoj pristop in vpošljejo udnino 2 K župniku Fr. Gomilšeku, da še dobe vse letošnje Številke lista „Slovenski Čebelar", Ko bo Število udov dovolj veliko, se tvrši ustanovni zbor čebelarske podružnice, ki bo v nedeljo, dne 28. avgusta priredila za svoje člane čebelarski poučni tečaj, ki ga bo vodil g. potovalni učitelj Ivan Jurančič.
c Pri Sv. Petru na Medvedovem selu se vrši v nedeljo ustanovni občni zbor, podružnice „Slovenske Straže", in sicer ob 3. uri popoldne v župnišču. Na vsporedu je govor, deklamacija, petje, vsprejema-nje udov in udnine ter volitev odbora. K podružnici je zadnjo nedeljo pri predposvetovanju že pristopilo 30 udov. Po ustanovnem zboru se ponovi prelepa Marijina igra „Dve materi" na korist „Slovenski Straži":, Petrčani, pa tudi sosedje, pridite v večjem Številu, zlasti Še mladina!
c Sv. Jurij ob juž. žel. Prihodnjo nedeljo, dne 10. julija se ustanovi pri nas podružnica „Slovenske Straže", V ta namen se bo priredila v Katoliškem domu po večernicah' večja slovesnost, katero priredi Katoliško bralno društvo" s sodelovanjem celjskih gim-nazijcev-abiturijentov. Na dnevnem redu so: Igra: „Za korajžo in svobodo", tamburanje, petje in govor. K obilni udeležbi vabi — odbor,
c Šmirjeta poleg Rim. toplic. Tamburaško društvo priredi dne 17. julija ob 4 popoldan na vrtu pri gostilničarju Fr. Dernovšek ve-seselieo s sledečim sporedom: Nastop tamburaiev; tri predstave, petje meSanega in moškega zbora. Med točkami se bo udarjalo na tamburi-co. _ Prijatelji zabave, pridite v obilnem številu dne 17. julija v našo dolino Zabave ne bo manjkale.
Bretlšld okraj.
b Brežičani in sosedje, na plan! Prihodnjo Ciril-Metodovo nedeljo dne 10. t. m. ob VA. uri popoldne se vrši v novi občinski hiši blizu brežiškega kolodvora ustanovni zbor podružnice „Slovenska Straže",-iVsaka zavedna krščanska in narodna hiša mora poslati svoje zastopnike! Zagotovo pričakujemo in prijateljski vabimo tudi vse rojake in rojakinje iz sosednjih videmskih, artičkih, tiobovskih in sromeljskih' vasi, kjer za zdaj Še ne bodo ustanovili lastnih po-
družnic! Udeležite se v obilnem Številu! Rojaki, na stražo za obrambo domovine!
b Skapuiirska pobožnost na Pilštanju se bode letos obhajala prav slovesno dne 15., 16. in 17. julija.
b I)obje pri Planini. Zadela me je izvanredna Čast, ^a se je nek privandrani dopisnik v zadnjem „Narodnem Listu" med drugimi tudi obregnil ob mojo malenkost. Moj namen ni, se sporekati z blebetavim dopisnikom, kaj je res in kaj ni res. Zakaj to bi bilo pod mojo častjo. Ker sem pa precej muhast, poživljam vas, dragi Dobjani, da si naročite v svojo hišo dobre časnike, kakor n. pr. „Slovenski Gospodar", „Straža", „Naš Dom" itd. To (naj bo v odgovor! Dopisniku v tolažbo pa bodi povedano, da se je zelo blamiral, ker je mislil, da zna samo „zapečki Študent" pisati „cajtenge". Obenem ti pa tudi prav tiho na u-ho povem, da z napadi v „Narodnem Listu" ne bodeš spravil „zapečkih fantov" iz ravnotežja.
b Podsreda. Dekleta so prav povoljno predstavljala predzadnjo nedeljo igro „Nežka z Bleda", Obisk je bil precejšen, vendar bi bil lahko Še boljši — posebno, če je namenjen Čisti dobiček tako imenitnemu namenu — obmejnim Slovencem. — Igra se bode ponovila v kratkem.
b Podsreda. Tukaj je bila dne 4. t. m poročena vrla gospodična Leopoldina Skrbeč z gospodom A'ndrejem Krošelj, obče spoštovanim trgovcem v Do-bovi.: — Bilo srečno!
b Videm. V nedeljo, dne 10. julija priredi Dekliška zveza 'dve igri „Pri gospodi" in „PlanŠarica", v starem šolskem poslopju, popoldan po večernicah. K obilni udeležbi vabi od blizu in daleč — Dekliška zveza.
b Rajhenburg. V nedeljo, dne 10. julija si pred-poldan ustanovimo podružnico „Slovenske Straže", popoldne pa dekliško zvezo. Obljubil je g. prof. dr. H o h n j e c , da pride govorit. Možje, žene in mladina, pridite v obilnem Številu!	__ _ _____
b Sevnica. Dekiški zvezi so dirovali; Družba sv. 'Mohorja «9 knjig, č g J&nžek, župnik pri Sv. Marjeti; 6 kron, gosp. dr. Ivan Benkovič 10 kron, č. g. čemažar, župnik na Teharjah, 3 krone, g. Ivan Blaznik, Sv. Rok 1 krono. Vsem g. g. darovalcem Boj plati I
Romanje.
Romarji na Trsat se opozarjajo, da pridejo pravočasno na vlak in prinesejo seboj vozni listek* ker bi drugače Še enkrat morali plačati, jn sicer celo karto. Se enkrat povdarjamo, da na vlaku ali pa na postajah nikdo ne dobi več karte. Imeli bomo seboj tudi dober, kvartet, kateremu se gotovo pridružijo, Še drugi pevci, i Cen j. gg. organiste opozarjamo, da vzamejo potrebne muzikalije seboj, n. pr. Cantica sacra, Foersterjev I. in II. zvezek itd.
Romarji naj pazijo, da ne izgube karte in denarja.
Varovati se je treba tudi ž e p n i li tatov.
Seboj naj vzame vsak dežnik, pa tudi nekaj za ogrniti, ker bo pri deževnem vremenu hladno, posebno ponoči. Hladno je tudi v Postojnski jami.
Nobeden romar naj ne pozabi vzeti seboj tudi potrebne potrpežljivosti! — V ponedeljek zjutraj torej na veselo svidenje!	Romarski odbor.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje bode tudi letos priredila Kršč. socialna zveza. : Da nas ne bode naenkrat preveč na Brezju, kakor lani, zato gre posebni vlak iz Celja d ne 25. julija,izBre-2 i c pa dne 26. julija.
Romarski vlak iz Celja v Otoče in nazaj iz Lesec v Celje vozi v ponedeljek, dne 25. julija po sledečem redu in za sledeče cene:
Cena: III. razred. II. razred.
zjut K 6 80
Celje Laško
ob	8.	uri	
»	8.	»	14
n	8.	v	24
»	8.	n	39
»	8.	»	52
»	9.	n	01
»	11.	»	52
„ 6-50 „ 6-50 » 6-* 5 70 - 5 70
K 10 80. „ 980. „ 980. „ 8-80. „ 8-30. „ 8-30.
Zidanmost Hrastnik Trbovlje Otoče
Nazaj se peljemo dne 26.. julija. Vlak gre iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaje Otoče. Iz Lesec gre vlak ob polenih popoldne, iz 0-toč pa ob t r i Č e t r t na eno ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldne, tako, da se romarji lahko takoj odpeljejo v Savinjsko dolino in pa proti Mariboru.
Cene so letos višje, kakor lani, ker je državna železnica za osebo zvišala ceno za 40 vin.
Cč. g g. dušne pastirje prosimo, naj blagohotno opozorijo ljudi na to romanje ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar in koli k ormogoče'skupno naročijo k a r t er> 'Odštejejo najsi stroške takoj.
Vsak romar lahko obišče, ako hoče, tudi Bled. 'Po obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni treba za to nič doplačati.
Romarski vlak iz Brežic na Brezje in nazaj iz Lesec v Brežice vozi v torek, dne 26. julija po naslednjem voznem redu in cenah:
Cena: in. razred. II. razred. 7. uri 15 min. zjut. K 7 40 , „ 7 20
7- „ 29 .. 7„ 37 „ 7. „ 56 „
7-20 7,-
K 11-30. » H—-
« H'-. * 11-50.
Brežice ob Videm	„
Rajhenburg „ Sevnica „
Otoče , 11. , 31 „ „
Nazaj gre vlak dne 27, julija, in sicer iz postaje Lesce ob 3. uri popoldne, iz OtoC ob 3, uri 15 minut, in jpride v Brežice ob L uri 38. minut zvečer,,
Cene so višje od lani, ker je državna železni* ca zvišala za osebo ceno za 40 vin.
Vsak romar gre* lahko na Bled, ako hoče. Poi obiskovalce Bleda pride vlak v Lesce in ni za to t r. 6-* baničvečplačati.
Karte se naročajo edino-le pod naslovom :i
Franc Špindler, kaplan v Brežicah.,
Karte je naročiti najpozneje do 19. julija t. 1« Na vlaku ali pa na postajah se karte ne b o d ® več dobile kakor lani. Opozarjamo, da se ne bo* do izdali nobeni lepaki, ampak bomo vse potrebno ob* javili le v „Slovenskem Gospodarju"' in „Straži".
CC. gg. dušne pastirje uljudno prosimo,, da na romanje opozorijo ter karte po možnosti skupno naro-5e.
Najnovejše novice.
Kamnica. Res krasne Čase in spomine imamo za seboj mi mladi v Kamnici., Ustanovili smo si Marijino družbo in Mladeniško zvezo, da se organizira« mo in učimo. Dne 4. t. m. zvečer smo napravili na znanem hribu „Auberg" v Razpoki kres. Med grome* njem topičev se je zažgal prvi velikanski kres, čerav* no je lil dež, kakor iz Škafa, in ko poneha ta kres* se podamo med gromenjem topičev k drugemu in si« cer k v obliki sv. Križa pripravljeni bakljadi, kjer nanl je mladenič Boštjan Kristovič v vznesenih besedah govoril o Ciril-Metodovem kresu. Podal nam je tudi kratko zgodovino prvih slovanskih apostolov in: naših bratov sv. Cirila in Metoda, Poslušalci so o* dobravali besede govornikove in topiči so zagromelij — Potem je govornik utemeljeval pomen „Slovenske Straže", kakšen namen ima in kaj je za nas koristnega, ako se je oklenemo. — Tako častno se je končal ob polnoči ta veseli večer.
Št, ilj pod Turjakom. Dne 10. julija po večernicah bode tukajšnja družba deklet v društvenih prostorih uprizorila na čast slovanskima apostoloma sv, Cirila in Metoda igrokaz „Dve materi", s predna-šanji in petjem. — Prijatelji nedolžnega veselja so prijazno vabljeni. — Odbor.
Nov kletarski nadzornik. Vodja poljedelskega ministrstva je imenoval Riliarda Petrovana za provi-zoričnega ' državnega kletarskega ' nadzornika za Spodnje-Stajersko s sedežem v Mariboru.
Zadružna zveza v Ljubljani priredi koncem meseca julija v Ljubljani knjigovodski tečaj za duhov-« nike, učitelje in že nekoliko izvežbane tajnike. Kdor se želi udeležiti tega tečajfa, naj prijavi do ,15. t. m.: svojo tozadevno udeležbo po dopisnici Zadružni zve-? zi v Ljubljani.
Popolni odpustek o porciunkuli. 'Cerkveni zar» ukaznik za lavantinsko škofijo jo prinesel v svoji VIIS številki t, 1. „Motu proprio" sv, očefa Pij a X. z dne 9. ju nji j a 1910,1. ki z ozirom na 700,letni jubilej fran^ čiškanskega reda za tekoče leto 1910 izdatno olajšu« je zadobitev popolnega odpustka dne 2. avgusta. Par» peževo pismo „Sacris solemniis" pooblaščuje namreč, vse škofe katoliškega sveta, da, smejo; določitii v svoji Škofiji eno ali več cerkev, kjer morejo verniki po vrednem prejemu zakramentov sv. pokore in presv? Rešnjega Telesa f in po opravljeni molitvi na, namen sv. očeta od prvih večernic (to je od dveh popoldne).
1.	do solnčnega zahoda 2. avgusta zadobiti toties quo-ties imenovani popolni odpustek,'' ne da bi jim bilo treba še obiskati cerkev frančiškanskega reda. Kdor pa bi se ne mogel udeležiti odpustka na porciunkulo, zadobi odpustek pod tistimi pogoji in v tistem času prvo nedeljo po porciunkuli. Ta olajšava velja tudi za cerkve ali kapele verskih družb, kjer je shranjeno presv. ReŠnje Telo. Nikakor pa, ni mogoče zadobiti odpustka dne 2. avgusta in ob enem tudi v nedeljo po;
2.	avgustu. Slednjič izražajo sv. oče v svojem pismu željo, da se opravijo na dan odpustka posebne očitne molitve k Bogu za papeža, za duhovnike in za vso vojskujočo se Cerkev, in da se sklenejo molitve s po-> češčenjem serafskega očaka, z linijami Vseh svet» nikov in z blagoslovom z Najsvetejšim. Popolni odpu-» stek se more ^darovati tudi ubogim dušam v vi«ali.-Vsled papeževe oblasti' so odločili' naš prevzvišeni knez in Škof, da se more letos zadobiti porciunkulski odpustek dne 2. avgusta ali v nedeljo po 2. avgustu v vseh župnijskih cerkvah in v vseh zgoraj omenja* nih cerkvah ali kapelah cerkvenih! družb lavantinske Škofije. Cč. dušni pastirji se prosijo, da naj to oznan nijo in razjasnijo pravočasno vernemu ljudstvu.
St. Jlj v Slov. gor/ '¡V nedeljo dne 10. julija popoldne ' po večernicah ' se vrši (pri Celcerju v Sti Ilju ustanovitev podružnice ' „Slovenske Straže" —• „Slovenske Siidmarke" — za St. Ilj, Jarenino, ¡Sve* čino, Sv. Kungoto in druge bližnje kraje. Na vspo-i redu so zelo važne točke.; (Slavnostni govor ima gen spod PuŠenjak iz Maribora. Rodoljubni Slovenci in: Slovenke, priditef vsi brez izjeme, vsi, ki čutfite slon venski, stari in mladi, V St.- Ilj 'dne 10. julija, da pokažemo v veličastnem Številu našemu nasprotniku, da hočemo braniti našo mejo, našo vero, našo domiv» vino! Torej, Slovenoi in Slovenke, 'dne 10. julija « St. Ilj!
Frani. ¡V nedeljo dne 10. julija se ustanovi pri nas podružnica „Slovenske Straže," Govoril bo ured* nik Kemperle iz Maribora.: (Vsi1 zavedni Slovenci, pridite!
Listnica uredništva.
Moairje, Marenberg, Slov. Bistrica: Za to Številko prepoino ^ Novacerkev, Središče, Podčetrtek: Prihodnjič 1
Serravallovo
železnato kina-vino
Higlen. razstaia Dunaj 19C6: Državna od-:: lika in častni diplcm k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Pomoča voljo do jedi, ntijnje živce in popravi kri. Izboren okuB. Nad 7000 zdravil/	niških spričeval.
l7Serraval!o, c. h dvorni iotavitelj
Trieste-Barcola.__
Inpl se T lekarnah t steklenicah po pol 1 & K 2 60 in po 445	fc» 1 1 i K 4-80.
Mlado, staro, Vsak pove:
I
Ta pa je za me!
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod'c imam!
Najfcoljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
liter K 2 40.
__» B 4 80.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljnbljana.
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost
Služba organista in cerkovnika
se razpisuje v župniji Mnta (Hohenmanthen). Nastop lahko takoj. Prva služba Božja je vselej nemška. Cecilijanec knjigovez ima prednost.
Cerkv. predstojništvo na Muti,
dne 1. julija, 1910.
Naznanilo preselitve.
Podpisani uljudno naznanim, da se preselim s 1. julijem iz Šolske ulice v Tegetthofovo ulico v hišo g. zobozdravnika Dr. Kaca. Za obilen obisk se priproča
Ivan Berglezj brivec.
Steckenpferd-miio z lilijinim mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva te poviodl. »■».i
128
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Olje
OOOGOOQOQQOOOOQOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOGI
g 1N8ST Pojasnila o inseratih daje —
s ..............upravnižtvo samo tistim, ki priložijo vprašaju znamko za 10 yinaijev.
OOOCOi

Eoterijake Številke.
Dne 2 julija 1910.
Trst . 26 47 6 31 55 Line . 70 44 6 42 34
Selo lepa hiša Se davka prosta a štirimi gobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep nt je blizu Maribora na prodaj. Cena 16 600 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 6 sobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, cb cesti in ob železnici na Eoroikem ležeče se po ceni proda. Zadnja cena 13500 kron. Vknjiženih je eOOO kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Na prodaj Je zemljišče, tri četrt ure od Maribora, v kat. občini Vodole občina Karčovina, v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sado-nosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudi e na Josipa Sernec, posest, sina, Gradiška, Pesnica. 614
Gostilna v Graden g koncesijo vred in vsem inventarjem se pod cenilno ceno takoj proda; naprej plačati je treba le nekaj malega. Ponudbe samo v nemškem jeziku pod R. P. Tagespost-Expedition, Graz.	522
Učenec poštenih starišev, ki je dovršil x dobrim vspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pod ugodnimi pegoji v.trgovino Ivana Traun, Črna gora pri Ptuju.	486
Pozor! Špecerijska trgovina na dobrem mesta se takoj z blagom vred odda Vpraša se pri J. Kirn-bauer, Pobrežje pri Maribora, Fraustaudenstrasse št. 155. 535
Denarja kakor listja lahko zaslužijo trgovski in tudi drugi ljudje na deželi ako pošljejo svoj naslov na Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. gor.	492
Lepo pc sestro Jakobshof pri Sv. Jakobu v 81ov. gor, se takoj pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Men blizo 85 oralov same rodovitne zemlje, da se tako zloženo in plodonosuo posestvo težko kje najde. Zemlja se drži vsa skupaj, v sredini stojijo hrami, vsi zidani, z opeko kriti, tik velike ceste, na ravnini, 10 minut cd cerkve, na vrta stoji krasna kapelica Matere Božje. Pošlje Be fotografija od hramov, ako kdo zahteva. Hram ima 7 lepih acb, znetraj s steklenimi vrati, vsemi potrebnimi prostori, na hramu vse z deskami pedano, pred hramom veranda, spodnje velike kleti, studenec pri hramu in vrtu. Veliki prostorni hlevi in studenec, hiša za majerja, orcdjarni( a, velika preša, škedenj, svinjski hlevi, hlevi za perutnino Blizu teh hramov viničarski zidan hram, hlev itd , 3 orale goric z novim nasadom, katere že nosijo čez EO polovnjakov vina, 2 orala pašnika, 7 oralov hoste s starim defcelim bukovim lesom na dobri cesti, 8 oralov rodovitnih njiv, 11 oralov plodovitih travnikov, od katerih se polovica trikrat na leto kosi, 4 orale sadonosnika na ravnini, kateri nosi čei 80 polovnjakov jabolčnice, pri posestvu se lahko hrari veliko živine, tudi vrže dobiček sadenosnik in gorice. Od posestva se lahko zemlja razproda ako želi kdo manjšo obrža-ti. Posestvo se tali za drugo izmenja Cena je 83500 kron, plačuje Be lahko ta več let, drugi pogoji se izvejo pri Antonu Vrab-lu, pošta Križevci pri Ljutomeru.
513
Priden pekovski učenec se sprejme takoj pri g. Alojziju Pečnik, pekovski mojster v Selnici ob Dr.
587
Uboga vdova bi rada oddala 8 letnega fantka in 12 letno deklico za svoja. Naslov v upravništvu.
586
Ptičar, kratkodlak, rujav, čaje na ime „Treff" se je zgubil. Odda se naj proti plačilu rečnemu pazniku Roblčn v Mariboru,	540
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 828
Trgovski tečaji Friderika Mester,
lastnik čez ei ropejske meje znane prejšnje trgovske akademije Llps-ko. Dva najst docentov. Prospekt zastonj.	634
Strngarskl nčenec se takoj sprejme pri g. Stauber, Poštna ulica 9, Maribor.	647
Hlapca, pridnega, k dvema konjema, išče dr. Jos. Kronvogel v Št. Lenartu v Sle v. gor.	545
Starejša kuharica za lahko delo se išče za celi ali samo za pol dneva. Vpraša se naj pri g. Regiua Rednsnik, Tegethofova ulica štev. 83, Maribor.	642
Slnžba organista in cerkovnika se oddaja in se zamere takoj nastopiti v dekaniji Rogatec, kje, to peve iz prijaznosti uredništvo našega lista. Prošnjiki, ki znajo še povrh kako primerno rokodelstvo ali ki imajo sposobnost za vodttvo občinskega tajništva, imajo prednost. Lahko tudi oženjen. 548
Hiša se takoj proda blizo gostilne Bombek pri veliki cesti v župniji sv. Marjeta ob Pesnici. Dalje se izve v gostilni Bombek. 553
Slnžba organista se odda pri Sv. Križu nad Mariborom. Nastopi se lahko 1. avgusta.	565
Prodajam po prav nizki ceni narejene obleke, za fante in može, vsake starosti. Sprejemam tudi naročena dela, imam vsake vrste vzorce, da se lahko vsakemu postreže, tedi za boljši stan. Le pri meni, Vašem znanca in rojaku, kmetje, kupujte. Jožef Verdnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici, Šolska ulica.	6S2
Hiša z mešano trgovino, 2 zelen-jaka, okoli 1 oral njive, sado-nosnik, ob cesti ležeča, 15 minut cd železnice v Pekrah štev. 3 se radi smrti proda. Vpraša se tam-kaj._557
Trgovski pomočnik, vešč slovenskega in nemškega jezika, izurjen v špeeeriji in trgovini z železom, se sprejme takoj, ali tadi pozneje v trgovino Franc Korošec, Gornja Radgona.	559
Gostilna
v Gradcu, v sredi meBta, z zelo dobrim prometom, se radi bolezni, s hišo, koncesijo in vsem inventarjem pod cenilno ceno takoj proda. Naprej plačati je treba 20 000 K. Samo kopci naj pošljejo nemške ponudbe ped „J, P." Hauptpost, Gradec.	546
En fant doleten in trezen bi rad prišel h kaki cerkvi za cerkovnika in tudi za organista, Naslov peve upravništvo tega lista.	566
Dekla in hlapec. Boljša dekla, 20 do 40 let stara, poštena, ki je s možna samostojno kuhati za meščanske razmere ter vsa hišna (ne peljska) dela opravljati in ki ima veselje do otrok, se sprejme takoj pri učiteljski obitelji na deželi. Mesečno plačilo 14 K—, Istotam se sprejme pošten in trezen hlapec kot hišnik; plačilo po dogovora, Ponudbe se naj pošljejo na uredništvo „Slovenskega Gospodarja," pod naslovom „Dekla in hlapec".	560
Učenca poštenih starišev sprejme takoj Mat. Praprotnik, trgovec v Središču.	544
Na Spodnjem Hlapjl pri Sv. Jakoba v Slov. gor. se proda dobro posestvo zaradi družinskih raz-nnr. Posestvo ima vse poslopje zidano, opokano, in z of eko krito. Meri 89 oralov in Bicer: okoli 10 oralov njiv, 10 oralov travnikov in toliko sadonosnikov, in 9. oralov gozda. Cena za orsd je 900 kron; pa z vsem poslopjem in z vsemi poljskimi in Badnimi pridelki vred. Natančneje peve lastnik Kristl na Spod. Hlipji. 589
Na prodaj je lepo posestvo na prijaznem kraju, četrt ure od Ro-gaike Slatine, 5 minut od glavne ceste in žoleznice, v občini Tekačevo. Hiša z dvema sobama in eno kuhinjo, gospodarsko poslopje, vse v zelo dobrem Btanjn. zemljišče obstoječe iz njiv, sadonosnikov s košenino in dveh gozdov, cena je 5200 Kron. Več se izve pri Tomažu Pelko, posestnika v Tekavečem, pošta Rogaška Slatina.	564
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
hmhhmh Najsolidnejša in točna postrežba.
Za cepljenje trt
[ dobite edino dobre gumijeve trake pri tvrdkis
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina 8 papirjem in pisalnim orodjem.
Vlradne
zavitke
Ha debeló in drobnû I
220
Na debelo In drobno I
priporoča
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru, z natisom in brez natisa, vsake velikost i in kakovosti
HKHKKKHKHK
X.\.\Z£.\.\.\XX Pozor
„Kapljice za svinje". Ce;U.oeUeni<" "
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnll
Gosp. Janez E. piše : Prar dobro pomagalo!
kmetovalci in veleposestniki
Zelo dobro, rabljeno prevozno mlatilnico (Pntzdreseh-masehine), s katero se namlati na nro 400—700 kg zrnja in prevozni bencinmotor za 3 konjske moči se po ceni proda. —- Prodajam nove takgne stroje po zmernih cenah in ugodnih pogojih ter poslužim lahko vsled večletne sknSnje s strokovnjaškim nasvetom.
Jarij Skrbinšek,
531	posestnik v Hajdini, p. Ptnj.
mestna, lekarna pri c. kr. MARIBOR, Glavni trg štev.„15.
orlu
838
Marna sy. Cirila v Maribora.
Našim rodbinam priporočamo
Minsko cikorijo. 3W
Največja mizarska in tapetarska trgovina
arol Wesiak - Maribor
Tegethofova ulica štev. 19.
Pohištva in posteljne oprave
♦♦mhhhh pa naj nižjih jcenah.	h««
| Cenik in proračun zastonj.
Lastna mizarska in tap, delavnica«
F. P. Vidic & Komp.p Ljubljana
------ ___ tovarna zarezanih strešnikov "
ponudi vsako poljubno množino	lss
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivac
s pole^ao obrezo iu priveaai.n nascavkom „sisfciiii Maržo!»"
Bres odprtin navzgor!	Streli* papilnaau vara* prad nmhkmli
Najpreprostejše, najcenejša in najtrpežnejŠe kpSfj® Sfffih StdlfljdSfL Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Preselitev trgovine. *
o sploš. delniška dražba
Uiojam si ulj ud ao naznaniti, da sam ss preselil s svojo Irgovino iz Weber tilice v G iajflko ulico §t. 3 in bom
imel razven svoje dobro urejene delavnice veliko zalogo
¡5 zlata, srebra in kitajskega srebra.
Imel bom Se nadalje tudi predt skane vzorce in pečata.	Velespošto vanjam	552
Karal Kamer, zlatar in graver Maribor, Grajska ul^ca št. 3«
Cementne cevi,
tlakore plošče, STitrjskis korita« korita ZH iiapiljatl, kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov in Romanov cement, vsake vrste opeko ponuja po najnižjih cenah	558
Ferdinand Rogatsch,
Maribor ob D., Raiserjeva ul 26.
Slovenec Konrad Skaza,
ieUvnlea n t» cerkvena dela t St. Blriek, Oridas. ——————rrr. Tirol =====
za za
•e najtopleje priporoča ta vsa cerkvena dela. Velikanska caloga bv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki sastonj in trsnko. Postrežba solidna in hitra.	681
KXXKXXXKX*XX*KXXXKXXX
ces
Tarov"anje M» ŽlVljOlljO
Pragi	_
je elini slovanski dalniški zavod, ki iiiia dokazaao nij-nižje cene ia najbaljše zavarov. pagoja ter je zares v mrodaiil rokah. — Pojasnila o zavarovancu dajejo bres-plaSno: Gj.iera^ni z«top za v*e slovenske dežele v Trstu, ulica G. Donizetti, nadzorno z* Štajersko in Koroško v Miriboru, Wildearainer jeva u'.ica 22 (aadzoraik Ivan To-ma^ič) in okrajni zastopi v vjeh večjih slovenskih kraj^L
Samoslovenska trgovina
Fr. Lenart v Ptuju
ima v svoji novi zalogi veliko izbiro najnovejšega sukna za moške ter volne za ženske obleke.: Potem mnogo trpežne hlačevine, tiska, satina, celirjev, tkanine, svilenih in drugih rut ter vsakovrstnega platna za životno in posteljno perilo po primernih cenah. Nadalje ima tudi moško perilo in gotove hlače iz hlače-vine po zelo nizki ceni»
Tudi razumništvu iz mesta kakor iz okraja lahko ustrežem z različnim modernim blagom.
Najtopleje se priporoča
Franc Lenart v Ptujn,
manufakturna trgovina,
Novo! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta H
Najnovejše in najboljše sredstvo zs rsBt las ia di lasje postanejo gosti 864	in dolgi, to je:
RastoIšt.Ih
Odstranjaje prhi]«] na glavi in vsako kožno bolMua. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo Cena franka na vsako pošto 1 lonček X 3 60, 2 loaSka K 5'-. Pošilja se po poštnem povzetju ali če s? pošlje dinar naprej. Prosim, da se naroči le pri mani pod naslovom:
Lekarna m St. Trojici, Daljni MMjac 250, Slamija.
505
Razpis stavbe.
V Cirkovcah pri Pragankem se odda stavba novega župnišča za proračuajeno svoto 26 9885 73h. Stavba mora do 1. novembra 1910 priti pod streho in do 6. ju'ija 1911 biti popolno ju gotova, Stavbeni odbor si pridrži vse vožnja materijala, na kar se je pri ponudbi oz'rati. Pismene in zapečatne ponudbe naj se pošlejo mjpozieje do 15. julija t. 1. do 12. nre opoldae župnijskemu uradu i3totam, na kar se ot zorijo in delo odda proti vlogi 5'7o varščine od stavbenih strošior.
Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled vžap-nijskem urada v Cirkoveih. btavba se odda skupno enemc podjetniku.
Cerk. stavb, odbor si pridrži pravico si izbrati ponudnika ne glede na vičino ponudbene cene.
CerSveni-stavbeni odbor v Cirkovcah, dne 29. juaija 1910.
Matija Terčko.
^^B^^l^b Sa H^fe d* ita dffit

■n
Spoietarska liudska. posojilnica v MARIBORU
..Ji.	I	1 J
registrovana zadruga z neomejeno zav^o
MT Stolna ulica št. S (med glavnini trgom in stolno cerkvijo
'iMj&jiV. ■«¡•«55 ■' 'i- a
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mosečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4»/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5Vi°/o in na osebni kredit po 6°/0- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnja za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača kolek».

! !
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek cd 9. de 12. dopeldee in vsako soboto <>d 8 do : 2 dopoMfcft. farsemi! praznike. — V aradnih urah se sprejema In it-plačuje denar.
pojasnil* ¿e dajejo
in prošnje sprejemajo vsaV delsmik ci 8,—12 dopoldne in od 2.—5. popo^ce	6
1
Potejllnifit Ima tndl na rat^oli^e domaf* broniln«
Odgovorni urednik: Pran Rikevlč.
Tisk tiikame 8». Cirila v Mariboru
Največja zaloga kmetijskih
==== strojev in sprejemanjepopravil
Franc Kampuš
» t
priporoča vsem kmetom najnovejše vitle ali ge-pelne, vitelne mlatilnice, najnovejše ročne mlatilnice, najnovejSe slamo-reznice, reporeznice, ve-jalnike, žitne čistilnice, pluge, brane, mline za jabolke in grozdje mlet, stiskalnice ali preše, stroje za kosit, obračat, grabit, za sejat itd. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev vsake vrste, tudi na-ročuje vsake vrste motorje na bencin in sesalni plin, stroje za o-peko, opremene za opekarne, Železje na mline in Žage, ima najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak doma melje na roko, na viti ali gepl. Tudi najnovejše mline na motorje in na vodo, vse stroje ima od tovarne Ježek, mlini celo domači izdelek. Nizke cene, ugodni plačilni pogoji. Pride vsakemu kmetu na željo domu, da se dogovori, brezplačno, ne da bi moral kdo pot plačati. 459
Delavnica za popravila!
s
CO
»cd
S
•a s
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni rte in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 3'60 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4'—
Budiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2-—
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fahrenbach
urar in očalar Maribor, 6o8P°8ka Ulica 26.
Kupujem zlatnino In srebro. T3M
S»1©% tenejc
Hospic pri Sv. Duhu
ob divnem Bohinjskem jezera (525 m) poleg cerkvice sv. Daha, ki ga je zgradilo „Kranjsko dnhovsko podp.
društvo", združen s penzijonatom, je najlepše
letovišče za duhovnike
ki iščejo odmora in okrepčila r svežem planinskem zraka. Sprejemajo se po možnosti tadi drugi gostje.
Popolna oskrba, zmerne cene: soba 2—3 K, hrana brez pijače 4 K na dan. 26 popolnoma opremljenih sob.
Hospio je oddaljen 7 km od železnične postaje Bistrica-Bohinjsko jezero na Kranjskem in nudi krasne sprehode v zaraščenih gozdih. Z verande krasen razgled po jezera. Kopališče, vožnja po jezera.
Izlet k Savici (1 in pol ure), na planine Triglav (9 ur), k Triglavskim jezerom (4—6 ur). Pošta trikrat na dan.
Neposredna bližina cerkvice sv. Daha nudi duhovnikom priliko vsak dan brati sv. mašo.
Oglase sprejema: „Dnhovsko podporno draštvo v Ljubljani".
Letovišče jo za goste odprto takoj, vendar naj se reflektanti oglasijo pri društvu, da bo mogoče za posameznike določiti čas nastopa, ker je na razpolago, kakor rečeno samo 26 sob. Sploh priporočamo, naj vsak, ki misli v letovišču ostati več dni, naznani svoj prihod preje pri „Dnhovskem podpornem draštva v Ljubljani", ker mu sicer ni mogoče zajamčiti prenočišča.	524
,Križevska opekarna1
draštvo z omejenim poroštvom s sedežem v Krlževclh na Murskem ===== polju, s temeljno glavnico 200.000 K. =====
To slovensko kmečko podjetje ima veliko zalogo raznih
ilovnatih izdelkov
kakor: zidno opeko, zarezane strešnike sistema Steinbruck, žlebnjake itd. izvrstne kakovosti po nizkih cenah.
Tovarna z najmodernejšimi stroji stoji kakih 200 metrov oddaljena od železniške postaje Križevci na lepi ravni cesti.	52 Podpirajte edino slovensko kmečko industrijelno podjetje z naroČili pri vodstvu. — Naročila pošiljajo se pod naslovom:
„Križevska opekarna11 v
oddamo od d^nes naprej vsakovrstne gramofone, enfone in plošče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljSi pomnožeralni aparat „levograf" ¡¡a 20°/0 znižano ceno kakor doslej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ugodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.	271
Ogromno
denarja si lahko prihranite ako takoj naročite cajga-ste ostanke za ženske o-bleke, 20 metrov po 8, 10 in 12 K, iz narodne vele-trgovske hiše
R. Stermecki, Celje.
Zelo nevarno je
postiti nepokrito tndi najmanjšo rano, ker lahko nastanejo iz nje težke rane.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, za K 7"— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avstro-ogrske monarhije. Pozor na ime izdelka, izdelovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM DRLU"
PRAGA, Mala strana, vogal NernfloTe nlice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.	250
I • od motorja oddaje 100 kg po 25 K. Bi
Tiskarna sv. Cirila, Maribor 0
Stampilje ■
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Olje

za razne stroje oddaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K.
XX
PODLISTEK.
Blisk mu je rešil življenje.
(Iz hrvatskega prevel —g.—).
Boj z Buri je končan.
Glasovi so dohajali že prej, da nastane kmalu mir. In mir je nastal. .Tako je bila ta vojska za pravico brez koristi, zastonj se je prelila kri toliko starcev in mladeničev! Ni čuda, ako je bilo ogorčeno v-sako bursko srce napram 'Angležem.
Daleč na deželi, 12 ur hoda od Pretorije, je stal lep, burski dom. Za Časa vojske je bil ta dom zapuščen, a sedaj, ko je boj nehal, je prišel zopet njegov posestnik s svojo ženo in dvema sinovoma, da zopet postavi razdrto domovanje in obdela opustošeno polje.
Nekega večera sedita oče in mati pri večerji. Manjkal je starejši sin Tomo. Odšel je s puško na polje.
Iz daljine se je valila nevihta in se naglo premikala ter jela besneti krog njegovega doma. Blisk je Švignil za bliskom, grom je bobnel, vihar Šumel.
„Oče", vpraša Fred, mlajši sin, „oče, čital sem v časnikih, da je neki Anglež fotografiral blisk. Kako se more to zgoditi? Saj se ne ve, kdaj se bo za-bliskalo in ne traja tako dolgo, da bi bila slika gotova?"	|
„Blisk se fotografira sam, moj dečko," odvrne stari Bur, „Ti samo nastaviš ploščo, lečo pustiš odprto in jo nastaviš proti nebu. Prvi blisk bo že deloval na njo."
„Ce je tako," reče Fred, „hočem takoj s svojim aparatom poskušati. In Vi mi bodete pomagali, kaj ne, oče?"	t 1 I !si
„Prav rad, samo priredi dobro aparat in pripravi več plošč, da napravimo več slik."
Fred se požuri. Komaj je preteklo pet minut, je priletel v sobo in zaklical:
„Pojdite hitro, oče, vse sem že pripravil, Z okna moje spalnice dobimo najlepše slike."
Nato je odšel Fred v spalnico in pripravil več fotografskih plošč.
Grom je bobnel, bliski Šo Švigali, Fred je deval ploščo za ploščo v aparat ter trdno upal, da se bodo posrečile. Ko je dal zadnjo, reče:
„To pa nastavim na ono poljano, tam-le." Komaj je nastavil aparat na tisto stran, se zabliska in zasveti ves kraj, a nato strašno zagrmi.
„Hvala Bogu, dokončala sva," reče Fred, a njegov glas se je komaj čul v tuljenju viharja. — Drugikrat bi ne hotel več stati v taki noči pri oknu."
„Sedaj pa k počitku," reče oče, „in jutri pregledamo plošče. Lahko noč!"
II.
Drugi dan je prebudilo Burovo obitelj glasno trkanje na vrata. Ko jih stari Bur odpre, vidi pred seboj angleške vojake, ki so ga motrili z mrkimi pogledi.
„Kje je Vaš sin Tomo?" vpraša vodja Čete. „Takoj naj vstane in pojde z nami."
Za malo časa stopi mlad mož pred angleške vojake.	¡a j*
„Kaj želite od mene?" — vpraša jezno.
„Najprej pojdite z nami, potem Vam povemo, kaj želimo," odvrne vodja in potegne mladeniča seboj. „A vi" — se obrne k očetu, „pojdite tudi z nami, ker ste potrebni za pričo,"
Težkim srcem sta šla, oče in sin z Angleži, in komaj sta brzdala svojo jezo. Kako pravico imajo, da tako postopajo z njima?
Nekako sto korakov nižje doma obstoje. Tu je ležal na vlažni travi angleški častnik. Brada in obleka mu je bila vsa premočena od prošle noči. Bil je lep, mlad Človek, ki je delj časa hodil za lepim bur-skim dekletom, Marijo Thorwald. — Bil je mrtev. Ne daleč od trupla je ložal lovski nož, s katerim je bil častnik umorjen. Na ročaju noža je bilo vrezano ime „Tomo Walter".
„O Bog!" zavpije mladenič preplašen, — „Moj nož, kako je prišel moj nož sem?"
Mesto odgovora pokaže vodja, mrtvega Častnika. „Ce bi umorjenec znal govoriti," spregovori ostro,
„bi Vas označil kot ubijalca; ali mesto njega govori dovolj jasno ta nož, ( in Vi ne morete tajiti ničesar. Znano je, da ste Vi sovražili tega človeka, ker je rad imel deklico, katero i Vi ljubite. No, nifi Vam ne more pomagati. V imenu kralja Vas vjamem radi zavrat-nega umora angleškega častnika, Z menoj!"
Dasi je Tomo dokazoval svojo nedolžnost, so ga vendar-le uklenili in odpeljali pred sodbo 55 Pretorijo.
11 L.
Bile so sicer težke priče proti Tomu, a on je vendar zatrjeval svojo, nedolžnost. Ni tajil, da ljubi deklino in da jo misli poročiti, a odločno je tajil, da bi imel kedaj namen, umoriti angleškega častnika. Da se je našel tam njegov nož, ni moglo priti drugače, kakor da mu ga je kedo ukradel. V oni nevihti je bežal kar je mogel, da bi prišel čim prej domov. Pri tem se je spodtaknil, padel in udaril tako hudo z glavo ob tla, da se je onesvestil. Ko je prišel k sebi, je že deževalo. Opazil je, da leži na hrbtu, dasi je padel na obraz. O tem seveda ni dalje razmišljal, bežal je domov in se ni več brigal za padec. Ko je ležal brez zavesti, mu je moral nekdo vzeti nož, katerega je nosil za pasom in ž njim umoril častnika.
Na to okolnost je opozarjal branitelj mladega Bura, a temu so se vsi posmehovali.
Po zaslišanju več drugih prič je bil Tomo Walter obsojen na smrt. . .
Žalost je zavladala v hiši ubogih starišev. Vest, da je Tomo obsojen na smrt in da bo v kratkem usmr-čen, je starega Bura potrla. Jokal je, kakor, dete.
Za nekaj dni se spomni Fred svojih plošč, na katere je bil fotografiral blisk in ki so ležale pozabljene v aparatu. Odšel je, da jih pregleda. Prva ni usgela, tudi druga ne. A tretja je kazala Čudno sliko bliska, ki je Švignil po temnem nebu in razsvetlil ves kraj. Začne pozorneje premotrivati ploščo predmeti na nji so bili jasni in zagledal je tudi neke človeške podobe.
„Oče", vzklikne (Tomo, „poglejte, kako lepo se je posrečila ta slika. Pa Še nekateri ljudje se vidijo na
plošči."	< I 1 Mnfl
Stari vzame ploščo in jo drži proti luči in gleda.	- . i Ji i-lvllJ
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastili hiši: „Hotel prk belem volu64 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje
HOTEL
„Pri belemvolu"
priporoča
svojo veliko gostilno
* *
30 sob za tujce po jako nizkih cenah fljakepijo v Hiši Dobra in točna postrežba.
obrestuje
hranilne vloge po 41/s% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom
domače nabiralnike
na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K.
posojuje
na zemljišča po 5%" do 5V20/o» ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo la&t proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
Za vplačila po poŠti se dajejo zastonj pošt. hpanilnične položnice.
Uradni dan s vsak torek in petek dopoldne.
838 Vprašanja in prošnje se sprejemajo ml flan, izTzemši praznike dopoldne od 8.—12. ter od 3—6. ure popoldne.
Novo 961 Čitaj! Pozor kmetje i fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št. I.
Deluje, da brke in brada postanejo gosti - i	mi	\n dolgi, odstranja prhljaj in vsako drn-
goki/žno bolezen z glave.Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznalnih pisem. Cena na vuiko pošto franko 1 lonček K 8'€0, 2 lončka K 6'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če Be pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
Letoma pri Sr. Trojici, Eo!jii Hihouac 250, Slavonija.
Izjava.
ceneje
bom prodajal, zato ne pozabite se oglasiti v novi trgovini
Viktor Ušem v Braslovčah
hodite vedno k domačinu, kjer kupite vse po najnižjih cenah in samo sveže dobro blago, postrežba najsolidnejša in poštena.
Jajce, maslo in vse druge pridelke plačam najdražje.	5i2
Zahtevajte v gostilnah katoliško narodne liste: Slov. Gosjiodar, Straža.
„Nebeški Bog," vzklikne hipoma,, „to je umor angleškega častnika I"
In tako je bilo v resnici. Slika je bila spopol-njena in v najusodnejšem trenotku se je videl morilec,. kako je zasadil nož v angleškega častnika. Obraz se je razločno poznal. Morilec ni bil Tomo, ampak nek mali človek s polno brado, oblečen v obleko angleškega vojaka. Zraven je ležal drug človek kakor mrtev in lice mu je bilo obrnjeno proti nebu.
„Veliki Bog!" dahne stari Bur, „moj sin je ven-dar-le nedolžen! Kako čudovito zamore pokazati ta slika njegovo nedolžnost! Jutri grem v Pretorijo in jo pokažem na sodniji."
„Jutri?" — vpraša za hip sam sebe. „'Ali ko bi bilo že prepozno jutri? Ne, danes, takoj sedaj grem in vso noč hočem jahati."
Takoj odide v hlev, si osedla iskrega konja in odjezdi v mrko noč. Ni se zbal največjega napora, da le reši sina. In baš o pravem času je prišel. Smrtna obsodba se je že potrdila in drugi dan bi moral biti Tomo ustreljen. Stari Bur je bil takoj pripuŠČen pred sodnika, kateremu je vse povedal, a njegovi dokazi so se čuvali kot največja tajnost.
Ono iotografijo so povečali, pomnožili in razposlali na vse vojaške oddelke. Deset dni za tem so našli pravega morilca. Priznal je svoj zločin, da je u-moril častnika iz maščevanja, ker ga, je brez potrebe v službi grajal. Nož je z drugimi vrednostmi vred vzel iz pasa Tome Walterja in ž njim zabodel častnika — prav tako, kakor je branitelj Tomejev pri zaslišanju poudarjal.
.Tomo Walter je bil oproščen in spuščen domov; pravega morilca pa je zadela zaslužena kazen.
Nekoliko mesecev za tem, ko je bil mir že popolnoma sklenjen, se je poročil Tomo z Marijo Thor-vvald, ki je postala zvesta žena mlademu možu, kateremu je blisk rešil življenje.
Proti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žganje. Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski
ulnda-cvet"
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Franca Kossuth-a:
Blag. gospod Bal&zsovich Sandor, lekarnar v 8zent-6yorgy. '
„Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z „Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossuth.
Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz
Szeklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit
in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tuli najmočnejši Franzovega žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dušo!
„Inda-CTet" se dobi pri izdelovalcu Baldzsovich S&n-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303

h
Izvrstni molitvenih!
so:
Herg, Venec pobožnik motita m
sy. pesmi .	. K 3-60 Rozman, DBhlišhBbokrk«
Venec svetih pesni.	■
Prijatelj otroški .	.
Sv. Opravilo . .	.
Vsi ti molitvenlkl se doblje tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 rta. za 1 knjigo.
Tifavina tiskarne sv. Cirila = v

h i
Štefan Kaufmann
trgovec i železom 23
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni' postrežbi.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluJi
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje b ušes, šumenj« po ušesih In nagtahost
tndi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „zur Sonne", Gradeo, Jakominiplatz 24. 108
Z mojo
240
!! umetno moJtovo esenco
si lahko vsakdo z malimi stroSki pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Marijin otrok.
Vodilo za ude Marijinih družb,
drugi natis, priredil in založil P. Lavrencij Goppel, Ord. Cist. 1910. V natieek dovolila preč. kn. šk. ordinarijat v Ljubljani in veleč. gosp. opat Fr. Gerard, Ord. Cist. v Za-tičini. Tisk in vezava J. Krajec nasl. v Novem mestu. Ce\ na: v usnje vezana knjižica z rudečo obrezo K 1*80, z zlato obrezo 2 kroni, po pošti 10 vin. več. Dobiva se naravnost pri založništvu v Zatičini (Kranjsko), v prodajalni Kat. tiskovnega društva (Ničman) v Ljubljani in po knjigarnah. Knjižica je glede izvrstne vsebine, kakor tudi glede priročne podolgovate oblike in lepe vezave priporočila vredna.	511
1% - 2
težje postane-jo svinje vsak dan po dr. Zeli* nerjevi svinjski krmi. Tri krat redilnej-še nego koruza. 50 kil z vrečo K 11-50 iz tovarne, 1. za rejo II. za pitanja
HIT /v lir /v ii Poviša donesek mle-
V¡1) Ki) ka kra^ za 1V2 do 2
„ifAUinv utra od glaye indne_ va. K 7*50 stane 50 kg iz tovarne.
| [¡[Razpošilja tovarna prvih krmil
I brata TAUSSKT,
Dunaj, II. Praterstrasse 15*
499	Prospekt „Goldgrube" zastonj.

' Oez 30 let obstoječa, dobro vpeljana"
= gostilna =
v prometnem kraju, na najboljšem | prostoru, pri farni cerkvi se po ceni proda. Vpražanja nasloviti pod: „Sar. ' ajska dolina" na upravništvo Straže, i