233. številka. Trst, v četrtek 10. oktobra 1901. i \ ^Tečaj XXVI ,S^1cost It t « enkrat aa ruun aadttl) k« pr «« Hi. »t 4. ari i»»4<»: za oeto leto...........24 kros za pol lata .........12 m ca nit im *........ ta Bf»f...........2 Kroni • ."i'nino e pia-*e -»ti uaprap. Na j** i? 3 m i»ifl<>#» m- ri«i1 računajo po vrtush v petitu. Za »enkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtnice in javne zahvale domaći ogiani itd. ne računajo po popodbe Vsi doDiai naj ae pošiljam uredništva Mefrankovani dopisi se ne nprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in uplane upre* j«mi apravnlfttvo. Naročnino in oict&B« plačevati ioeo Trst. Urcdnlfttto in tlakama se uahajala v liti Uarintia Siv. liž. UpravniStfo, In • rejemanje tnaerulov v ulici Molil 1'COIO H, II. MRil-lt. :s~tajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost* Nagnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brezobzirnost Madjarov. Potreba odpora. ii. Ali te brezobrazuosti madjarske ne ob-čut •<> samo nemadjarsk^ nnrodn*>sti v oni drugi polovici monarhije; ta brezobraznr>st se ne zadovoljuje s tem. da po jej »dežele krone sv. Štefana« v domeno. Ta madjarska brez-obraznost je marveč frila ekspanzivna ; pretesno jej je na madjarskem globu. Ona sili dalje preko mej, da jo tudi mi v tej polovici monarh je občutimo p<» vsem životu do slednje koeti, do slednje žilice. Ta madjarska hrezobraznost poeeza v vse javno življenje, v vse t fere interesov tudi te polovice monarhije, kateri pravimo — v razi kovanje od one druge polovice — Avstrija, odkar je I »i 1 leta 1 *1>7. ustvarjen najveći greh na monarhiji Habsburgov. l)a, najveći ureh je bil to, ki ga ima na vesti pok. grof Beust : ta greh je — duvalizem. ( lovek se mora prijemati za glavo, ko razmišlja o nesrečuem č;nu. ki je monarhijo razkrojil na dvoje in tako: a) da je nje aktivneji, napredneji, kulturneji del potisnil v j k. po! no zavisno t mi onega druzega; in h) da je v onem drugem delu izključno gospodstvo izroč.l elementu, ki niti kulturen ni, ki n ti ne spada v rodbino evropskih narodov, zlntk česar je navstalo dvojno vnebovpijoče, ne za- -ano zl«» I prvič, da so vsa nemadjarska, kulturi pristopna plemena v oni drugi |>olo-vici pr sla pod peto nekulturnemu življu ma-djarskemu : in v drugo, da so pokrajine, te polovice, stoječe na razmerno visoki stopinji kulture, obsojene v obnemodovalni Madjari so prišli v monarhiji do take mere politične in narodne moči, ki je v kričečem naspretju z vsemi kvalitetami njihovimi, ki ni opravičena ni po stopinji njihove kulture, ni j»o številu njihovem, ni po njihovi možnosti, najmanje pa po volji njihovi za idelovanje v skupni blagor skupne monarhije. Kakor smo rekli že gori : človek se prijemlje za glavo, ker to presega njegovo zdravo umevauie, kako se ja mogel najti avstrijski državnik, svetovalec krone, ki je mogel skleniti pakt za tako razdelitev monarhije, pakt, ki je prinesel take fiekte?! In vendar se je našel ! Grof Beust se je imenoval. Še neumevneje in gorostasneje je vprašanje, kako so se mogli v tej naši polovici najti politiški činitelji, ki so z Reustom sodelovali na takem razbitju države ! Reustovo }M>četje nam pojasnuje vsaj jeduo okolnost : on ni bil Avstrijec, on je bil tujec ! Poleg vse druge nesreče nam je usodno leto 1SG6 prineslo tudi še to jedno po vrhu : grofa Beusta kakor ministra za vnanje posle in potem ministerskega predsednika, v kateri lastnosti svoji je v letu 1867 izvršil usodno razbitje monarhije na dvoje. Kakor rečeno, on je bil tujec, došel na Dunaj s kraljem Saksonskim po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu, in kakor tujcu se mu ne bomo čudili, da ni imel ni srca ni pravega zmisla za interese monarhije in da se morda niti zavedal ni vse gorostasnosti svojega početja. Reustovo početje, kakor tujca, si je na vse zadnje se možno razlagati, ali početja avstrijskih poli tiskih krogov, ki so ga vspodbujali in morda tudi zaveli v razbitje monarhije in v zasnovo duvalizma : tega si človeški razum jednostavno ne more razlagati . . . Ali morda vendar ? A da, da ! Tudi početju nemških politikov, ki so v odlični meri sodelovali na zločinu Beustovem, na škodo celokupnosti monarhije, je znan motiv ... Pa še kako nizek, sebičen in umazan je bil ! Da bi mogli sesati to polovico, da bi jo mogli ukloniti v jarni svojega strankarskega absolutizma in tiranstva, so liberalni Nemci prepustili ono drugo polovico nekulturnim Madjarom; a ker je v oni drugi polovici zavladal »liberalizmu« naših Nemcev {k)vsem soroden židovski libaralizem, so pa se našo polovico popolnoma podredili oni drugi polovici, so žrtvovali kos za kosom od samostojnosti in suverenitete te polovice notri v svojem lastnem političnem življenju ter istotako kos za kosom od političnega vpliva in moči avstrijske polovice v politiki monarhije na zunaj. Tako nesrečno se je polagoma zasukalo razmerje v razdelitvi moči med obema polovicama, da je brez-obraznost Madjarov v vedenju nasproti tej polovici monarhije že tako narasla, da imamo prebivalci v tej polovici monarhije že nekak tak občutek, kakor da smo vazali plemena madjarskega in kakor da smo istemu dolžni plačevati tribut . . . Dopolnjeno je! (Glas iz učiteljskih krogov na Goriškem.) Kaj je dopolnjeno? Organizaciia našega učiteljstva! Toliko časa smo organizovali in reorganizovali, da imamo konečno deželno učiteljsko društvo, ki je jadralo lani »unter deutscher Flagge«, imelo -predsednikom učitelja od »Deutscher Schulvereina« ter slovenskim listom razpošiljalo nemške tiskovine in dopise. V tem društvu je odletel nemški predsednik, tja na Solnograško menda, a ne vsled vpliva slovenskega učiteljstva, ampak slovensko-laško društvo ee je proti svoji volji iznebilo tega predsednika. Z njim je menda odjadrala tudi »deutsche Flagge« in kar je bilo združenega ž njo. To pa se je zgodilo le slučajno. Poleg tega društva, za katero se ne zanima učiteljstvo v posebni meri, imamo v Gorici še staro okrajno učiteljsko društvo, kjer pod patronanco stare korenine učiteljev nosijo zvonec nekateri vročekrvneži. Le-ti se odlikujejo z neko samooblastnostjo, ki se je že večkrat pokazala v preobilni meri, tako tudi dne 2. t. m. na letnem občnem zboru. V tem društvu prevladuje * naprednost«, ki se odlikuje v marsičem drugem, le ne v pravi naprednosti v blagor šoli in učiteljstvu, kajti društvo zapuščajo učitelji (in učiteljice) v preobilnem številu že dalje časa. «Naprednjaki« ne ponašajo z neko samooblastnostjo, ki preseda zrelim možem , ki se društva izogibajo. In konečno smo dobili še »klerikalno« društvo t. j. j> o d r u ž n i c o »Slomškove zveze« — p°leg društva katoliških učiteljic pod patronanco dr. Jos. Pavlice, prof. bogoslovja. — Ved n i napadi v okrajnem društvu, a poleg tega nedelavnost istega je rodila novo društvo dne 3. t. m. Zdatna opora novemu društvu je duhovščina, ki je vzela odpadnike v svoje okrilje. PODLISTEK 8 Pepelčica. Spisal Ksaver Šandor Gjalski: prevedel Radi. llkratu nisva bila več sama. Isto tako, kakor mene, je pustila stara dekla sedaj v sobo zopet dva mlada gospoda. Kden njiju mi je bil znan. Bil je grof Lujo Direnbach, veleposestnik v sosedstvu, mlad in jako pri-kupljiv Človek. Odlikoval ne je, ker ni bilo v njem niti sledi tiste ošabnosti njegovih stanovskih tovarišev. Mogel si drugovati z njim dneve in dneve, a nisi opazil niti znaka tište smešnosti. kateri za padajo navadno ljudje, ki bi hoteli biti aristokratje, ker imajo pred priimkom kak naslov in ker si morejo dati naslikati na kočijo grb, in ki glavne svoje vzore, katere želć doseči, iščejo v različnih kazinah raznih velikih mest. Zato pa se je poglavitno trudil, da si izobrazi duh in srce, a svojih tovarišev ni iskal med kavalirskimi oficirji in puhloglavci. Bil je izvrsten ekonom in izobražen in načitan človek. Ljul>o mu je bdo, da se je družil s pravimi aristokrati — z vitezi duha, kakor pravi Heine. Drugače pa je bil veseljak, sposoben za vsako nedolžno salo in vedno navdušen za lepo in dobro. Po zunanjščini je bil pravi potomec močne in zdrave germanske rase, — močan v telesu, mišicast, visok, rdeč in plavolas. (Jim me je zagledal, je pritekel k meni in me naprosil, da predstavim gospici njega in prijatelja Stanislava N., poljskega umetnika — slikarja. Ta prijatelj je bil izredno lep človek. I Na prvi mah je osvojil človeka s svojim ugodnim nastopom, odlikujočim se z ele- ganco in neko naravno jednostavnostjo. Bil je moder in v vsem je nosil tip severne rass. Modre velike oči so bile navdahnjene s sanjami in pogledom, spuščajočim se v daljavo. V njih sta bila izražena dobrota in nežnost, a vendar je žarki kres temnih zenic izdajal neko silno odločnost in močno voljo. Visok in močan v telesu, imel je vendar nenadno nežni roki — to sem zapazil takoj — popolnoma fini ženski roki, ozki v dlanu in dolgi v prstih. V oni dobi je bil že slaven mojster — velik umetnik, ki se je smel ponašati s priznanjem velikega Matejka*). Njegove slike so dobivale povsodi veliko priznanje, in da-si mu je bilo nekaj nad trideset let, vendar si je s svojim kistom pridobil že velik imetek. Grof je priznal očito in glasno smejč se, da sta prišla, ker sta znala, da gospe Mo-nike in njenih hčera ni doma, in ker sta želela videti gcspico Ivanko, katero gospa Mo-nika tako skrbno skriva. Sirota je bila vsa razburjena. Ni znala, kam bi se dela. Pa tudi v tej zmedenosti in zadregi, v kateri je bila sredi samih njej neznanih ljudi, mučila jo je vendai največ skrb radi dela. Da bi se razvil kak govor, v Katerem bi rekla ona svoje mnenje, na to ni bilo niti misliti. Le sramežljivi »da« ali »ne« jej je prihajal preko ustnic. V ostalem pa ni bilo uiti treba. Grof je bil tako zadovoljen, ker se mu je nakana tako dobro posrečila, da je vodil skoro vso zabavo. Poljak je največ molčal, ker se je popolnoma zatopil v opazovanje lepe devojke. Skoro da ni niti obrnil očesa od nje. In kedar sva ga poteg- Konečno, da slika bo popolna, naj še dostavimo, da je tudi učiteljev, ki niso v nobenem društvu! Dopolnjeno je torej! Pred leti je bilo učiteljstvo še vse edino v edinem okrajnem učiteljskem društvu. — Ugled tega stanu je rasel tako, da se ga je moralo uvaževati tudi nehote. Dobilo je bilo svojega zastopnika v »Slogi« v osebi predsednika okrajnega društva, starine g. I. Juga. Zal, da je le ta zanemarjal dolžnosti svoje kakor odbornik edinega, merodajnega političnega društva. Vsled tega zanemarjenja naši poslanci nito uvaževali tipravičeuih želja slovenskega učiteljstva. Ker pa je vprašanje o zboljšanju gmotnega stanja sililo vedno bolj in bolj na površje, porajali so se znani napadi v glasilu slovenskih poslancev na učiteljstvo. Nasledek napadom je bil odpor, ki je imel zaane posledice. Učitelji so postali jeziček na vagi v »Slogi«, na občnem zboru pred letoma. Dotle je bilo učiteljstvo vsaj na zunaj jedino, vsaj v glavnih vprašanjih. S pomočjo učiteljstva in tudi vsled njih vprašanja je nastal raskol na Goriškem. Pole a z a 1 a seje politična nezrelost, kateri nasledek so sedanje razmere, obžalovanja vredne razmere tega stanu. Uresničil se je izrek : d i v i d e e t i m-pera. Razdvojeno je in vladano. Več>na je pod uplivom »narodno-napredne« stranke, manjšina pa pod vplivom »Slogine« stranke, kjer ima duhovščina glavno besedo — ostanek pa — sameva. V plačilo takim razmeram dobiva učiteljstvo dan za dnevom napade v goriških listih: danes napada »Soča« in »Primorec« klerikalne učitelje, jutri povraća šilo za ogojilo »Gorica« in »Primorski list« pa naprednjake. Tako smo prišli srečno med kladivo in nakovalo! Dober tek! Zdaj je konec vsem zahtevam, zdaj je splošna zadovoljnost v stanu...! Vsakdo je svoje sreče kovač — pravi pregovor. Popolna resničnost se kaže tudi v tem primeru. Torej tovariši, le nabijajte po svoji koži, da bo odmevalo daleč po domovini okrog. Druzega niste vredni, druzega ne zaslužite...! Pravo življenje v nabijanju prične šele zdaj, ko je ustvarjena »načelna« razdvojenost. Na jedni strani naj poje »liberalno« kladivo, na drugi pa naj se le odmeva krepko s »klerikalnega* nakovala! Vidi se, da je slovensko učiteljstvo pravi tip stare slovanske segel v neslogije naše življenje, ker *) Svetovnozuan poljski slikar. Op. prel. nila v razgovor, bilo je vedno, kakor da bi se prebudil iz sna. Nismo ostali dolgo časa. O odhodu nas je vprašala dekla, kaj naj reče gospodinji? Grof se je nasmehnil in rekel, naj pove, kdo je bil v Lepi Vesi, ali da ni treba pripovedovati, da smo bili pri gospici Vanki. »Vem, vem! Oh, hotela sem baš njih gospodstvo prositi, da ne bi nič omenili pred njeno milostjo.« In gospa Monika res ni izvedela, da smo videli Vanko. V ostalem pa jej je bilo tako žal, ker ni gospa počakala doma, da jej ni prišlo niti na misel, da je grof videl Vanko. Dva tri dni potem sem bil zopet v Lepi Vesi. Prvo je bilo, da mi je gospa Monika izrazila svojo žalost, ker je ni bilo doma, ko je prišel grof na obisk. In ko sem potem moral z njo razgovarjati o poslu, je vsak hip pretrgala pogovor z vsklicl, kako jej je žal — oh ! kako jej je žal, sker je grof ni našel doma. Pri kosilu ni zopet skoro nobena druga beseda pala ne od njene strani, ne od strani njenih hčera, nego da je škoda, ker niso bile doma. (Pride še.) brez nje ne moremo živeti. — Srečni časi se bližajo slovenskemu uČiteljstvu na Goriškem. Kakšne nasledke pa l»odo imeli nesloga razcepljenost in strastni napadli ? Odgovor je lahek za onega, ki trezno misli ter ni omamljen od strankarstva. a učiteljstvotak položaj n e o b -rodi n i ć dobrega. S tem se ne približujemo ugodni rešitvi vprašanja o zboljšanju našega ^motuege stanja, le oddaljujemo se. Ol>eta se nam sicer jeden mandat deželnega poslanca od napredne stranke. Izvolitev njegova visi sicer še v zraku, a tudi če bo izvoljen, ni dosti upanja, da bo dež. zbor uva-ževal njegov in njegove stranke glas glede primerne rešitve učiteljskega vprašanja. Narod naš pa bo drugače v i d i I tako početje. Že do-lej, ko je bilo učiteljstvo jedino med seboj, imelo je težavno stališče med nego je v resnici prišlo. Od treh staročeških kandidatov, ki so bili postavljeni vsled kompromisa z mladočeško stranko, sta dva propatila, jeden pa. dr. Anton Steidl, pride v drugo volitev. Novi volilni red na Češkem določa namreč, da v slučaju, ako na prvih volitvah ni nol>en kandidat dobil absolutne večine glasov, ne pridejo takoj za tem ožje volitve, temveč prej še druge volitve, na katerih se voli na isti način kakor prvič; in še le potem, ako tudi na drugih volitvah noben kandidat ni dobil absolutne večine glasov, se razpišejo ožje volitve. Ker konservativno velejmsestvo vsled kompromisa prepusti jedno mesto deželnega odbornika usta-vovernemu (nemškemu) vele posestvu in ker bodo moral tudi Mlidoeehi paktirati s češkimi agrarci in jim prepustiti jeden sede/, v deželnem odboru, sestajal bo prihodnji de- našnn ljudstvom, ki ni povsod naklonjeno želni odbor, poleg najvišega deželnega tnar- novi šiili, ker starokopitnost, konservativnost šala, iz: f> Cehov (3 Mladočehi, 1 velepo- je našemu pri prostemu narodu le pregloboko sestnik in 1 agrarec) in 3 Nemcev, vcepljena, da bi se je mogel otresti. Mnogo Volitve na Ogerskem. O i z v o - je še taeib, ki bi raje videli svojega otroka litvi četorice Slovakov v zbornico Pn — kravah na paši, nego v šoli. ogersko piše »Slovenec« povsem primerno: Ved ni napadi v vseh naših listih, »Če pomislimo, kako grozovit je mavrski ki zahajajo tako ali tako tudi v najbornejšo kočo, omajajo še to zaupanje, kar gaje imelo učiteljstvo doslej. Kjer se dva p repi- terorizem med Slovaki, kako kruto jim jemlje birokracija vsa sredstva za narodni obsta nek, kako zapuščeni so Slovaki celo od onih, ki rata, smeje se tretji in ta g o - bi bili v svoji vesti prvi dolžni potegniti se to v o ni prijatelj naši šoli in ne zanje — če vse to 'pomislimo, moramo pri-našemu učitelj stvu in njega znati, da je pri teh volitvah slovaški narod sicer upravičenim zahtevam, pokazal, da ne umira, da ne gine, Ca v ea n t eousules !! ampak imav sebi še onom o- Opazovaiee. r a 1 n o silo, ki more narod dvigniti iz ponižanja in ga privesti do one višine, ki jo zasluži, c Politični pregled Izrašivši nado, da bosti volitvi, v kate- rih sta le vsled grozovitega pritiska podlegla V TRSTU, dne 10 oktobra I90i j siovaška kandidata dr. Mudron in dr. Stefa- Ureditev službe O gradnji novih novic, od kraljeve kurije uničeni, zaključuje Železniških prog. Glede naznanila želez- ljubljanski list: niškega ministerstva, objavljenega v državnem »Sicer nekaj slovaških poslancev v Bu- zakoniku, tičočega se urejenja službe o gradnji dimpešti ne bo moglo mnogo opraviti proti novih železniških prog, poroča se nam od stotinam sovražnikov. Kdor je imel priliko kompetentne strani sledeče : Dosedaj je bilo iz bližine opazovati, kako uprav p o ga n- vrhovno vodstvo gradenj novih državnih že- ska je strast, s katero sovraži madjarstvo iezm>kih prog |x»verjeno dvema oddelkoma že- druge narode, si more misliti, kako težavno lezniškega ministerstva, poleg česar je ob- stališče bodo imeli zastopniki slovaškega stajalo še posebno gradl>eno ravnateljstvo naroda v zbornici. A za enkrat je veselo za dunajske lokalne železnice. — .lednemu znamenje že to, da so Slovaki pokazali zgoraj navedenih ininisterijainih oddelkov svetu, da še žive, in da jim je treba dati le je bdo [»overjena vrhovno vodstvo grad- svobode, da treba ustvariti jim le človeka nje železn -^kih prog nižjega reda, drugemu vredne razmere, in ta narod bi krepko •ta <--»taI h železniških prog. Ker je vsled take razvil svoje lepe zmožnosti domovini v slavo razdelitve bilo vodstvo preveč nejednotno in i« občnemu napredku v prid.« bi posebno sedaj, v izvajanju investicijskega Proklamacija novega afganiatan. pn ^rarna, taka ureditev povzročala mnogo ne- skega emirja. Reuterjeva pisarna javlja, prilik, bilo je nujno potrebno, da se vsi ti da je najstarejši sin pokojnega afganistanskega pc* združijo v j »osebnem oddelku železni- emirja, Kabib Ullah Khan, proklamiran emir- ške*ra ministerstva. Temu oddelku bo nače- jem v Afganistanu. Njegov nastop vladarstva »oval tehnično izobražen uradnik z naslovom da so prif>oznaIi tudi njegovi bratje, »c. kr. sekcijski načelnik in re.vnatelj želez-. Vojna V južni Afriki. Iz južne Diskih gradenj« ter l>o isti direktno podrejen Afr;ke ^ihaja vest, da so Angleži v večih okra- železniškemu ministru. »h Kapata Xu imamo torej pre(1 stva. ki se bo imenoval »Ravnateljstvo želez- ^„j dve iraenitui dejstvi, ki nam s kričečo nišk.h gradenj«, razdeljen na več tehnič- lučj0 o^vetljujeti položaj na južnoafriškem n:h in administrativnih |*,doddelkov. Račun- l>0jiš5u. prvi faki je, da ravnokar praznu- stvo pa bo opravljal računarski oddelek že- jemo drugo obletnico, odkar je Kruger izro- lezniške^a ministerstva, kateremu bo dodeljena angleški vladi ultimatum, obvestivši jo, da posebna .Ekspozitura ministerijalnega raču- hofiej0 B|iri ,io za,lnje kaplje krvi |>ranit; ollelka za gradnjo drž. železnic«. gV0j0 neodvisnost in svobodo pred namerja- Novemu oddelku železniškega ministerstva nimroparBkim napadom; drugi fakt pa je, bodo podrejena »c. k. vodstva železniških da ^ Buri tako temeljito izf)0ini|i dano be- gradenj«, kijih ustanove na dotičnih mestih, kjer ^ 8vojega predsednika in patrijarha, daje ee bodo gradile nove proge. Tem uradom bo angleika vlada prjs,ljena proglašati obsedno poverjeno izvrševanje odredeb železniškega gtaiije — na g voiih lastnih tleh! Ta ministerstva in ravnateljstva železniških gra- dfUgi fakt pravi torej? da S() Buri tako vr}o denj ter nadzorovanje dotičnih del. braniH BVOja tla> da 8G siedoj;g prenesli svoje No vi deželni maršal galiSki. C. gibanje in bojišče na sovražnikov? tla in da kr. koresfM.ndenčni biro javlja, da je grof 8e poslednji uiti na svojih tleh in pred svo-Andrej Potočki imenovan deželnim mar- jjrai podaniki ne čuti več varnega. Ako dr-šalom gališkim, grško-katoliški nadškof S z e- žimo pred očmi ti dve dejstvi: dveletno tra- Obsedno stanje je proglašeno v okrajih Kapstadta, Wynberga, Simonsto\vna, Port Elisabetha in East Londona v Kaplandiji. Kitchener brzojavlja, da so angležke čete. korakajoče proti severo-zapadu in prekorači vse reko Revaan, dne 6. t. m. naletele na burske čete pod poveljstvom Bothe. Dvajset milj vshodno od Vrijheida se je vnela bitka, v kateri so bili ubiti jeden angležki poročnik in dva podčastnika ter 8 vojakov ranjenih. Buri so se umaknili, pustivši na bojnem polju jeden — voz. — Kruger meni, da bo vojna trajala še zel 6 dolgo, a da se slednjič zaključi s popolno zmago I5uro v. Zgube Angležev tekom dveletnega vojevanja so razmerno grozne: 75.5(>2 anglež-kih vojakov je postalo nezmožnih za vojno, izmed teh 3270 častnikov. Vseh mrtvih in ubitih so Angleži izgubili 17.472 (med temi 824 častnikov); ostali nezmožni za vojno, kateri so se morali povrniti v domovino, so raujeni in invalidi, in teh je 58.090. Dovolj žrtev je zahtevala ta pogubna vojna od Anglije do sedaj, a sedaj postajajo te žrtve vedno pogostejše. In zakaj je postalo toliko vojakov in njih družin nesrečuih ? So-li mari branili svoj dom in svoje družine? Bodi li imeli oni sloji, ki doprinašajo take ogromne žrtve, kako korist od te vojne ? ! Ako bi se tudi vojna zaključila najugodneje za Anglijo {kar pa [»ostaja neveijetneje od dne do dne), imeli bodo od tega korist le brezvestni angležki špekulanti, ki so le radi svojih zasebnih koristi dva naroda pognali v vojno. p t vek i pa njegovim namestnikom. janje vojne ggantske države proti narodiču, Volitve na češkem. Vsled novega ki šteje komaj toliko skupnega prebivalstva, volilnega reda na Češkem, po katerem so se 1 kolikor je Anglija poslala vojakov v Afriko—in za deželni zbor uvedle direktne volitve, se pa proglašenje obsednega stanja v Kapski kolo-razmerje -rrank v deželnem zl»oru, kakor je 1 niji, potem moramo priznati, da Anglija praznuje razvidno že iz včeraj priobčenega rezultata sedaj drugo obletnico Bvoje — sramote, pro- volitev v kmečkih občinah, precej spremeni. Starejše stranke so tako ua češki, kakor tudi na nemški strani izgubile precej svojega terena na korist novim radikalnejšim oziroma stanovskim -trtijam. Posebno se vidi to na nemški strani, kjer je liberalna stranka, lahko rečemo, popolnoma podlegla Schone-rerjevi stranki. Iz tega se da sklepati, da se bodo v deželnem zboru češkem bili od sedaj naprej še hujši narodni boji, nego so se bili do sedaj. No, Mladočehi so z volilnim vspe-hom v kmečkih občinah povsem zadovoljni, padanja svojega vojaškega ugleda. Ta druga obletnica vojne pomenja pa zanjo tudi poru-šenje njenega imena kakor civilizirane in humanne države! Anglija ni mislila gotovo, ko je izzvala to roparsko klanje svojim požrešnim borzijancem na ljubo, da bo sploh praznovala drugo obletnico te vojne; najmanje pa je smatrala za možno, da jo bo praznovala ob taki sramoti. Zgodovina pozna gotovo le malo primerov, ko sta bili oholost in od nenasitne požrešnosti izvirajoča brez-srčnost tako hudo kaznovani, kakor se je ker so pričakovali, da pride še mnogo huje, dogodilo to v sramotni vojni južno afriški.,. Tržaške vesti. Slovenski kanoniki v Trstu. Pod tem naslovom se bavi zadnje »Naša Sloga c zopet z imenovanjem prosta Petronio kapitularnim vikarjem. Konstatuje, da se res nekateri slovanski kanoniki pripomogli do tega imenovanja. Puljski list pravi, da ti namišljeno »slovanski* kanoniki nimajo ni slovanskega ponosa, ni prepričanja, dočim so njihovi tovariši italijanske narodnosti odločni in nepopustljivi v narodnem pogledu. »Slovanski« kanoniki pa so pripravljeni vsaki hip, da za sladko italijansko besedo, ako je prišla od višega, zataji svoje slovanstvo! To so pokazali tudi na volitvi kapitularnega vikarja. »Naša Sloga« se bavi tudi z latinsko okrožnico, ki jo je kapitularni vikar Petronio razposlal duhovščini in v kateri zahteva od te poslednje več discipline in pokornosti. Povsem umestno in resnično pripominja puljski list, da je bilo do sedaj ravno italijansko svečenstvo, s sedanjim kapitularnim vikarjem na čelu, tisto, ki se ni mnogo br;-galo za disciplino in pokorščino. Saj si hu-jega kršenja discipline in huje nepokorščine niti ni možno misliti, ntgo se je zgodila, ko je italijansko svečenstvo, s sedajnitu kapitularnim vikarjem na čelu, odposlalo papežu spomenico-zatožnico proti svojemu lastnemu škofu, in še takemu milemu, blagemu in dobrotnemu, kakor je bil pokojni Andrej Marija. Ako to ni pomenjalo nediscipline in nepokorščine, potem pa — verujte nam gosp. kapitularni vikar ! — ne vemo mi, kaj je nepokorščina! Neitalijansko svečenstvo — in to je, hvala Bogu, še vedno v večini — bi moglo sedaj vračati g. vikarj u z isto mero, s katero je meril on sam pokojnemu vladiki - ter mu odgovorjati : isto disciplino in isto pokorščino, ki ste jo vi, gospod kapitularni vikar, Be svojim italijanskim svečenstvoin ska-zovali pokojnemu škofu Sterku, priznavali bomo mi sedaj vam, ki — vrhu tega — niste š'rof, ampak le upravitelj ! No, naše svečenstvo ne stori tega, dokler in akobo videlo v vas pravičnegj in nepristranskega upravitelja ! Še malo opazke o naši, od »SoSe« ironizovani objektivnosti. »Soča« je zadnjič ironizirala našo objektivnost radi članka, ki smo ga bili priobčili iz učiteljskih krogov. Danes priobčujemo zopet tak dopis in se nam zopet utegne zgoditi kaj tacega. Mi pa bi sodili, da ravno okolnost, da priobčujemo glasove iz učiteljskih krogov — pa bodi tudi, da se ne strinjamo popolnoma žnjimi — govori za našo resnično objektivnost. Sicer — ako bi se dali voditi od strankarstva ali občutljivosti — bi gotovo ne priobčevali takih glasov. Saj vemo, da velikemu delu učitelj stva — zlasti na Kranjskem bržkone veliki večini — naš listni simpatičen kakor »farški«. Še več: mi ne pozabimo tako hitro, kako krivico je glasilo učiteljev, »Učit. tovariš«, de- v škofijsko Cifutu tudi katerim ni lalo hrvatsko-slovenski narodni stranki v Istri in kako je zasmehovalo naše poslance-muče-nike, nakladajejim odgovornost za stvari, katere so oni — pobijali!! Vse to pa nas ne moti in nas ne more zavest:, da ne bi priznavali važnosti učiteljskega stanu in torej tudi potrel*«, da se čuje glas tega stanu. V tej črti — objektivnosti smo se gibali vsikdar in se tudi sedaj, ko priobčujemo glasove iz učiteljskih krogov, o čemer pa je umevno Hamo ob sebi, da se radi tega ne identificiramo še z vsako besedo. Pa še taje svoje zvezo s Čifuti ! Kdo ? No, kdo drugi, nego tisti prosluli duhovski reformatorji, od »Primorskega lista« promovirani v »vrle boritelje za katoliške resnice«?! Tako drzni so, da tajć svoje zveze s Čifuti, da-si vsakdanji dogodki s prstom kažejo na te zveze. Tako so pokazali dogodki tudi o priliki, ko je kapitularni vikar Petronio razposlal svojo prvo okrožnico svećenstvu škofije. Okrožnica je latinska. \r. tiskarne je bila donešena v pisarno dne 'J. t. m. p roti j v e 6 e r u. Od svečenscva izven pisarne je ni mogel oni večer dobiti nikdo. Zgodilo pa se i _ _ je čudo, da jo je še isti večer dobil n e k r -š č a n, n e d u h o v n i k, n e k a t o I i k : lastnik ćifutskega lista, poljski Žid Mayer !! Kdo mu jo je donesel še isti večer ? Kdo drugi, nego kdo iz škofijske pisarne?! In tla jo je Zidov res dobil še isti večer priča neovržno fakt, da jo je »Piccolo« prinesel žc naslednjega jutra za rano; fakt, da 'je ogromna večina duhovnikov izvedela o tej okrožnici iz — »Piccola« ! Ta »nekdo«, kije poslužil Oifuta, ni mogel biti drugi, nego kakov svečenik, ki ima pristop pisarno ! In ta mož je bržkone prevel okrožnico ! V Trstu i&haja tudi listov, kaj prigovarjati z verske strani — vsaj več ne, nego čifutskemu »Piccolu« —, a ti niso bili tako srečni, da bi bil dobili večkrat omenjeno okrožnico tieti večer, nI i pa vsaj kasneje. Dotičui neČifiitski lisci sploh ne dobivajo ničesar iz škofijske pisarne. Ali je srečen Cifiit, ki ima svoje pomočnike tudi v škofijski pisarni, dočim morajo pošteni krščanski listi občutiti suvereno preziranje od strani »vrlih b >riteljev za krščanske resnice«. In vspričo takih dejstev si ti boritelji še upajo tajiti svoje zveze s — Čifuti !! Pogreb pok. Josipa Grodina-Krčie. O pogrebu pokojnega Godina-Krčiča, ponesrečenega o katastrofi v tehničnem zavodu, nam poroča naš poročevalec: Nekaj nenavadno žalostnega se je vršilo včeraj v Skednju. Malokdaj še — lahko rečemo — je Skedenj tako žaloval po eni osebi sami, kakor takrat. Ako si bil včeraj v Skednju, videl si edino le potrta lica in žalostne obraze. Kaj se je zgodilo ? bi vprašal tujec, videči to nenavadno tiho žalost. Pripravljali so se na pogreb ponesrečenega človeka. Ze preti določeni! uro se je zbiralo žalujoče ljudstvo na mestu poti vasjo, kjer so pričakovali sprevoda z mrličem, prihajajočega iz Trsta. — Točno ob 2. uri popoludne je bilo G krepkih slovenskih mladeničev vzdignilo krsto iz inrtva-i niče pri sv. Justu in jo, ineujajn se po potu, I počasi nosilo v Skedenj, kamor so došli po 3 uri. Ne moremo drugače, nego da po imenu navedemo nosilca križa in vrle slovenske mladeniče, ki so se ubogi stari udovi- materi sami ponudili za nosilce, da tako skažejo posebno poslednjo čast svojemu nepozabnemu prijatelju. Ti so biti : Anton Corn, Mihael MavriČ, Josip Klego-Cena, Srebernik Dragotin, Corn Pavel, Alfred Pruuk, Josip Godina-Tululuc, S ancin Josip-Čuk, Jak. Sancin, Benedikt Kocjančič, J. Mer-lak-Coklič, Iva u Flego-Dražan in Benedikt Fonda. Nositelji vencav pa so bili : g. Lovro Merlak-Luknja iu druga dva delavca, katerih imeni mi nisti znani). Kondukt je vodil gospod župnik ob azistenci gospoda kapelana. Ko so došli z mrličem pod Skedenj, na mejo med Škednjem in Trstom, zapelo je pevsko društvo »Velesila« žalostinko »Blagor mu« tako milo, da je segalo v srce vsem. Navzoče ljudstvo je ta pesem-žalosiinka pretresla v dušo, da je glasno ihtelo.... Po tem se je sprevod počasi razvijal do Skednja. B.la je ogromna vrsta žalovalcev, ki se je pomikala ob sviranju koračnic-žalostink ške-denjske godbe! Tudi rečeno pevsko društvo je mejpotom pevalo žalostinke. Ko je sprevod došei do škedenjske cerkve, ga je tam pričakovala nova velika mao- žica. Naval ljudstva je bil tolik, da je bila, zlasti za stare šibke ljudi in za otroke, gneča eel<5 nevarna. Premalo je, ako rečem, da je na pogrebu sodelovalo nad JjOOO oseb, ker samo delavcev iz zavoda Strudhoff, ki je bil zaprt ves včerajšnji popoludne, jih je bilo okolo Po dovršenih cerkvenih obredih v cerkvi je društvo »Velesila« zapelo »Molitev«. Le {»olagoma je mogla množica priti iz cerkve oziroma »e razvrstiti zopet v .sprevod. Ljudstvo je plakalo glasno in vsakemu se je v srce -milila ul»oga udova-mati, ki je jokala krčevito, tla je vsakdo trpel žnjo. Niti očesa ni bilo, ki bi se ne solzilo. zelo sumljivo. Schubert je izpraševal dcčaka, od kod in kdo je? MHdenič je izpovedal, tla je ubežal starišem z Dunaja in da se imenuje Viljelm Eodlicher. Mlademu begunu je 15 let. G. Schubert je beguna povabil v goste v hotel Ti gor. N e z g od e. 13 1. mehanik Josip Fradel, stanujoči v ulici Chioza, se je ranil včeraj na levo roko. 34-letni Mate Novak, stanujoči v ulici Montacb: št. 1, je dobil več nevarnih ran na delu. 27-letni težak Ivan Nikolič, stanujoči v j ulici Kigutti, je bil prisiljen včeraj iskati si Na krsti so bili štirje venci; med njimi I zdravniško pomoč za rano, ki jo je dobil že pred jeden z narodnimi trakovi, podarjen od dru- ! par dnevi, a je mislil, da mu ozdravi tudi zine Ota. Venci na krsti so imeli sledeče j brez zdravniške pomoči. stonj. Kdor bi kaj doznal o tem pogrešanem dečku, je naprošen najiskrene.e, v imenu žalujočega očeta, da javi to nemudoma Ivanu Trobcu v Cerovljah pri Devinu. Vesti iz Kranjske- * Nella patria de R o s s e t t i v — Ljubljani. To izzivajočo in Slovence sramotilno pesem so peli te dn: novinci po kolodvorski ulici — v Ljubljani. Njihovemu izzivanju je policija storila konec s tem, da je nesramne |»evce odvela na magistrat, kjer so pogodili, da so dotični novinci — iz tržaške okolice. dijnmantov odkupil za 60.000 mark. Dal je sezidati lepo bolnišnico za uboge in jedno cerkev. Delavcem jako rad pomaga. Njegov zlati rudnik utegne biti jeden najv. čih, kar se jih je dosedaj našlo. Alvaradovi dohodki do sežejo v kratkem času svoto 2 milijonov mark na mesec. Gospodarstvo. Vojaško oskrbništvo v Gradcu napise : »Svojemu dragemu prijatelju l>rmibe premičnin. V petek, dne 11. Družina Ota«, »Konsurano in obrtnijsko ške- 0fctobra ob 10. uri pre Ipoludne se bodo vsled denjsko društvo — svojemu udu«, »Nej»o-zabnemu prijatelju — Marija«, in »Združeno delavsko društvo — svojemu sodrugti«. Ona pa, ki so ju no~ili pred krsto, sta imela napisa: »Društvo stavbenih inženirjev — Josipu Godini« (laški) in »Žalujoče prijateljice — svojemu prijatelju«. naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v sv. Križu št. 176, hišna oprava : v ulici Farneto štev. 27. A, hišna oprava; v ulici Nuova št. 13, hišna oprava; v ulici Valdi-rivo, hišna oprava ; v ulici Romagna št. 169, hišna oprava; v ulici Anunziata št. 1, kišna N kupi po kupčevalni navadi : pšenice 7.500 q, rži 19.600 4 v skladišču za poljske pri-lelke in moko v Mariboru, potem pa v dot:čnih vojaških oskrbovalnih skladiščih : rži 3.600 tj v Gradcu, rži 4.500 4 v Celovcu, ov-»a 4.000 q v Ljubljani, ovsa 1.2(J0 4 v Trstu, ovsa ovo društvo. Pri sv. Bolfenku 4.300 v Celovcu, ovsa 3000 o v Beljaku, ovsa 2.700 elo zadnjo žalostinko »Nad zvezdami«. — Danes plimn ob 8.17 predp. in Oči vseh so rosile... Tako smo položili v p«,p.; (»seka ob 2.4 predpoludne in trrob žrtev grozne katastrofe v tehničnem za- popoludne. vodu, mladeniča — poštenega sinu svojega naroda. In Ti, dragi nas Josip, ki si žrtev dela in.... počivaj v miru in sladko, tam.... kjer ni strasti, ne sovražtva, ne jeze, kjer kraljujejo večni mir in pokoj, ljubezen in jednakost ! Brzojavna poročila. Novi tajni svetovalci. DUNAJ 10. odoještajerskih renegatov. Postati re- darji so sklenili na gospoda dopisnika našega, tla se je v »Domovinska pravica« v številki od minole . .... .. ... 1. i a" i -11 zija za gosli s spremljevanjem klavirja iz sobote vrinila neljuba tiskovna pogreška, ka- J & r , ji- opere »Tannhauser«, iz prijaznosti sodelujeta tero popravljamo tu na zeljo gospoda dopi- • r__ snika. on S.21 rodbine Vališeve. Je pač v krvi... ! ob 2.18 j — O p h o d u nemških zaupnikov v Radgoni zatrja mar borska »Sud, . steierisebe Presse«, da je ostal daleč za priča-vabi na kovanji. Po vsem aparatu, ki je deloval za zaprisegel danes novoimenovane tajne sveto-dne 13. ta sho,i' Je bil° pričakovati, da bo to pravo Valce: sekcijskega načelnika pl. Iaama-Ster-Ijudsko seljenje v Radgono. V resnici pa je necka, F ML. pl. Holbeina, grofa Har.legga prišlo le kakih 400 mož, meti katerimi jih je fn grofa S. Juliena in je potem zaprisežence bilo gotovo lep del s s'ovensko krvjo poaamično vsprejel avdijenci. žilah- Štrajk zidarjev. BARCELONA 10. (B) Štrajkujoči zi-shodu, ki se je vršil V prvi oziroma drugi vrsti predzadnjega odstavka je čitati namreč: »Več mi ne pripušča vest...«, a glasiti se mora: »Več mi ne pripušča čas...« Ob tej priliki popravljamo tudi tiskovno pogreško, ki fe je urinila v sinočnjo notico »V obrambo resnic e«. Ob zaključku te notice je čitati: »Pobijajte sedanjega politika dra. Turno, kolikor hočete, ali žalostno je, ako slovenski list maščevalne večine na slovenski zavesti izkorišča in zvrjča tako, da prikaziva svetu — resnici nasprotno stran«. Mesto večine bi moralo stati čine. Nova kaviua primes (cikorija). Iz trgovskih krogov smo prejeli ter priob-Čujemo : Daues srn« prejeli novo kaviuo primes (cikorijo), ki je v razprodaji na korist družbi sv. Cirila in Metodija in katero izdeluje v lastni tovarni g. Ivan Jebačin v Ljubljani. Slavno občinstvo uljudno vabimo, da vkupuje <»d sedaj naprej le to kavino primes, katera je sedaj res nenavadna dobra. Od Slovencev je odvisno torej, da li se novo podjetje vzdrži in da-li l»o prekoristna družba naša dobivala :ep dohodek od tega podjetja ! Drobne vesti Tatvine. Marija Le-veres, stanujoča v ulici dela Tesa št. 701, ovadila je na policiji, da s> jej neznani uzmu-viči ukradli kozla, vrednega 14 kron. Aretiranje. Sinoči ob 6. uri je nadzornik stražarjev Varivodič aretiral nekega 31-letnega Josipa V. iz Pulja, ker je nekje ukradel vrečo malih kosov železa. Odveden je bil v ulico Tigor — ali b.ez vreče. R a «1 i k o I p o r t a ž e. 33 letui Mak--imiljau K. je bil aretiran včeraj na Corsu, ker je razdjjal n ki humoristični listič. Na policiji so trt vzeli na zapisnik in ga izpustili zopet na svo!>odo, pridržuje si, da ga pozueje pokličejo na odgovor. Plačilo s — palico. 19-letni čevljar Alojzij Jug, stanujoči v ulici del Bosco št. 12, prisiljenje bil včeraj iskati si zdravniške pomači, ker ga je njegov gospodar s palico natej»ei, ko je od njega (gospodarja) tirjal zasluženi denar. Lepa logika, kaj ?!! h j u b e z d j i v nečak. Na policiji je ovadila včeraj neka Tereza Ipavec, stanujoča v ulici deli' Ospedale št. 8, da jo je nje dobri nečak pošteno naklestil in jej po vrhu š« s silo vzel 15 kron. Policija išče sedaj hvaležnega nečaka. M 1 a d begun e e. Včeraj je inšpektor policijskih agentov Schulnrrt srečal na -trgu -iella Legna mladega lanta, ki se je vedel g.a Dežman (mati) in g. Franjo D-žman (sin). 6. A. Nedved : »Naša zvezda«, mešan zbor. 7. Godba. 8. Dvogovor, deklamujejo gtr. Re-zika Zorzut in Ljudmila S. 9. Gounoud : Fantazija za gosli s spremljevanjem klavirja, iz prijaznosti sodelujett gospa in gospod Dežman. 10. Iv. pl. Zaje: »Napried braco«, možki zbor. 11. Godba. 12. Josip Stritar: negatom, to ni mala stvar: svojo narodnost včeraj, da ostanejo tako dolgo v štrajku, vreči od sebe in potem beračiti za vsprejem dokler podjetniki ne izpolnijo njihovih zapri družili. Kdor že toliko zmore, hoče tudi htev. kaj biti — vsaj kakor vodja! Ker pa so Nemci vendar postali že tako modri, da si slovanskih renegatov ne dajejo več usiljevati za voditelje, so bili renegatje užaljeni in so eden za drugim odklanjali povabilo v Radgono ter so skoro vsi ostali doma. O kmečkih stvareh n so mogli govoriti na shodu, ker »nemška ljudska stranka« šteje »Pravo junaštvo«, podoba iz kmetskega živ ljenja. Izvršujejo g. Re/.ika Zorzut, g. Ivanka sara<> enef?a >kmeta«, posl. Poscha, a še tega Ivančič in gosp. Josi? Rože. — Svobodna ni bil° na shod- Heil ua ! „„1 ' —Starišem v svarilo. V »Djm.« či- zabav a. Na veselici bo sodeloval vojaški orkester t*™0 0 slučaju, ko so brezvestni stariši pro- in pevsko društvo »Kolo«. Začetek veselice vzročili smrt svojega lastnega otroka s tam, Dogodki v Turčiji. CARIGRAD 9. (B ) »Agence de Costan-tinople« povdarja vnovič, oprta na zatrdila od avtoritativne strani, da se v Mulu — ne glede na posamične slučaje innorstev in po-žarev — niso prigod ili uikaki izgredi ter da je bil ruskemu konzulu v Vanu povod »in njegovega bivanja v Mušu dovoljen up>-gled v avtentične spise, iz katerih izhaja, da so bili Armenci pouzročitelji teh zlo-činstev. Nadalje konstatira isti list, tla tudi v vseh delih male Azije vlada poptden mir in tla so popolnoma neosnovana poročila o namišljenem razburjenju duhov meti muzel-manskim prebivalstvom, k' bi moglo postati oh 4l/2 uri popoludne. Vstopnina na veselico 80 mu dali Pjti l,reveč vina* °trok se Je 60 st.," otroci do 14. leta so vstopnine prosti. kraalu za6el ogibati na stran, obraz mu je Sedeži se bodo prodajali pri blagajni. postajal mod;r in v kratkem je — izdihnil. Na obilno udeležbo uljudno vabi Zdravniki pa so konstatirali, da je otrok* Evropejce in krščen«, AnDOD zadela kap vsled obilice znvžitega vina. , %-goielec pa je pomagal pri tem. X Dečka pogrešajo! Iz Cerovelj nam pišejo : Dne 23. septembra t. 1. je neki 15 letni deček odšel z tlela v kamenolomi h nabrežinskih, ne da bi se bil povrnil zopet in ne da bi znal kdo, kam se je obrnil. Delavske knjižice ni imel seboj. Oblečen je navadno : v belih hlačah, suknja mu je rujava, klobuk črn. Oče poizveduje o njem ali za- 31 % Šf SSf SJ St 5 6 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ^ 1LUSTR0VAIJ CENIK ZASTOJI IS FRA V KO ggj Predmeti posrano se na parobrod gfl^ ali železnico franko. Čokolado in kakao S iz tovarne H[ m Jos. Kfiffsrle & Co. na Dnnajn g priporoča H Jakob Bambić H v Trstu B ilC ulica Ginlia št. 7. j. Zahvala. Podpisani se zahvaljujejo iz ilna sr«-a vsem tistim, ki so našemu ne|w»zal>nemu Josipu Godina-Krčič izkazali j k »sled njo čast in so nam. potrtim po irrozni nesreči, ki nas je zadela, delili Tolažbo v teh časih neizmerne žalosti. Posebno se zahvaljujemo nositeljem križa in vencev, nositeljem krsle, vsem delaveem-tovarišem pokojnega, slav. društvu »Velesila« in ugledni šk^denjski godbi ki ^ta tako ganljivo povećavala pogrebno slavnost — in vsem drugim. ki so v tolik« m ogromnem številu prihiteli izkazat nam svoje s« čutje. V>em, vsem, bodi prisrčna hvala ! v Skednju, i o. oktoi>™ 1901. Žalujoča rodbina in žujo tudi nevesta pokojnega. Nova čevljarnica _A11* Corsia GiuliaJ Fran Benčiča v Trstu ulica (iiulia št. 3. Velika zaloga ohuvala vsake vr-te lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago k»kor : podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri iu najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvali. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu uli<-a Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizade\al zadovoljili vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Prodaja vina „Ai Maestri" /goc v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po novč., l»ela rebula iz Brd po novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 2H. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vs*k zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena!, vdobi lou gld. nagrade. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje polištTa Rudolf Ezner Trst.--Via 8 T 4- T T J, * •T-4-•r J, 'r j, * ? kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve pastilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skafljica stane 6O stotink. Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih iz prvih tu—in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov i 11 pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja« strojev vseh vrst RUDOLF R O T L Trst. Trg Piazza S. Catterina št. 2. :xxxxzzzzzxxxzzzz X K XXV / lul^alia. W »nafte iMj na milj one dam rabi ,.Feeolin--. Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-grši obraz in najostudnejše roke zadohe takoj aristokrati č 11 o finost in obliko z rabo „Feeolina". ..Feeolin' je angleško milo sestavljeno iz 4*_> žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo da »e h porabo „Feolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-čice na nosu itd. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za čiščenje in vzdrževanje in otepanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. ..Feeolin- je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redito rabi ..Feeolin~ mesto mila, ostane mlad in lep Vrne se takoj denar, ako bi „F^olin" tie imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, »"> komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje «'.0 st. Povzetje KO st. več. Glavna zaloga M. Feith, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38. I nadjtr Jakob Kosmerij T R S T B- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. t r u o v i > a jest v in in koionijalneira blasra. delikates in k o n ser v. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tu li filijalko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakolf Kosmerlj. , Sprejemajo se tudi urotbe za razpošiljanje. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentaini kamnosek. TRST. — Via dHla Pieta st. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna oele ali barvane. Vnir.ii naroeba .so izvrši točno in jm> ugodnili cenah. ao s yj oo 'f^i < ' 1 <1 m / rZD iiJ fer Z74 £y o m '4 a > '?> CC - oa , < a KI • t | ač O " M r Q_ -» o '' 01 | o. o ! S' ' C i r-si h ''v*- E : T j bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajeujem ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjem pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča s** dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno. 'I o zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. A To zeliščno vino Je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q Y jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-A Vstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-V Q čaj o bolezni in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. y S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju Vodljivimi razjedljivimi sredstvi. \ si pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri *e pn dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina. 7aniramp rlnvpcltp nntrphp in "je neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, LdUirallJC UIUVCOKC pilil CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetruh, vranici in sistemu vratnih živcev (baemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno-Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. ^ Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tmJi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. .... , Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščuo vino podeljuje cioveicu voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo. vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje lil izboljšuje t\Ul-jenje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. T < - • Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in '2 gld. v lekarnah v 1 rstu. > e/.ani, Miljah. Kopru. Izoli. Piranu, Tržiču, Ogleju. Cervinjanu, Ronkah, Vipavi, Ajdovščini, lostojni oradisci, Krmilili, Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki. Krku, Cresu, Malem Lošinju, l.abinju. U-ziijn. Motovunu, Viiinadi, Sturemgra.lu, Poreču, Rovinju. Vodnjanu. Pulju, Portogruaro, IreviZU, \ ulrnil, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah- Tudi razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št 27 in Via del Fesce po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto. Svari se pred ponarejal e (»,0, vinskega špirita 1«K»T0, glicerina 100.0, rudečega vina 240,0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 3J0,0, mane 30,0, koprive, janeža. omanovih korenik, amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežmh korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.