MAŠ
maš ČAS naš ČAS naš ČAS
naš
gr	■ _
NAŠ ČAS
PIZZERMA »CIGLER«
Šoštanj Tel.: 0W/882-266
velenje, 16. avgusta 1990 številka 31, cena 7 dinarjev
	7m	
	m	
	M	
		
	gj li fm	
	i	
OZON V ŠALEŠKI DOLINI —
Termoelektrarne Šoštanj proizvedejo tudi 9000 ton dušikovih oksidov na leto!
STRAN 3
«s mm ikOTKA
V IMO
-n 8 «». 22
Mim %,mh
KAKO TO, DA NE GRESTE VEČ V KINO, TAKO KOT VČASIH?
To in ono o velenj-skem Kinu.
STRAN 5
VELENJE PONOČI ALI POTREBUJEMO LEGALIZACIJO PROSTITUCIJE
Ko se zapro vse trgovine, vam ostane samo še trgovina z belim blagom.
STRAN 10
Izvršni svet pravi:
»Cene so strokovno utemeljene«
Cene stanarin in komunalnih dobrin so v občini Velenje še naprej vroča tema. Te dni še toliko bolj, saj so občani prejeli že drugič »višje položnice«, zdaj že za mesec avgust. Negotovost raste, ljudje ne vedo kaj bi...
Soglasja med predstavniki sindikata in izvršnega sveta ni bilo. Ostaja pri starem. Sindikat se bo boril naprej, o tem smo že poročali, stališče izvršnega sveta pa je prav tako nespremenjeno.
»Višje cene utemeljujemo z velikimi težavami, ki so se nakopičile v stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu, predvsem zaradi ukrepov zvezne vlade, ki je te cene zamrznila od
decembra do 22. junija letos, delno pa zaradi pretekle neustrezne cenovne politike na tem področju v preteklosti. Jasno je bilo, da bo treba te cene takoj po prenehanju Markovičevega zakona o družbeni kontroli cen močno dvigniti.
To je bila prva naloga nove občinske vlade in ocenjujem, da smo jo opravili strokovno in odgovorno. Temeljito smo vse preračunali, v pomoč pa so nam bile tudi republiške usmeritve, ki so opredeljevale od 125 do 160 odstotno povišanje. Bili smo previdni in stanarine povišali manj, na komunalnem področju pa smo skušali prikriti zaostanek iz preteklosti in zagotoviti tudi sredstva za razširje-
no reprodukcijo (čistilna naprava Šaleške doline, nadomestni vročevod, toplifi-kacija Gorice jug). Cene tako stanarin kot komunalnih dobrin so v spodnji polovici v primerjavi z ostalimi občinami v Sloveniji in niti približno ne dosegamo republiškega povprečja, pa čeprav je naš standard tako na stanovanjskem kot komunalnem področju višji od tega povprečja.
Prepričani smo, da so naše cene povsem utemeljene, razumemo pa stiske občanov, ki jim je s tem povišanjem standard padel, zato podpiramo subvencije za tiste, ki tolikšnih stroškov ne zmorejo,« pravi sekretar sekretariata za javne gospodarske dejavnosti Miran Gmajner.
(mz)
Sto dni nove oblasti
»Mogočne poteze«, ki so po vrsti bile deležne slabega odziva javnega mnenja, so, kot vse kaže, tudi vplivale na potencialno volilno preferenco zmagovalca zadnjih volitev. Pet »povolilnih« merjenj je — na dejanskem volilnem rezultatu nesporno preizkušenega vzorca — pokazalo, da priljubljenost Demosa iz tedna v teden niha, vsekakor pa je bistveno nižja kot pred volitvami. Medtem ko je Demos v zadnjih treh mesecih pred volitvami nenehno imel ali vsaj »lovil« absolutno večino, je na vseh povolilnih merjenjih daleč pod magično mejo 50 odstotkov. To pa je ob nekajkratni ponovitvi na istem, dovolj stabilnem in reprezentativnem vzorcu podatek, nad katerim bi se morala vsaka modra oblast zamisliti.
KATERO STRANKO ßl VI VOLILI, ČE BI BILE VOLITVE V TEM HIPU?
.OPMmiK 't*-«i Jf]# wllllW^J
az-sip • sss	catu.;
' (TJ	I
■ " ** * ^ K 1 8
	IZ 5.	25. 5.	5.6.	20. 6.	1. 8.
ZSMS-LS	22.7	11.7	15.0	24.4	19.5
ZKS-SDP + SSS	25i	28J	»J	20.0	22.5
DEMOS	32.1	38.1	36.7	30.0	37.6
ae vem	19.4	21.9	34.0	25.1	20.4
TABORNIKI SO SE URILI — Polni prečudovitih vtisov in novih spoznanj so se v petek zvečer vrnili s svojega petnajst-dnevnega potepanja po Evropi velenjski taborniki. Obiskali so svoje-prijatelje 26. skupine sovrstnikov iz Cambridgea s katerimi uspešno sodelujejo že dvanajst let. Vožnjo tja in nazaj pa so izkoristili tudi za ogled številnih evropskih mest. Mudili so se v Parizu, si temeljito ogledali London, Stratford, Oxford, York, Roterdani, Shidam, Amsterdam, Brusel, München in seveda preživeli nekaj nepozabnih trenutkov pri prijateljih v C«mbridgeu. Kratek zapis s potovanja bomo objavili prihodnji teden.
nama
VELENJE
<?§>' 853-500
Obravnava brez Gorenja EKO v
V torek, 14. avgusta, je bila na Sodišču združenega dela v Celju razpisana obravnava o terjatvah delavcev Gorenja EKO v stečaju, ki so se je udeležili družbeni pravobranilec samoupravljanja občin Velenja in Mozirja, predstavniki izvršilnega odbora sindikata nezaposlenih delavcev Gorenja EKO v stečaju in predsednica velenjskih Svobodnih sindikatov, ki se je razprave udeležila kot pooblaščenka pravne službe.
Obravnava je potekala brez predstavnika podjetja Gorenje EKO v stečaju, ki se vabilu na obravnavo ni odzval. Zato se je senat odločil, da opravi razpravo v njihovi odsotnosti. To
predstavnikov stečaju
šele po >pogovoru< z Gorenjem, kjer pa so sodišču sporočili, da so jih že konec julija obvestili, da so v času obravnave na kolektivnem dopustu.
Sodišče je v torek v odsotnosti odločalo o dveh zahtevah delavcev Gorenja EKO v stečaju — izplačilu jubilejnih nagrad in odpravnin — kako je odločilo, do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti, zvedeli pa smo, da bodo ostale zahtevke — solastništvo na počitniških zmogljivostih, regres, obravnavali naknadno, ko pridobijo še ustrezno manjkajočo dokumentacijo.
(mkp)
Gorenje Koncern
Del osebnih dohodkov v internih obveznicah
Zakon o izplačilu osebnih dohodkov, sredstev za neposredno skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev med delom ter pravilnik o določanju zneska sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, omejujeta izplačevanje osebnih dohodkov in določata nove oblike izplačevanja le-teh.
Vsa podjetja, ki so izplačala višji osebni dohodek od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v gospo-
darstvu Slovenije v obdobju december 1989 — maj 1990 (to je 4.462 dinarjev), morajo del osebnih dohodkov izplačati v vrednostnih papirjih — internih obveznicah. Ta predpis velja do konca junija 1991.
Pri izplačilu osebnega dohodka za mesec julij 1990 so morala tudi vsa podjetja Gorenja izplačati del osebnega dohodka v vrednostnih papirjih — internih obveznicah. Del osebnih dohodkov, ki je
bil izplačan v obveznicah, je bil različen, upoštevaje seveda različno višino izplačanih povprečnih osebnih dohodkov, največji pa je bil v Gorenju Commerce, in sicer 7,16 %.
Vrednostni papir — interna obveznica podjetja je izdana na ime delavca, obrestuje se po veljavni obrestni meri za depozite nad 1 leto (julija je znašala tovrstna obrestna mera 16 %), izplač-ljiv pa je čez leto dni. (an)
Šoštanj
Tradicionalni turistični teden
Vrli šoštanjski turistični delavci imajo te dni polne roke dela. Druga polovica avgusta je tu, z njo pa prihaja tudi tradicionalni turistični teden, poln zanimivosti. Takšen bo tudi letos.
Začeli ga bodo v soboto, 18. avgusta, s prav tako tradicionalnim gasilskim srečanjem — Žunkovi-čevim memorialom. V nedeljo se bo začel ob 9. uri šahovski turnir za pokal turističnega društva (v Kajuhovem domu v Šoštanju). Na račun bodo prišli tudi ljubitelji nogometa. V ponedeljek, 20. avgusta, ob 17. uri si bodo tekmo lahko ogledali na rokometnem igrišču. To pa ne bo čisto običajna tekma. Žogo bodo namreč »poganjali« z vodnimi curki. Za vsak primer je bolje, da se postavite nekoliko stran od igrišča, saj boste drugače zagotovo mokri. V torek bo od 18. ure dalje na vrtu Kaju-hovega doma Disko žur, v sredo ob 16. uri pa na istem prostoru otroški živžav.
V četrtek, 23. avgusta, bo ves dan v središču kraja kramarski sejem, v petek ob 18. uri koncert tamburašev. Višek vsega pa bo sobotna šoštanjska noč, na kateri bo kot vedno veselo, za prijetno razpoloženje bo igral ansambel Šu-mah, turistični delavci pa bodo poskrbeli za mnoge popestritve. V Kajuhovem domu v Šoštanju so se prav tako dobro pripravili na turistični teden, svojo ponudbo pa bodo še posebej obogatili s palačinkami.
V nedeljo domače viže na Graški gori
«Jubilejna
Nedeljsko srečanje ansamblov domače glasbe na Graški gori bo jubilejno. Organizatorja — KUD Ivan Cankar iz Plešivca in uredništvo Radia Velenje — bosta pritegnila na to prireditev kar 15 ansamblov (toliko se jih je namreč prijavilo) iz raznih krajev Slovenije.
Prijave kažejo, da bodo gledalci v nedeljo videli zelo dobro prireditev, saj bodo nastopili znani, v glavnem že uveljavljeni, ansambli, ki imajo izkušenje z nastopi na drugih tovrstnih slovenskih prireditvah, kot je naprimer Ptujski festival.
Številčna bo tudi zastopanost ansamblov iz domače, doline, saj bodo na Graško goro prišli Šaleški in Pod-krajski fantje, ansambla Vesna in Šumah ter Šaleških pet. Gledalci bodo videli tudi Mlade prijatelje iz Pesnice pri Mariboru, ansambel, ki je lani zelo izstopal, bil je edini zlat in tudi dobil najvišjo nagrado srečanja — kipec »Nošenje ranjenca«.
Spomnimo se: Mladi prijatelji so lani prejeli tudi nagrado občinstva, ki jo je podelilo uredništvo Radia Ve-
lenje. Poleg že omenjenih ansamblov naj bi v nedeljo igrali še ansambel Draga Elikana (Črnomelj), Dolenjci (Novo mesto), Zlate strune (Rogaška Slatina), Fantje iz Šavinjskih logov (Gornji grad), ansambel Danila Ča-mernika (Radomlje pri Ljubljani), Kvintet Sava (Bled), Pomlad (Vitanje), Borisa Raspotnika (Domžale) in Lojtrca iz Brežic. Prireditev bo izven konkurence popestrila tudi harmònikarska skupina iz Bleda.
Nedeljsko srečanje bodo začeli ob 14. uri, povezovalec programa bo Boris Kopitar, po tekmovalnem delu pa boste lahko dolgo k noč plesali ob zvokih velenjskih ansamblov.
(vos)
TEKMOVANJE S STARIMI ROČNIMI IN MOTORNIMI BRIZGALNAMI
Šoštanj (bm) — Gasilsko-društvo mesto Šoštanj bo letos, to soboto, s pričetkom ob 15. uri pripravilo že 7. tradicionalno tekmovanje za memorial Jožeta Žunkoviča s starimi in zelo starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Tekmovanje, ki sodi v sklop prireditev in začetek turističnega tedna v Šoštanju bo pri Gasilskem domu v Šoštanju, na njem pa bodo tekmovale desetine veteranov iz vse Slovenije, in sicer v dveh skupinah z ročnimi in motornimi brizgalnami. Doslej je na tem tekmovanju sodelovalo že veliko desetin iz vse Slovenije, zato organizator Gasilsko društvo mesto Šoštanj pričakuje veliko udeležbo tudi letos.
Prve tri najuspešnejše desetine bodo prejele pokal, ostali sodelujoči pa priznanje. Prav tako pa bo pokal tudi prejela desetina iz najoddaljenejšega kraja.
Porušili bodo stanovanjski objekt
Šoštanj (mkb) — Vse stanovalce, ki so živeli v tem stanovanjskem objektu v Šoštanju (na sliki) so že preselili v nova stanovanja, ker bodo blok porušili. Ta čas Rudnik lignita Velenje v objektu začenja z de-montažo opreme, ki jo je še možno uporabiti, potem pa bodo objekt podrli. Zemljišče bodo nato rekultivirali in nobene sledi, da je tam nekoč stal objekt, ne bo več. Premog daje in jemlje.
ZADOVOLJIVI REZULTATI
Delavci Velenjskega Vegrada so dosegli v letošnjem prvem polletju zadovoljive poslovne rezultate. Na domačem trgu so ustvarili za 384 milijonov dinarjev skupne proizvodnje, kar je sicer sedem odstotkov manj kot so planirali, vendar pa je bila proizvodnja na tujem mnogo večja od načrtovane. Na tujih gradbiščih so namreč ustvarili za 108 milijonov dinarjev proizvodnje in plan presegli za 93 odstotkov.
Skupno so delavci Vegrada ustvarili v prvem polletju tega leta za 492 milijonov dinarjev celotnega prihodka kar je 5 odstotkov več kot so predvidevali.
LOKACIJA JE, DENARJA PA NE
(fk) Celje — Čeprav se ponavadi pri iskanju ustreznega mesta za gradnjo naprav, ki so vezane na ekologijo, močno zapleta, so v Celju le našli primerno mesto za osrednjo čistilno napravo. Stala bo pod Rifengozdom (med Celjem in Laškim), ne vedo pa še, kdaj bo stala. Celje je sicer že pred petimi leti skupaj z drugimi občinami v porečju Save podpisalo družbeni dogovor o peprečevanju onesnaževanja te reke, vendar je podpis eno, drugo pa je, kako zbrati zelo velike denarje za čistilno napravo. Prav zato so se zdaj dogovorili, da bodo sestavili resnično stvaren terminski plan izgradnje ter dotoka denarja. Pri slednjem se lahko zazdaj zanašajo le na celjsko kanalščino, saj je dotok republiškega vodnega denarja še vprašljiv.
Ko bo zgrajena celjska osrednja čistilna naprava, bo odpadlo okoli 10 tisoč greznic in po mestu bo tudi precej manj smradu.
PRAZNOVALI BODO KASNEJE
(fk) Šentjur — Šentjurčani bodo letos občinski praznik slavili šele 6. oktobra in ne 18. avgusta kot je sicer običajen datum njihovega praznovanja. Vendar se za tako spremembo niso odločili zaradi tega, ker jim dosedanji datum ne bi ustrezal, ampak zato, ker bodo praznovanje občinskega praznika združili s slavjem ob 80 letnici kmetijske šole. Premik pa je dobrodošel tudi zato, da se bodo lahko dobro pripravili na letošnje slavje, ko bodo ob občinskem prazniku Šentjur tudi proglasili za mesto.
Sicer pa je res, da v nekaj občinah na celjskem območju razmišljajo o tem, ali so dogodki, v spomin na katere slavijo občinske praznike, resnično pravi; ali pa jih bodo morda le spremenili.
SINDIKALISTI NA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
(fk) Celje — V teh prelomnih dneh smo vajeni res mnogih prevratov, čudno pa se vseeno sliši, da so v Celju, kjer je zelo veliko zaposlenih, razpustili delovno skupnost svobodnih sindikatov. Osem funkcionarjev in administratorjev seje znašlo med iskalci zaposlitve na skupnosti za zaposlovanje. Pravijo, da je vzrok za tak ukrep slab dotok denarja — članarine. Sklep o razpustitvi delovne skupnosti je začasen, do jeseni.
V celjski občinski organizaciji svobodnih sindikatov pa pravijo, da člani zaradi tega le ne bodo prizadeti, saj bodo vsi delo opravljali še naprej, vendar prostovoljno.
WWW ^wwirwvwwwwWMWlWMAAJUUUUUOOi
! ODPRTO
j PISMO DELAVCEM V ! SLOVENIJI
j Pozdravljeni!
Kaže, da smo tisti, ki I želimo živeti od svojega dela, zadnja skrb tudi se-| danje oblasti.
S svojim delom zaslužimo vse manj. Živimo I slabo in grozi nam, da bomo živeli še slabše. Vzeli so nam besedo in I izgubljamo kruh.
Bojimo se za svojo in i usodo bližnjih, za prihodnost svojih otrok. I Mnogi med nami bodo ostali brez dela in sred-
Istev za preživetje.
Naš sindikat je doslej _ opozarjal, kazal rešitve I in zahteval od oblasti za J delavce človeka vredno
I življenje. Naleteli pa smo na gluha ušesa. I Zato ponovno zahteva-I mo:
—	da se uveljavijo kolektivne pogodbe, ne da bi omejevali izpla-
Ičilo plač;
—	da se razbremenjevanje gospodarstva po-
zna tudi neposredno pri višji neto plači; da država začne sklepati kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti in negospodarstvo ; da se sredstva, ki smo jih doslej dajali za nerazvite, prelijejo tudi v socialne programe;
da se ne povečuje posameznikov dodatni prispevek pri zdravstvenih storitvah ali uvaja takšne prispevke v šolstvu; da se lahko povečujejo stanarine samo, če se povečujejo tudi plače;
da prenehajo stečaji podjetij, ki so v plačilno nesposobnost zašla zaradi zgrešene gospodarske politike. Preprečiti je treba množično odpuščanje delavcev in hkrati preprečiti brezpraven položaj odpuščenih;
— da se uresničijo predvolilne obljube, da se bo delovanje države močno pocenilo.
Skupnim zahtevam boste morda v sindikatu dejavnosti dodali še posebne zahteve, ki zadevajo vaš osebni položaj in težave. Če se vlada ne bo takoj lotila reševanja teh zadev, bomo 10. septembra 1990 pod geslom »ZA MOJE DELO GRE, ZA PLAČO IN PRAVIČNOST« sklicali
SPLOŠNO STAVKO DELAVCEV V SLOVENIJI
Če niste zadovoljni, če se bojite za svoje delo in prihodnost, če se strinjate z našimi skupnimi zahtevami in če verjamete, da le složni in solidarni lahko kaj dosežemo,
se nam pridružite.
Stavkali bomo dostojanstveno, na delovnih me-
I I I I I I I
stih, v delovnih oblačilih I in brez nasilnih dejanj. Stavka je vaša ustavna ■ pravica, zato jo izrabite J za plemenite cilje in | podporo skupnim zahte- | vam. Vaša pravica pa je ■ seveda tudi, da se stavke I ne udeležite. V tem pri- | meru vas prosimo le, da i solidarnost z večino po- J kažete tako, da stavke ne | motite kot stavkokazi. j Stavkajoče pa bomo za- . varovali z vsemi pravni- I mi sredstvi.
Prepričani smo, da bomo | v času, ki prihaja, imeli I samo takšne pravice in J toliko, kot si jih bomo iz- I borili. Nihče nam niče- | sar ne bo podaril. Ne želimo se ukvarjati s i poJitiko. Hočemo zava- | rovati svoje člane, in ker | smo v večini, s tem tudi J vse delavce v Sloveniji.
Tvoj sindikat in stavkovni odbor Zveze svobodnih sindika- | tov Slovenije
--------J
■
H
m
Celjsko območje
j	j
HI

Svetu občin so šteti dnevi?
Bo svet občin celjskega območja obstajal le še do 30. septembra? Tako vprašanje so nekateri zastavljali že po zadnji seji, ko so predvsem Lašča-ni predlagali, da ukinejo to preživeto obliko povezovanja občin, zdaj je aktualna ponovno, saj so nekateri občinski izvršni sveti na našem območju že postavili na dnevni red obravnavo tega vprašanja. Tako so o tem že razpravljali v Laškem in Celju, kmalu pa bodo verjetno še drugod.
Seveda ne gre za to, da posamezne občine ne bi bile več za tesnejše sodelovanje; menijo le, a za sodelovanje ni potrebna toga institucionalna oblika, ampak je bolje, da
se predstavniki občin sesta-nejo ob konkretnih problemih, saj bi tedaj gotovo tudi učinkoviteje našli rešitve. V dosedanjih petnajstih letih delovanja sveta občin je bilo dogovarjanje pogosto le delno učinkovito. Tudi zaradi tega, ker je bilo včasih tudi preveč politične prisile. Še posebno tedaj, če se je v to povezovalno delo vmešaval medobčinski svet ZKS celjskega območja. Vemo pa, da je bil ta v glavnem vedno odločnejši ter »močnejši«. Pa tako tudi ni čudno, če se je tudi vmešaval, kadar ni bilo dovolj učinkovito običajno dogovarjanje. To se je v zadnjem času najpogosteje doga-
jalo pri reševanju problemov financiranja celjske bolnišnice.
Čeprav zdaj mnogi menijo, da je svet občin preživela metoda povezovanja, je vendarle tudi res, da je v določenem času in v določenih razmerah odigral dosti dobrega. Skupno so občine celjskega območja rešile mnoga skupna vprašanja, večkrat pa so ob takem sodelovanju tudi enot-neje nastopala v republiki. Seveda pa svet ni mogel biti učinkovit, če ni bilo pripravljenosti med samimi občinami, da bi rešili kakšen problem, ki je zadeval vse ali nekaj občin tega prostora. Tako niso rešili problema višjega
šolstva v Celju, še vedno pa seveda tudi ni novega arhiva.
Sporazum o ustanovitvi sveta občin celjskega območja bo torej po razpravi po izvršnih svetih prišel kmalu v poslanske klopi osmih občin. Od njih je odvisno, če ga bodo prekinili in s tem potrdili, da tak skupen organ za usmerjanje, posvetovanje, usklajevanje, dajanje pobud za reševanje skupnih vprašanj ni več potreben. Prav bi seveda bilo, da bi se ob tem tudi dogovorili za nove oblike sodelovanja; take neformalne seveda. Kljub spremenjenim oblikam bo sodelovanje potrebno še naprej. Ali pa še bolj.	(-fk)
* Savinjsko-šaleška naveza
Vse bolj smo na cesti
»Prav je, da smo na cesto postavili vse več gostilniških miz in stolov ter prodajnih pultov naših prodajaln — saj je na cestah tudi vre več ljudi!« mi je pred dnevi vzkliknil na uho znanec Jože. Njegovega priimka namenoma ne bom zapisal, da ne bi prišlo do neprijetnih zapeljajev. Slišim namreč, da je zdaj pri nas spet precej takih ljudi, ki vlečejo na ušesa, potem pa nekaterim to prenašajo naprej. Pa ne bi rad, da bi Jožeta obsodili za takega, ki zbira stvari iz ulice in gostiln in jih pripoveduje naprej, pa čeprav le meni.
Seveda pa so tudi velike razlike med takimi uličnimi oziroma cestnimi prodajami. Ponekod je tudi taka zunanja prodaja kulturna, ponekod pa podleže zakobu ceste. To pomeni, da sedež in ča-
kaš. Potem po dolgem ali še daljšem času naročiš in spet čakaš. In če imaš srečo, čet nekaj časa dobiš. In če imaš še večjo srečo, dobiš tisto, kar si naročil. V drugem primeru pa sedeš in že pride k tebi natakar in te pobara, kaj bi rad. In ko naročiš, kmalu tudi dobiš. In dobiš tisto, kar si naročil. Seveda ni treba, trikrat ugibati, kateri od teh lokalov so družbeni, kateri pa v zasebni lasti.
Na cesti nas vse bolj tudi oblegajo najrazličnejši prodajalci najrazličnejših izdelkov. Eni se imajo za turiste, ki so pomotoma k nam namesto konzerv hrane prinesli različne ključe za popravila, jedilne pribore in podobno, drugi so naše gore listi, ki o se s poceni robo oskrbeli za najrazličnejših mogočih mestih in zdaj iščejo svoj zaslu-
žek v razliki cene med nabavno in tisto, ki jo nabijajo naši trgovci. In opažajo, da imajo res veliko manevrskega prostora. Nekateri se ob tem čudijo, kako lahko ti »zasebniki« prodajajo nekatere izdelke, ki so pol cenejši kot v naši trgovini. Toda kdor ima v žlahti kakega trgovca iz naše družbene trgovine, in mu ta zaupa, mu bo potrdil, da oni dobivajo to robo še ceneje, le da potem pri nas nabijajo še najrazličnejše dajatve. Pa ne le zveza ali republika — pogosto je kar trgovina sama tista, ki želi pojesti dobršen del cenovne torte.
Taka prodaja po krajevnih, tržnih ali mestih ulicah ima seveda v tem času tudi svoj turistični pomen. Ne le zato, ker si lahko tuji turisti ogledajo, kako živahna je pri
nas trgovina, in ne le zato, ker lahko domači turisti primerjajo, če ti potujoči prodajalci tu prodajajo ceneje ali dražje kot pri njih doma, ampak taka prodaja prinaša v kraje, trge in mesta več živahnosti. Mnogi od teh prodajalcev namreč teh stvari ne bi smeli prodajati, pa imajo tako nekaj straž, ki pazijo, če se ne pojavijo možje v modrem. Če se, potem pobegnejo. In zgodi se tudi, da stečejo tudi modri, pa je takoj malo več živahnosti.
Sicer pa pregovor pravi: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. To pa velja tako za prodjalce kot za kupce. Dokler še bog ne bo obupal nad nami.
(frk)
ANKETA
Po starem ali novem?
Mislim, da že dolgo v Velenju ni bilo teme, okoli katere bi se spletlo toliko pogovorov na cesti in med ljudmi, kot se jih je zadnje čase okoli vprašanja cen stanarin in komunalnih storitev. Najpogostejše vprašanje med ljudmi pa — kako si plačal, po starem ali novem? Saj res, kako so ljudje plačevali julijske položnice? O tem smo jih nekaj, štiri, povprašali v soboto dopoldan.
ANDREJ GOLTNIK: »Živim v 49 kvadratnih metrih velikem stanovanju, zaposlen sem v šo-štanjskih termoelektrarnah. O tem kaj se na tem področju dogaja nisem ne vem kako dobro seznanjen. Družinski proračun ima žena >čez<. Mislim, da je za julij poravnala položnico takšno, kot jo je dobila. Slišim pa, da eni baje sploh plačevali niso.«
KATICA BROZ: »Živim v àNosobnem družbenem stanovanju, za kar bi morala po >novi< položnici plačati skupaj s stanarino, komunalnimi storitvami in vsem kar je na njej, nekaj več kot 1200 dinarjev. Tako kot mnogi drugi, pa sem te stroške poravnala v isti višini kot junija, s tem, da imam za vsak slučaj na strani razliko. Če bo treba ... Novih položnic pa še ni.«
MIRKO ČEPČINOVIC: »V
enosobnem stanovanju živim z otrokom in za enosobno stanovanje stroški niso ne vem kako visoki. Iz čiste solidarnosti do drugih, ki tako visokih položnic kot so bile v juliju, niso zmogli plačati, sem se tudi sam odločil, da poravnam po starem. Pravzaprav ne čisto po starem, ker sem na položnico napisal nekaj več, nekaj vmes, bi rekel. Je pa res, da bi sam lahko plačal več, ampak nekateri, ki jih poznam, bi takšne cene le stežka poravnali. Verja-mite, da mnogim ni lahko. Prepričan pa sem, da bi se nekaj le moralo podražiti. Saj je treba tudi za vzdrževanje stanovanj dati nekaj.«
KATICA URLEB: »Reči moram, da sem stanarino in komunalne storitve za julij poravnala po starem. Mislim, da je tako naredilo veliko ljudi. O tem smo se pogovarjali v službi. Želim pa, da bi se stvari uredile, in da bi bilo že kmalu kaj več znanega na tem področju.«
(m k p, H. M.)
(tff: M : -»v ■ ■■'■■■*

t^ssmpi?
Ozonsko ìukiììo in 07 on1 Šaleški i
; A T
Ozon (03) sestavljajo trije atomi kisika. Zlahka razpada na kisik in je močan oksidant. Prav tako je močan njegov vonj, ki ga zaznamo še pri raz-redčenju 1:500 000.
Pridobivamo ga lahko v ozonizatorju z razelektrenjem kisika in ga uporabljamo za sterilizacijo zraka in pitne vode (ozoniranje). V atmosferi se ozon v veliki koncentraciji nahaja v ozonosferi (plast ozona), ki je sestavni del stratosfere (v višini 18—50 km). Ozonska plast je pomembna, saj preprečuje prehajanje UV (ultravioletnih) žarkov na zemljo. Ti namreč neugodno vplivajo na živa bitja. Pri tem naj omenim, da je do razvoja življenja iz vode na kopno prišlo ravno zaradi zaščite pred UV žarki.
V zadnjem času veliko govorimo o nastanku ozonskih lukenj v ozonski plasti.
Razpad ozona povzročajo supersonična letala, aerosoli, dušikovi oksidi jedrskih eksplozij in kloroflorokarboni (KFCs). Ti se uporabljajo pri čiščenju oblek, v sprejih, izolacijskem materialu za okna in vrata ter hladilnike, v su-permazketih v hladilnih in zmrzovalnih sistemih, v elektronski industriji za čiščenje raznih komponent, v proizvodnji zaščitnih sredstev za pohištvo itd. Od nekaterih takšnih snovi se CFCs osvobodijo takoj direktno v atmosfero, pri nekaterih pa šele po desetletjih in tako povzročajo razgradnjo ozona. Posledica je povečano prehajanje UV žarkov na zemljo, kjer povzročajo kožnega raka in prispevajo k povečani koncentraciji ozona na zemeljski površini.
Ozon se namreč ne nahaja samo v stratosferi, marveč se v manjših koncentracijah nahaja v bližini zemeljske površine. V naravi (naravno ozadje — background) je prisoten v koncentraciji od 20—50 ppb. Višje koncentracije nastanejo fotokemično kot posledica onesnaženega zraka z dušikovimi oksidi in ogljikovodiki.
Dušikovi oksidi — dušikov monoksid (NO) in dušikov dioksid (N02) izločajo avtomobilski motorji z izpu-
hi, privatna kurišča, industrija in ostali onesnaževalci zraka.
Če so v zraku dušikovi oksidi, ni pa ogljikovodikov, nastane serija reakcij, ki so vodene z energijo sonca (več UV žarkov pride na zemljo, več je energije). Nastane nekakšno Tavnovesje med NO, N02 in 03
UV žarki N02 < - ► NO + O
O + o2^ —► o3
Če so prisotni ogljikovodiki, se sistem cikličnih reakcij pretrga in nastanejo še pe-roksiacetilnirati (PAN). Ker se pri tem porablja NO, je posledica porast ozona.
V urbanih naseljih so visoke koncentracije ozona povezane z najprometnejšimi urami, stabilnim vremenom in direktnim sončnim sevanjem.
Iz tega sledi, da se visoke koncentracije pojavljajo v poletnih mesecih, ko je sevanje sonca največje.
Predstopnja oziroma ta-koimenovani prekurzorji ozona so dušikovi oksidi, za katere je znano, da se lahko prenašajo tudi na velike razdalje (do 1000 km).
Za ozon je dokazano, da povzroča poškodbe na dihalih in očeh, poškodbe na rastlinah, spada pa tudi med zračne polutante, ki so odgovorni za propadanje gozdov.
To je bil tudi vzrok, da so koncentracije ozona začeli meriti v večjih mestih in v okolici velikih onesnaževalcev kot je naprimer Termoelektrarna Šoštanj. Ta namreč med drugim proizvede tudi 9000 ton dušikovih oksidov na leto.
Dve izmed ANAS postaj, ki sta postavljeni v Topolšici in Zavodnjah merita poleg S02 še koncentracijo ozona. Izmerjene koncentracije si lahko ogledate na grafu.
Za izračunavanje plinastih polutantov lahko uporabimo dva sistema:
1. gravimetrična koncentracija (vrednost podajamo z mg/m3 ali rg/m3), ki izraža
MAKSIMALNE KONCENTRACIJE OZONA V
Twnromp jfl	cfì Zi ? 19
24 » as z? a a x «
m ZAVODNJE

maso polutanta na np. 03 na enoto volumna zraka in
2. volumetrična koncentracija (vrednost podajamo v ppm— parts per milijon = število delcev v 10 volumna in ppb— parts per biljon = število delavcev v 10 volumna.
Pretvorba iz enega v drugi sistem je možna z uporabo plinske enačbe, np.: pretvorba iz X ppm v » ng/m3 kjer je Y = X* M* 10 /V kjer je M molekulska teža plina, V pa moralni volumen 24,0 litra pri 101, 3 kPa.
Za lažje preračunavanje vam v tabeli podajam pret-vorbene faktorje za najpogostejše plinaste polutante v Šaleški dolini.
Pretvorbeni faktorji med gravimetrično in volumetn-čno koncentracijo in naravna ozadja (po Unsworth in Or-mrod 1982).
E3 TDFOLSia
Naravno ozadje za posamezen plin je znano. Zakonsko dovoljenje vrednosti pa so seveda drugačne, velikokrat prilagojene industriji.
Za S02 je maksimalna dovoljena polurna koncentracija 0,75 mg/m3 (750 mg/m3). V ppb pa si preračunajte sami.
Za ozon zakonsko opredeljenih vrednosti še ni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, World Health Organisation) predlaga: največ 8 ur 100—120 mg/m3
ali 1 uro 150—200 mg/m3,
v vegetacijski sezoni največ 8 ur 60 mg/m3 zraka ali
1 uro 200 mg/m3.
Slovenski osnutek oz. predlog pa je naslednji:
največ 8 ur 100 mg/m3 ali 1 ura 150 mg/m3 zraka.
Pa ostanimo še pri ozonu v Šaleški dolini, kjer poleg meritev koncentracij ozona že od leta 1987 poteka bioindi-kacija (uporaba živih organizmov za ugotavljanje prisotnosti polutantov) ozona s pomočjo testnih rastlin v Velenju, Velikem vrhu, Graški gori, Zavodnjah, Slemenu in Topolšici. Bioindikacija se izvaja v okviru Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani po programu Norvežanov, ki so se lotili zasledovanja (monitoringa) ozona za celo Evropo.
V	ta namen uporabljamo tobak sorte Bel W3. Na listih tobaka se pojavijo poškodbe, ko koncentracija preseže naravno ozadje 50 ppb. Za kontrolo se uporablja sorta Bel B, ki pa je na ozon zelo odporna
Poškodbe na listih (slika) se pojavijo v obliki plavih peg, ki postanejo rjave, nato pa bele.
V	letošnjem letu se meritve lepo dopolnjujejo z bioindi-kacijo. Meritve koncentracij z najsodobnejšimi aparaturami so sicer potrebne, vendar niso nezmotljive, kar pa za rastline ne velia.
Cvetka Ribarič Lasnik dipl. biolog
plin	mol. teža v g/mol	pretvorba iz ppb v mg/m3 (pomnoži ppb z f)	pretvorba iz ng/mJ v ppb (pomnoži mg/mJ z f)	naravno ozadje
S02	64,1	f = 2,67	f = 0,375	<2ppb
o,	48	f = 2,00	f = 0,501.	20—50ppb
NO	30	f = 1,25	f = 0,801	20—40ppb
Prelepi so naši gozdovi?!
Gozd, prečudovit življenjski prostor, svež in čist! Kaj je lepšega kot sprehoditi se po njem? Ljudje so si to od nekdaj želeli.
Gozd pa je tudi neizmerno bogastvo. Bogastvo svežega zraka in tudi tisto čisto ta pravo bogastvo, ki se da spremeniti v denar. Mnogi vidijo le tega!
In tisti pridejo, vzamejo in gredo. Za sabo pa pustijo vse kar pač ostane, kot bi bil gozd veliko smetišče. In res počasi to tudi postane.
Še posebej boleče je, če to naredijo tisti, ki so poklicani, da skrbijo za naše gozdove.
Takšnih malih smetišč je po naših gozdovih kar nekaj, na primer v Velunj-skem grabnu pri Radmano-vi žagi, v Slanicu, na Slemenu ... No, na Slemenu, so ga, očitno na pobudo mno-
gih pohodnikov, planincev in lovcev (pritožbe so deževale na vse strani, tudi v naše uredništvo) delno počistili, tako da na našem posnetku ni vsega, kar je tam nekaj mesecev ležalo. A sledovi so jasno vidni. Malo v grmovje je treba pokukati,
pa najde človek vse vrste sodobne prehrambene industrijske embalaže.
In zakaj pravzaprav gre?
Gozdno gospodarstvo, lastnik gozdov tod okoli, je najelo zasebnika, ki naj bi podiral suhljad, pa odvečna
drevesa za drva in s tem pravzaprav čistil gozd. Ta pa je najel skupino delavcev, jih naselil v improvizo-rano naselje, seveda brez
n&Ti
To Je le del »naselja« na Slemenu
Povsod naokoli navlaka
sama
osnovnih življenjskih pogojev. Tu je »zgradil« tudi hlev za konje, ki so pomagali pri tovorjenju ljudi.
Kako so ti delavci živeli, lahko samo ugibamo, a precej po »kavbojsko« zagotovo. Pri delu seveda tudi niso imeli pravega nadzora, kakšne posebne ljubezni do gozda pa od njih tudi ni mogoče pričakovati. Pod njihovimi sekirami je menda padlo tudi marsikaj, kar bi dober gozdni gospodar, prodal po mnogo višji ceni kot jo imajo drva.
Okoliški kmetje so to sicer opazili, pridali kakšno-pikro, a v svojih krogih, za vsak primer. Do gozdnega gospodarstva, ki se ga roko na srce, predvsem bojijo, nihče ni stopil. Za vsak primer, saj bi lahko poostrili nadzor nad njimi, potem pa bi tist<\ kar poseka na Črno, odpaaio..... ,
(trn)
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d.
Kreditiranje obrtništva in podjetništva
Zanimanje za obrt in podjetništvo je v zadnjem obdobju narastlo tudi v občini Velenje, s tem pa tudi zanimanje za kredite.
Na Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d. d. jih odobravajo tako za nakup osnovnih kot obratnih sredstev in to tudi obrtnikom in podjetnikom začetnikom.
Oboji lahko dobijo kredite v višini 40 do 60 odstotkov vrednosti naložbe. Ta višina je odvisna od tega, koliko zaposlenih bo imel podjetnik oziroma obrtnik.
Gradbene naložbe kreditira banka z odplačilno dobo desetih, ostale pa petih let, po spremenljivi obresti meri. Ta trenutek ta znaša 36 odstotkov. Kreditojemalec je dolžan položiti deset odstotni depozit, ki se obrestuje kot vezana hranilna vloga po obrestni meri, ki je prav tako spremenljiva in velja za vloge vezane nad 36 mesecev.
Obrtnik, ki želi pridobiti kredit banke, mora pniiesu s seboj potrdilo o registraciji obrti na občini in potrdilo o poprečju ostanka čistega
dohodka iz obrtne dejavnosti, s katero se bo ukvarjal (to velja za začetnika — ostali obrtniki predložijo potrdilo o lastnem ostanku dohodka). Podjetnik pa mora imeti podjetje registrirano, pri Ljubljanski banki pa odprt žiro račun. Poleg tega pa mora izdelati tudi investicijski prc gram za naložbo, ki jo bo sfinanciral s pomočjo bančnega kredita. Ta program je tudi osnova za izračun njegove kreditne sposobnosti s tem pa tudi višine odobrenega kredita.
(mz)
Na Šaleški vse za obrtnike
Poslovalnica Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d. d. na šaleški cesti, je dobila pred nekaj meseci novo podobo. Pa ne le podobo, tudi vsebino. Z njo so se skušali bolj približati obrtnikom, ki jih je v občini Velenje vse več, jim olajšati bančne posle.
Doslej so namreč obrtniki povsem enako kot drugi občani, opravljali finančne posle v enotah banke. Ob izplačilnih dnevih, ko je pred bančnimi okenci velika gneča, so bili nejevoljni, nejevoljni pa so bili pogosto tudi občani, ko je obrtnik pred njimi s kupom položnic (včasih pa tudi denarja) »napravil pravi zastoj«.
Vsem neprijetnostim se obrtniki lahko sedaj izognejo. Na enoti Šaleška hitro opravijo vse posle s področja hranilnih knjižic, tekočih in žiro računov, nakazil —
Na enoti Šaleška imajo tudi oddelek potrošniških
V enoti Šaleška lahko obrtniki hitro opravijo vse denarne zadeve
kreditov. Tam dobite pole, ki jih izpolnite in potrdite v svojem delovnem okolju ter skupaj s predračunom blaga, ki ga nameravate kupiti s kreditom vrnete na to banko. V nekaj dneh vam bodo kre-
dit odobrili.
Na enoti Šaleška Ljubljanske banke Splošne banke Velenje delajo vsak dan od 7. do 13.30, ob sredah pa do 17. ure.
(mz)
Po čem je (bo) nafta?
Ob nedavnem iraškem napadu, aneksiji Ruvajta in spet novi krizi v Perzijskem zalivu, tudi v občini Velenje ne moremo biti neprizadeti. Iz prteklosti nas veže nekaj poslovnih stikov. Kot je znano, se je naš zadnji energetski objekt, blok 5 v Termoelektrarni Šoštanj financiral pretežno na osnovi inozemskih posojil. Krediti, ki sta jih odobrila Kuvajt in Abu Dhabi, so predstavljali okoli 13 % celotne investicije. V tem zapisu ne bo govora o posojilih (to je predvsem stvar tistih, ki so jih najeli), ampak o širših dimenzijah krize.
Na nedavnem ženevskem zasedanju OPEC (držav izvoznic nafte) so se udeleženke kompromisno zedini-le, da uradno podražijo nafto z 18 na 21 dolarjev za sod (159 litrov). V razpravah o novi realni ceni je bilo zaslediti tako zmerna stališča (povečanje za 2 dolarja je zastopal tudi Kuvajt), »jastreb« Irak pa je zahteval podražitev kar za 7 dolarjev. Pri tem ne kaže pozabiti, da je stal sod nafte po prvih dveh naftnih pretresih 1973—1974 in 1979—1980 kar 34 dolarjev ter dobro zatresel svetovno
gospodarstvo. Še posebno našo državo, ki jo je našel močno nepripravljeno za hitro in učinkovito preusmeritev na druge dobavitelje in vrste energije.
Sedaj, ko nekatere večje proizvajalke in izvoznice nafte ponovno razmišljajo o nadaljnjih možnih povečanjih cen na 30 in celo več dolarjev za sod, bi uveljavljanje takšne cene pomenilo pravi atentat na reformna prizadevanja zvezne vlade. Nafta nas tako ali drugače zadeva vse, bogati, lahko pa tudi siromaši in osiromaši. Zato je v tem trenutku samo pozdraviti hiter odziv in poenotenje mednarodne javnosti, kot načelnost jugoslovanske politike, ki ne zastopa zgolj parcialnih interesov nekaterih panog (podjetij).
Pustolovska zasedba majhne in bogate države takoj po zasedanju ministrov v Ženevi ima lahko številne razloge in razlage, vendar zanjo ni nobenega opravičila in pravne podlage. Tudi če gre za ideje o gospodarski renesansi od dolgoletne vojne izmučene in praktično bankrotirane države. Ali za željo po polastitvi velikih naravnih bogastev. Ali
željo po discipliniranju in za povečan vpliv v OPEC pri določanju cen in kvot, kot pri delitvi dobičkov.
Tudi v Evropski gospodarski skupnosti različni scenariji energetskih potreb v naslednjih 20 letih predvidevajo uvoz od 6 do 9 milijonov sodov nafte dnevno. Značilen je del izjave, ki jo je pred kratkim zapisal njihov visoki komisar za energijo: »Energija predstavlja politiko v njeni najplemeni-tejši obliki. Ima vpliv na vse nas, na naše vsakodnevno življenje, razsvetljavo, ogrevanje stanovanj, oskrbovanje tovarn in omogoča svobodo gibanja. Toda, mi pri vsem tem trošimo svetovna bogastva in onesnažujemo okolje. Zato je pravi izziv zagotovitev energije na učinkovit način in ob umirjenih stroških; tej stvari se moramo posvetiti v Evropski skupnosti, kot tudi naši partnerji širom po svetu.«
Vsaj želimo si lahko, da bi potekal nadaljnji razvoj v tej smeri. Ali se vsi in vedno tega zavedajo pa je seveda že drugo vprašanje.
Miroslav Žolnir
Za še večjo uveljavitev doma in na tujem
V podjetju Gorenja Procesna oprema, v kateri so pred dobrimi petimi leti, po poslovni preobrazbi Gorenjevih delovnih organizacij v Velenju, združili programe profesionalne elektronike in strojništva, si prizadevajo, da bi si utrdili mesto med vodilnimi proizvajalci tehnološke opreme pri nas. Njen zdajšnji proizvodni program so strojegradnja, orod-jarstvo ter sistemi za avtomatizacijo tehnoloških in proizvodnih procesov. Raziskujejo pa tudi možnosti izdelave opreme za ekološko čistejšo proizvodnjo in okolje sploh (sanacija zraka, vode in trdih, nenevarnih odpadkov).
»Gorenje Procesna oprema je tipični predstavnik tretjega vala v industrijskem razvoju, z možnostjo, da za to raven usposablja tudi druga podjetja, partnerje. To pa pomeni tudi svojstven — projektni način nastopa in obdelave poslov, ob tem pa vedno tudi konkretnega kupca,« poudarja Peter Petrovič, direktor tega Gorenjega podjetja. »Sposobni smo problem proučiti, definirati tehnične in tehnološke rešitve ter vključiti znanje kot tržno blago.« Razvojno sodelovanje Gorenja Procesna oprema s poslovnimi partnerji, doma in na tujem, in reševanje različnih problemov v strojegradnji, orodjarstvu, avtomatizaciji, regulacijah in na drugih področjih je že dalo veliko uspešnih referenc, tako v proizvodnji gospodinjskih aparatov, avtomobilski industriji, industriji energetskih naprav, v lesni industriji, na področju ekologije itd.
Poudariti velja, da so strokovnjaki tega Gorenjevega podjetja prejeli za razvojne dosežke doslej že več pomembnih priznanj. V letu 1990, na primer, so skupine strokovnjakov prejele nagrade Sklada Borisa Kidriča za avtomatizacijo montažne linije proizvodnje srednjelitražnih grelnikov vode v ljubljanskem Gorenju Tiki, projekt merjenja, označevanja in avtomatske identifikacije furnirja v proizvodnji v tovarni Javor v Prestranku in za programski paket Fepro, na osebnem računalniku izdelan program za sistematsko programsko opremo v krmilnikih Klas 4, Kup 2000 in Kap 2000 M.
Letos je Gorenje Procesna oprema že sodelovala na dveh sejemskih manifestacijah, kjer je prikazala del svojega proizvodnega programa, in sicer na mednarodni razstavi Tehnika za okolje v Ljubljani in na mednarodnem sejmu BIAM v Zagrebu. Na razstavi v Ljubljani so prejeli posebno priznanje za predstavljeni sesalnik za freone, na zagrebškem sejmu pa so sklenili več poslov. Po navezavi stikov s tovarno Bilokalnik iz Koprivnice, na primer, so podpisali pogodbi za 2 avtomatski liniji v njihovi proizvodnji.
Razumljivo je, da si v tem Go-renjevem podjetju prizadevajo, da bi se v še večji meri kot doslej uveljavili tudi na tujem. Že zdaj poznajo Gorenje Procesna oprema v sosednji Avstriji, pa v obeh Nemčijah, na Češkoslovaškem in
v Sovjetski zvezi. S področja strojegradnje velja omeniti začetek sodelovanja z avstrijsko firmo Andritz, za katero delajo sestavne dele. Za eno od železarn na Češkoslovaškem bodo naredili sestavne dele za linijo. Prizadevajo pa si še, da bi se na področju orodjarstva uveljavili tudi v Zvezni republiki Nemčiji.
Sicer so letos izdelali za Gorenje Mali gospodinjski aparati avtomatsko linijo za izdelavo rotorja kavnega mlinčka ter 2 merilna pulta, za Gorenje Metalplast izdelujejo nova orodja in usposabljajo obstoječa orodja za proizvodnjo v novem jugoslovansko-sovjetskem podjetju Sovpoliju-plas v Moskvi, v katerem bodo izdelovali WC splakovalnike Jadran. Za sarajevski TAS prav tako izdelujejo orodja, za novomeški Revoz pa namenske stroje. Z Unisovo Tovarno transportne opreme TOS iz Ljubljane nadaljujejo z deli v tovarni televizijskih sprejemnikov v Kišnjevu v Sovjetski zvezi, kjer bodo avtomatizirali transportne naprave.
Za nova dela se dogovarjajo s koprskim Cimosom in zagrebškim Rade Končarjem, s slednjim za izdelavo merilnih naprav pri proizvodnji malih gospodinjskih aparatov. Za skupen posel pa so v teku pogovori z Železarno Ravne na Koroškem. Nadaljujejo pa tudi pogovore z zahod-nonemškim VW za delež pri novih vlaganjih v sarajevski TAS, in sicer pri izdelavi sestavnih delov za nove tipe avtomobilov.
(rš)
ESO — proizvodni program razširjajo
Tudi čistilne naprave
Delovna organizacija Elektrostrojna oprema, ki je v preteklosti delala zgolj za potrebe rudarstva, se zaradi znanih razmer na tem področju preusmerja na novo dejavnost. To ne pomeni, da z vzdrževanjem in servisiranjem rudarske opreme ne bodo nadaljevali. Glede na zmanjšanje naročil rudarske opreme so v ESU prisiljeni iskati nove, za njih izvedljive proizvodne programe. Strokovni kader imajo, tudi zmogljivosti, poudariti pa je treba, da so v. poslih tudi konkurenčni.
V zadnjem času v ESU veliko pozornosti namenjajo ekologiji. To področje že kar uspešno obvladujejo kar je razvidno iz programa, ki so si ga v tem kolektivu zastavili. Da so se lahko strokovno in uspešno lotili čistilnih naprav, so morali pred tem spoznati tujo tehnologijo tovrstne opreme. Dodajmo, da se je ESO temeljito lotil očiščevalnih naprav za TEŠ. Prav te dni v delavnicah izdelujejo velike kovinske silose, ki jih bodo postavili ob blokih šoštanjske termoelektrarne.
Druga dela, ki jih trenutno opravljajo v ESU so razdeljena na delavniško in montažno dejavnost. V proizvodnih prostorih trenutno potekajo naslednja dela: izdelava hidravličnega podporja za rudnik Trbovlje in Žagorje je v začetni fazi, gre pa skupaj za 70 sekcij SHP; iz-
delava nove opreme in vzdrževalna dela za RLV Velenje; izdelava delov opreme za italijanskega naročnika (posel preko Kovinotehne); izdelava pralne celice za avstrijsko firmo Hartl.
Montaža: izvajanje instalacijskih del na stanovanjskih objektih v Zagrebu v sodelovanju z Vegradom; izvajanje del v Gorenju, to so razna vzdrževalna dela in investicijska dela na novi lakirnici Gorenjeve Notranje opreme; izvajanje instalacijskih del na novem zdravstvenem domu v Velenju; v Nemčiji dela 25 in v Sovjetski zvezi 15 monterjev.
Kakšni so načrti: ekološka sanacija bloka I v TEŠ s ciljem pridobitve reference za nude-nje v Jugoslaviji, problem pa je finančna konstrukcija; trženje z napravo za čiščenje odpadnih vod iz industrijskih objektov, opravljanje tudi samo storitve čiščenja; širjenje programa hidravlike na področje oljne hidravlike (krmilni ventili, cilindri, črpalke za visoke pritiske; sodelovanje z avstrijsko firmo Hartl, za katero sedaj izdelujejo dele opreme, pripravljajo pa se na ustanovitev mešane firme, ki bi skrbela predvsem za trženje programa mobilnih drobilno-sejalnih postaj po Jugoslaviji.
Načrti na področju montaže:
agresiven nastop pri pridobivanju instalacijskih del v Šaleški dolini, tako na družbenem kot zasebnem področju, saj zasebnim graditeljem še vedno nudijo ugodne plačilne pogoje ter obročno odplačevanje; pridobivanje del v tujini; sodelovanje z Vegradom pri nudenju kompletnega inženiringa zasebnim graditeljem; priprave na plinifikacijo obrobnih naselij v Šaleški dolini, za kar imajo reference v Zagrebu; nudijo tudi dobavo in montažo SAT sprejemnikov, individualnih in skupinskih, sistemi omogočajo sprejem z različnih satelitov v stereo tehniki, pri čemer trdijo, da je cena njihovega sistema konkurenčna.
Kolektiv ESA šteje 800 delavcev, število se je nekoliko povečalo zaradi razpada sozda REK. Sprejeli so 33 delavcev iz te organizacije, predvsem ekološko skupino, telefoniste in vratarje, ki so že prej za to podjetje opravljali storitve.
Direktor firme Jožef Šibanc nam je povedal, da je v Elek-trostrojni opremi že prišlo do nekaterih sprememb, nekaj pa jih še načrtujejo. Tako imajo zaposleni v strokovnih službah drseč delovni čas in sicer od šeste do pol osme ure. Čiščenje prostorov imajo urejeno z zasebnikom, radi pa bi spremenili tudi družbeno prehrano.
B. Mugerle
------—_
Sestavljanje kovinskih silosov v Esu la Teš
Za uvod v pogovor z Draganom Martinškom, predsednikom velenjske ZSMS — Liberalne stranke si sposojam njegovo misel iz časa pred volitvami — >Nam ni za preteklost, smo za prihodnost, nismo za vsako izvirnost, ker smo že dovolj ek-sperimetirali, hočemo pa aktivno sodelovati v okolju, kjer živimo. Dovolj imamo zrežiranih skupščin, .sklicevanj na idealne postavke, ideoloških predsodkov in zgodovinskih travm ... V Velenju bomo živeli najbrž mi.<
Misel se mi je zdela zanimiva iz preprostega razloga: ker še vedno misli tako. To je slutiti tudi iz klepeta, na katerega smo ga povabili v ponedeljek zgodaj zjutraj, in ki bi ga lahko, če bi ga strnili, povzeli z natanko istimi besedami.
—	Na volitvah ste prišli >kar dobro skozi<, če se lahko tako izrazim?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Ja, v družbenopolitičnem zboru velenjske skupščine nam je uspelo dobiti enako število mest kot jih je dobila, po našem mnenju, že pred volitvami brez konkurence forsirana, stranka prenoviteljev. Že zato smo dosegli zelo velik uspeh.«
—	V velenjski vladi imate svojega predstavnika, ki pokriva področje gospodarstva. Sploh je gospodarstvo in gospodarjenje za ZSMS Liberalno stranko tisto, kamor naj bi usmerili vse sile?
DRAGAN MARTINŠEK: »V Ve/enju bodo največji problemi prav na področju gospodarstva in socialne politike. Zato smo na vsak način želeli sodelovati pri sestavi izvršnega sveta. Mandatar
Pred dnevi, pravzaprav je bilo to že v začetku meseca, smo na naše uredništvo prejeli pismo, v katerem se bralec pritožuje nad Kinom Velenje, pravzaprav omenja dve čisto konkretni zadevi. Najprej ga moti, ker kinovstop-nice prodajajo kar ob samem vhodu v dvorano, kar tistega, ki pride v kino prvič in tistega, ki tam že dolgo ni bil, zmede. Prav išče mesto, kjer bi se vstopnico dalo kupiti.
Druga zadeva, ki jo je opisal pa je, da ob reklami za film ni vedno napisan tudi pravi žanr.
Dva konkretna primera. Recimo: 21. julija je odšel na kinopredstavo ob 22. uri, ker si je želel ogledati japonsko trdo erotiko, namesto nje pa je bila japonska melodrama. Film so predvajali na videu. Potem je konec julija, 30. v mesecu, spet odšel, da si ogleda japonsko trdo erotiko — Harem, in spet video in spet film, ki sodi bolj pod dramo. »Tako nas je na polovici filma ostalo v dvorani le še kakšnih pet, potem pa smo še mi zapustili dvorano,« piše.
Velenjski Kino je, tako kot še mnogi drugi slovenski kinematografi ob poplavi vi-deorekorderjev, ki omogočajo izreden izbor in ogled filmov kar doma, že nekaj časa
velenjske vlade oziroma predsednik izvršnega sveta gospod Dmitrovič je na našega kandidata pristal. Mislim, da lahko s tem prispevamo, sa se bomo v dolini začeli prav z gospodarstvom ukvarjati bolj intenzivno.«
—	Imate že kakšne povsem konkretne poglede na to področje?*
DRAGAN MARTINŠEK: »Striktno se bomo držali našega programa, s tem, da smo seveda pripravljeni kaj tudi korigirati, če se bodo pokazale okoliščine, ki lahko pripeljejo do boljših rešitev. To je tudi napotilo, ne obveza, našemu članu v izvršnem svetu.«
—	Kje pa vidite ključne probleme gospodarstva Šaleške doline?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Velenje bazira na dveh sistemih — Gorenju in Rudniku lignita. Spremenjen plan izkopa na rudniku lahko privede ne samo do ekonomskih ampak tudi socialnih težav, oboje je povezano tudi z vse težjim prebojem Gorenja v Evropo in zaprt jugoslovanski trg. Zato bo treba čim prej oblikovati novo vizijo ekonomskega in socialnega razvoja občine in mesta in čim bolj pospešiti zasebno iniciativo v oblikovanje majhnih podjetij. To mislim, da naj bila tudi glavna naloga tega izvršnega sveta.« —
—	Liberalci ste bili v predvolilnem času zelo odmevni s svojo zahtevo po gradnji avtoceste Arja vas — Ljubljana. Kaj je danes z njo? Kje je danes?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Nekje v predalu novega republiškega izvršnega sveta. Mi od te zahteve seveda ne
odstopamo. Sami pa vidimo, ko se peljemo proti Ljubljani, da že gradijo tretji odstavni pas pred Trojanami. Osebno sem prepričan, da to ni rešitev za Štajersko in njeno povezavo s prestolnico. Zato bo ena prvih prihodnjih nalog naše stranke v republiškem parlamentu, da se to vprašanje čim prej postavi na dnevni red.«________________
— Kako ocenjujete sedanja zasedanja velenjskega parlamenta?
DRAGAN MARTINŠEK:« Prvi dve zasedanji sta minili v glavnem v znamenju volitev in šele tretje naj bi se lotilo kolikor toliko vsebinskih vprašanj. Pravim kolikor toliko, ker se mi zdi, da problem stanarin, ki je bil nekako ključni problem zadnjega zasedanja, ni toliko pomemben v tem trenutku, da bi na njem lahko gradili globalnej-šo strategijo razvoja Velenja. In pa seveda preimenovanje mesta. Mislim, da je kar malce žalostno, da na prvem vsebinskem zasedanju takoj pa-
de preimenovanje mesta. Mogoče ste opazili, se naši delegati sploh niso spuščali v razpravo. Če se lahko tako reče, je ZSMS z bratstvom in enotnostjo, štafeto in podobnimi >jugoslovanarskimi< zadevami, opravila že pred leti. Tako da se nam te polemike danes ne zdijo več niti koristne, niti... Skoda je čas zapravljati zanje.«
— Tudi vas želimo vprašati, kako se na zasedanja pripravljate? Se pred njimi kaj povezujete s predstavniki drugih velenjskih strank?
DRAGAN MARTINŠEK: Koalicije kot veste, nismo sklenili z nikomer. Še najbližje smo si, če se lahko tako reče, z ostankom Demosa v Velenju. Spomniti vas moram na čas volitev. Kot veste je bil naš kandidat za predsednika skupščine gospod Ivan Atelšek. Pri tem nismo >naleteli< na razumevanje pri starih političnih organizacijah, ki so se po našem mnenju, že kar nekorektno obnašale. Zagotavljali so nam si-
cer, da ne bodo >blokira!i< nobenega kandidata že pred glasovanjem v skupščini. Pa se je to na zasedanju vseeno zgodilo. Tako smo se pač v tistem trenutku nekako odločili, se zavedli, da lahko bolj zaupamo besedi Demosa kot prenoviteljev.« — Pa naprej?
GRAGAN MARTINŠEK: »Vsekakor pot nadaljnega sodelovanja pri konkretnih problemih, konkretnih točkah, zaradi tega ni zaprta. Nismo tako škodoželjni, da bi zdaj zato blokirali vsako zadevo nam rivalske stranke.«
Vsaj formalno poslanskega kluba ZSMS Liberalna stranka nima ...?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Odločili smo se za nekoliko nenavadno potezo — v ožjem predsedstvu velenjske stranke ni skupščinskih poslancev, razen enega in naši poslanci delujejo v glavnem avtonomno. Sklepa predsedstva stranke niso obvezujoči za delegate v skupščini in tako naši delegati tudi delujejo, čeprav se z njimi pred vsakim zasedanjem dobimo.«
— ZSMS Liberalna stranka je ostala v prostorih bivše družbenopolitične organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije?
DRAGAN MARTINŠEK: »Zaenkrat ni boljše rešitve. Smo pa že iskali možnosti, predvsem zaradi nepopularnega imageja stavbe. Tu se krešejo mnenja. Nekateri so za to, da bi ta stavba v prihodnosti morala postati nekakšna poslovna stavba, drugi pa, da je iz nje treba na vsak način. Zna se zgoditi, da se že v mesecu dni preselimo na neko drugo, bolj zanimi-
Pravijo, da so morali zaradi pomanjkanja denarja, zaradi težav v kateri so, zmanjšati število zaposlenih v Kinu in to so storili tudi tako, da so enostavno združili dve delovni mesti — kolporterja in prodajalca vstopnic. Težave in težavice s katerimi se ubadajo, pa jih silijo v to, da oddajajo in prodajajo prostore Kina. To pa je že srž spora med Kinom in nekaterimi, ki se s takšnim načinom pridobivanja denarja, ne strinjajo. Sploh, ker so Velenjčani staro kinodvorano gradili z udarniškim delom. Na te pripombe v Kinu odgovarjajo — da ne prodajajo dvorane, ki je bila zgrajena z udarniškim delom, ampak tisto, kaj je Kino sam zgradil po letu 1965.
Pa še nekaj: v Kinu tudi pravijo, da je jedro težav, ker
vo, atraktivnejšo točko v Velenju.«
—	Kam?
DRAGAN MARTNINŠEK:
»Mhh ... še skrivnost.«
—	Z denarjem ni težav, ne?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Z denarjem so vedno problemi. Če smo se že odločili za tak skupščinski sistem, kjer stranke delujejo avtonomno, bi v občinah zanje morali poskrbeti. V skladu z volilnimi uspehi, seveda. Da se lahko vsaj tista stranka, ki je dobila največ glasov, preživi s kakšnim profesionalcem. To je trenutno možno, kolikor vem, samo pri ZKS — SDP in pa pri nas, kjer imamo redno zaposleno tajnico.«
—	Naj prepustimo končno misel na izbiro, kar vam?
DRAGAN MARTINŠEK:
»Tole bi rekel — ljudje'so nekako zmedeni. Predvsem Velenje je tipičen primer tega, kar želim povedati. Demos je vsekakor legalen in legitimen zmagovalec volitev v Sloveniji, v Velenju pa ni zmagal. In sedaj ljudje ne vedo, kdo je >gospodar< položaja v Velenju. Mislim, da bi tako mesto kot je naše, moralo pozabiti na volilne uspehe in neuspehe in bolj misliti na vsebinske uspehe ali pa neuspehe vseh Velenjčanov. Delati tako, kot da bomo v tem mestu ostali in ne tako, kot da bomo odšli in pustili za seboj razdejanje. Mi ostajamo zvesti svojim idejam, ostajamo samostojni, delovali bomo avtonomno, včasih bomo morda bolj napeti kot drugi, ker smo mlajši, ker prisegamo na svobodo in ne na odvisnost. Tistim, ki razdirajo, pa se ne bomo pridružili.«
M. Krstič—Planine
gledalcev ni, kinodvorana, ki je precej oddaljena od središča mesta, da ni denarja, da bi jo lahko spodobno uredili — tudi navzven, čeprav imajo opremo za predvajanje filmov eno boljših, ker je dvorana prevelika za takšen obisk kot je zdaj ... Prihodnost vidijo v ureditvi manjše kinodvorane v samem središču mesta, ki bi imela od 100 do 200 sedežev. Zakaj pa so predstave v filmskem gledališču (Kulturni dom) skoraj vedno dobro obiskane?
Najbrž ne samo zaradi lokacije, čeprav je tudi v tem nekaj resnice, v filmskem gledališču so tudi filmi drugačni kot v rednem kinu. Tudi to je gotovo eden od razlogov.
M. Krstič-Planinc
V zadnjem letu popr
Bggg v, Jf^-M^'. t" g£gg| '„''-J, Mg®
(!) gledalcev na predstavi kina

Zakaj so ljudje nehali zahajati v kino?
v težavah. Kinopredstave niso več tako obiskane kot so bile včasih. Dovolj zgovorne so besede vršilke dolžnosti direktorice Kina, ko pravi, da si je v letu dni na dan v vseh kinematografih, ki sodijo pod velenjski Kino, ogledalo predstavo poprečno 30 obiskovalcev. »Ko smo začeli v poznih urah predvajati trdo erotiko, jih je na predstave prišlo tudi po 140, kar se nam je zdelo ogromno. Čeprav so bili že tudi takšni časi, da si je kak film na eni predstavi ogledalo tudi 500 gledalcev, pa še kakšno stojišče je bilo.«
Predstave, ki so še kolikor toliko dobro obiskane, so sobotne in nedeljske in pa seveda filmsko gledališče (dvorana Kulturnega doma). »Letos smo odkupili 50 filmov, novih. To je toliko, da ni dovolj niti za sobote in nedelje, zato si pomagamo z reprizami in pa z video kasetami, ki jih dobimo od distribucije,« pravijo v Kinu. In opise filmov in vse kar k njim sodi zapišejo distribucije same. Res je, da bi morali vsak film, tudi tisti, ki je na videu pregledati in preveriti, če vse v opisu drži. Včasih kakšnega pogledajo bolj površno. To se je zgodilo tudi z že omenjenima predstavama o katerih je pisal naš bralec. Tisti, ki je film pregledoval,
si je izbral naključno izbran odlomek in ker je bilo v tistem delu pač tisto, kar naj bi bilo, je šel >film skozi<.
dalcev, danes pa se včasih sprašujejo, ali bi film zavrteli, tudi če je v njej en sam. V Kinu pravijo, da za jesen
Nas je seveda presenetil tudi podatek iz že omenjenega pisma bralca, da je bilo v dvorani pet gledalcev, in da so film kljub temu vrteli. Torej, da je predstava bila. Ali se jim to izplača? Včasih, jim niti na kraj pameti ni prišlo, da bi predstava bila, če ni bilo v dvorani vsaj dvajset gle-
spet pripravljajo uvedbo abonmajev za posamezne cikluse. Zvrstila se bo >Pula po Puli<, Oskarjevci, ciklus kino-tečnih filmov ... In na te računajo, upajo, da bodo dobro obiskani.
Pa še nekaj je treba reči o tistem kupovanju kart kar pred vstopom v dvorano.

Ko človek samo bežno preleti teh nekaj podatkov, recimo tistega, o poprečno tridesetih obiskovalcih ene predstave Kina Velenje, si ne more kaj, da se ne vpraša — kako sploh še lahko živijo? Če je ena vstopnica za predstavo vredna 20 din, za erotično pa 5 din dražja? Razumem jih, da si pomagajo z oddajanjem in prodajanjem prostorov, ampak kako dolgo si bodo lahko tako pomagali? Kaj bo, ko bo kvadratnih metrov zmanjkalo?
Človek lahko sprejme tudi njihove poglede na današnje težave — stara kinodvorana, >neugledne< na pogled, oddaljena od središča mesta, skromen izbor filmov ...
Pa si vseeno človek ne more kaj, da ne bi pomislil, kako so današnje težave 4pbivale zametek že kje daleč nazaj. V času, ko se je blagajna polnila sama od sebe, na račun karate filmov željne publike, ko si lahko kar naprej gledal Bruce Leeja in podobne junake, in ko je prav zaradi takšnih filmov Kino izgubil precej, prej stalnih obiskovalcev. Tako so si v Kinu, verjamemo nehote, oblikovali svojo strukturo gledalcev.
Danes pa si tisti, ki so nanje računali, sposodijo vi-deokasete v katerih od mnogih izposojevalnic in uživajo doma.
»KAŽIPOT« na obisku pri županu
Kako do
počitniškega doma?
Prejšnji ponedeljek so člani počitniške zveze mladih »KAŽIPOT« obiskali velenjskega župana, gospoda Pankraca Semečnika, in ga seznanili s svojo dejavnostjo. Med drugim so se pogovarjali tudi o konkretni pobudi partnerskega mesta Esslingen, da v Velenju organizira svoj počitniški dom. Postavljeno je bilo vprašanje, ali je mesto Velenje zainteresirano za projekt, ki ga ponuja nemška počitniška zveza STADTJU-GENDRING.
Gospod župan je najprej izrazil neodobravanje nad položajem, ko je v preteklosti bila počitniška zveza zapostavljena oziroma počitniški dom ukinjen. »Čas je pokazal, da se mora turizem razvijati v vseh oblikah, da to ni samo hotelski ali zdraviliški, kot smo hoteli. Brez nekih osnovnih pogojev, mednje prav gotovo spada prostor, pa se mladinski turizem ne more razvijati. To namreč ni čisti komercialni turizem.« Gospod župan je nadaljeval, da je Velenje na tem, da ponovno okrepi to gibanje. »Predvsem gre za to, da se uredijo prostori. Ali s pomočjo partnerskega mesta Esslingen, kot nam ponujajo, ali pa bomo to breme zmogli sami, je prav gotovo že drugo vprašanje,« je zaključil gospod župan.
(ao)
Velenje — Vienne
Mednarodna izmenjava
Mednarodna izmenjava partnerskih mest Velenja in Vienne v Franciji poteka že od leta 1972. Letos nas je v Francijo odšlo 8 ; 3 študenti in 5 dijakov. Izmenjava ni potekala v klasični obliki kot do zdaj, saj smo poleg bivanja v domovih naših gostiteljev doživeli in spoznali Provanso v turističnem centru v vasici La Motte Chalancon.
Mesto Vienne ob reki Rhone ima 30.000 prebivalcev in leži 30 km južno od Lyona, drugega največjega mesta v Franciji. Turistično je zelo zanimivo in polno ostankov rimske kulture. V času, ko smo bili tam, se je odvijala manifestacija JAZZ a VIENNE, trg na prostem pa je atmosfero še popestril. Vsak izmed nas je mesto drugače doživel, kar je bilo odvisno od naših gostiteljev. V izložbah mestnih butikov ne manjka imen Cacharel, St. Laurent, Dior in parfumerij. Meščani pa radi posedajo v lokalih ob glavni cesti ali starem mestnem jedru, kjer največkrat naročijo Pernod ali Si-rop de Menthe. Mentaliteta ljudi je južnjaško flegmati-čna in sami pravijo, da so »cool«.
Naša skupina je bila v Franciji zelo zanimiva, saj ljudje slovenskega jezika ne slišijo pogosto. Z veseljem smo jim razložili vse o Sloveniji in od kod prihajamo. Po dveh dneh bivanja v Vi-enni, smo odšli s francoskimi prijatelji v turistični center La Motte Chalancon. Tako smo Provanso doživeli iz prve roke in jasno nam je, zakaj je v tej pokrajini navdiha za svoja umetniška dela iskalo toliko slikarjev. Bivali smo v počitniški dom
(Hotel de Ville) preurejeno osnovno šolo. Poleg naše skupine sta bili tam še skupina Poletne šole za umetnike amaterje iz Nizozemske, ter skupina karateistov iz Lyona. Imeli smo možnost igranja tenisa, plavanja v bazenu, vožnje z mou-tainbyki, lokostrelstva, jahanja konjev itd. Deležni smo bili koncerta skupine K K Keng iz Nizozemske, ter nastopa Šole za igro in glasbo ZONE ART, umetniška skupina pa nam je na koncu priredila razstavo del, ki so nastala v poletni šoli.
Zvečer smo se zbirali v kafiču »Blue Night«, manjkalo pa ni niti privatnih zabav v počitniških hišah v okolici, ki je polna polj lavande.
Teh 8 dni v Provansi je hitro minilo in za 2 dni smo se vrnili v Vienne. Večina med nami si je s svojimi gostitelji ogledala Lyon s staro četrtjo St. Jean . .
Simplon Express nas je popeljal nazaj proti domovini, kjer smo ob steklenici francoskega penečega vina za slovo, izmenjali svoje utrinke in se eni manj, drugi bolj veselili vrnitve domov.
Celotno izmenjavo je organizirala in pripravila OBČINSKA ORGANIZACIJA POČITNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE - »KAŽIPOT«, s predsednikom Gustlom Tanškom. Dosedanje izmenjave z omenjenim predsednikom so bile uspešne, torej obstaja dobra prognoza za razširitev delovanja »KAŽIPOTA«, v razumevanju širše javnosti do te dejavnosti, ki je velikega pomena za mlade, ki si želijo doživeti svet.
DA VID DEVIC
Jajca japonskih prepelic
3,60 din vas bo stalo eno
Čisto slučajno, tako mimogrede smo v Erini Pre-skrbovalnici na Cankarjevi zvedeli, da bodo začeli prodajati jajčka japonske prepelice. Čisto lahko, da jih v teh dneh tam že dobite. Eno bo veljalo približno 3,60 dinarjev, na zalogi pa bodo imeli vsak dan povsem sveža! Računajo, da jih ljudje poznajo, in da bodo radi segli po njih. Od kje jih bodo pa dobivali, nas je zanimalo. Napotili so nas do Olge Peciga, kooperant-ke, kot nam je pozneje povedala, Firma Eliksir, za katero ste gotovo že slišali. V Nedeljskem je bil o tej firmi objavljen obširen članek izpod peresa Franceta Ste-leta — Zdravilno jajce 21. stoletja (Firma Eliksir se ne ukvarja samo z rejo prepe-
lic, ampak ponuja tudi strokovno pomoč pri zdravljenju impotence in drugih tegob, je pisalo).
Dobaviteljica bo v Erino Preskrbovalnico vsak dan pripeljala popolnoma sveža prepeličja jajca. Tista, ki bodo morda ostala neprodana od prejšnjega dne, pa vzela nazaj, nam je povedala. Ta čas ima jato dvestotih prepelic, ki dnevno znesejo osemdeset jajčk, to jato pa želi povečati na tisoč in takrat bo, kot je povedala, Eliksirju pogodbeno oddajala dogovorjeno količino jajčk. Dokler tega ne bo, pa bo dnevne količine prodajala sama.
Prepelice so najmanjše iz vrst kokoši, japonske prepelice — njihova reja je najbolj razširjena, imajo baje okusno in zdravo meso
Dve prepeličji jajčki, ki smo jih dobili v Erini Preskr-bovalnici in kjer jih je najbrž že možno kupiti. (Foto: B.M.)
ter jajca. Japonci menda letno porabijo kar nekaj sto milijonov prepeličjih jajc, uporabljajo pa jih tudi v bolnišnicah v Italiji, Poljski in Sovjetski zvezi pri zdravljenju povečanega krvnega tlaka, čira na želodcu, slabokrvnosti, povečani količini holesterola v krvi... V jajcih japonskih prepelic je veliko kalcija, fosforja, železa, vitaminov in redkih aminokislin.
Da boste vedeli, kaj z jajci prepélic početi, če se boste morda odločili za nakup, pa po članku Franceta Steleta povzemamo : jajca vedno uživamo surova, stepena z raznimi dodatki — sokom limone, sladkorjem, kakavom, cimetom . .. Čas uživanja prepeličjih jajc pa je odvisen od kure, ki jo priporočajo za to ali ono težavo.
(mkp)
Na velenjski tržnici je živahno
Kaj in po čem?
Ko nas je eden od prodajalcev vprašal, zakaj prepisujemo cene, smo mu odgovorili, da zato, da lahko doma preračunamo, kaj se nam splača in kaj ne. Nismo pa mu zaupali, da bomo to naredili tudi za vas.
Krompir prodajajo po 8 dinarjev za kilogram (vse cene so za kilogram), papriko po 25 in 35 dinarjev, zelo zrel paradižnik dobite po 10, takšnega za solato po 15 dinarjev, kumare ponujajo od 10 do 20 dinarjev (tu se splača pogledati, ker razlike razen v ceni ni), česen po
Čas za kisle kumarice
»Le kaj bomo pisali, ima kdo kakšno idejo,« se sprašujemo ob torkih zjutraj, pred obveznim redakcijskim sestankom, na katerem je treba opredeliti kaj v naslednjo številko. Zadnje čase se na njem bolj gledamo kot govorimo. »Če pa se nič ne dogaja,« navadno kdo zine, »zdaj je čas kislih kumaric«, pa obvezno doda.
Ste jih že vložili? Verjetno že, a so prejšnji teden te znamenite kumarice za vlaganje, še pospešeno prodajali, čeprav jih resnici na ljubo na velenjski tržnici ni bilo. »Lahko vam jih naročimo,« so zatrjevali vsi po vrsti.
Po koliko? Okoli 20 dinarjev za kilogram, kje malo manj, kje malo več, kakšen dinar ali dva navzgor in navzdol. Baje pa so bile že tudi cenejše — po 15 dinarjev se jih je dalo dobiti. V marsikaterem gospodinjstvu
40 dinarjev, čebulo po 30, fižol v zrnju 70 dinarjev, me-lancane po 30 in korenje po 20 dinarjev.
Grozdje so pred tednom dni (lahko da se je do danes že kaj spremenilo) prodajali po 30 dinarjev, nektari-ne po 30, jabolka po 12 in 15 dinarjev, hruške po 15, lubenico prav tako po 15, banane po 40, pomaranče po 30, suhe slive prav tako po 30, rozine po 70, breskve po 12 in 15 dinarjev ter slive po 10 dinarjev.
(mkp)
jih sami vložijo, ker imajo z njimi še vedno računico in ker jih naredijo po svojem okusu. Recimo 680-gramsko kislo-sladke, holandske, prodajajo po 37,50 dinarjev, 650 gramske Etine pa po 49,50 dinarjev.
Zato jih je tudi Olga Nahtigal, ki smo jo vprašali, če jih je kaj vložila, vložila toliko. Kar 50 kozarcev! Pa radi jih imajo. Kupila jih je v Medjimurju po 15 dinarjev. »Recept imam zapisan, ne bi ga znala tako na pamet. Je pa dober. Kumarice so vedno okusne, ostanejo trde, niso prekisle. Mislim, da dam na liter in pol kisa dva litra in pol vode,« nam je zaupala.
Čas je torej za kisle kumarice, tako doma kot pri nas v službi.
(mkp, B. M.)
Košnja travinja v sušnem obdobju
V slovenskih rastnih razmerah predstavlja travinje osnovni vir voluminozne krme za živinorejo.
Travinje najboljše raste ob optimalni količini padavin in sončnih dni. V prejšnjih mesecih je bilo dovolj padavin,
optimalnem času, da ne izgubimo dragocenih hranilnih snovi. Kosilnice (rotacijske, prstne) pa moramo tako naravnati, da nam ne kosijo v živo, ampak vsaj 4 cm visoko
Ni res, da bo šlo vse k hudiču. Kaj bi on z vsem tem škartom?
Ožemajo nas, da teče od njih. Pomagal si je z vsemi štirimi — strici.
Sonja Budna
sedaj pa se na določenih področjih že čuti pomanjkanje vode. Kljub pomanjkanju deževja travinje raste in prehaja v generativno fazo rasti (trave cvetijo) in s tem se zmanjšuje kvaliteta krme. S staranjem travne ruše se manjša vsebnost beljakovin in škrob-na vrednost. Če se peljemo z avtom, opazimo ob cestah precej travnikov, ki so že v latenju, če ne v cvetenju in to je lahko 2., 3. ali 4. košnja, pač odvisno od gospodarja in mislim, da se vsi bojijo, da bodo uničili travnik, če bodo sedaj kosili.
V času, ko vemo, da je malo padavin, moramo travnik vseeno pokositi v njegovem
strnišče travnika naj bo visoko (4—8 cm), ker nam le tako ne bo vse trave požgalo, ko bo pa dež padel, se pa bo tudi hitro odrasla.
Bolj gnojeni travniki in pašniki lažje prenesejo sušno obdobje, ker imajo trave več zaloge in dalj časa kljubujejo suši. Ko pa bodo vremeno-slovci (tisti na televiziji ali pa lokalni) napovedali dež, pa moramo te travnike hitro do-gnojiti, vsaj z 40 kg čistega dušika na ha, ki je v 150 kg KAN-a ali pa v 10 m3 (10 t) poprečne goveje gnojevke. S takšnimi agrotehničnimi ukrepi v bistvu ne bomo izgubili nič zaradi suše.
Zžv Celje Tatjana Pevec, dipl. ing. agr.
wtSm
AVTOKAMP »SAVINJA« - POPRAVEK K SLIKI -
V prejšnji številki Našega časa smo pri prispevku našega dopisnika Jožeta Miklavca »Petrinova žaga« — moderen avto-camp, napravili napako, ker smo objavili napačno fotografijo hiše. Na sliki je bila stanovanjska hiša iz Zgornjih Pobrežij 11, last Jožeta Bitenca, po domače pri BITENCI. Tokrat objavljamo pravo fotografijo objekta Avtocamp »Savinja« v Spodnjih Pobrežjih, ki so ga pred kratkim odprli Petrinovi. Za spodrsljaj se opravičujemo.
Prešmentane citre
kak' lepo pojo
Letos bomo v Velenju v okviru Poletnih kulturnih prireditev že drugič gostili najboljše in najzanimivejše citrarje Slovenije.
Tako se bodo letos na tem priljubljenem ljudskem instrumentu predstavili med drugimi nastopajočimi tudi
Miha DOLŽAN, Karli GRADIŠNIK, Miran KOZOLE, Cita GALIČ in Tomaž PLAHUTNIK.
Program bo povezoval Jože Grobler.
Prireditev bo na ploščadi pred Namo v petek, 17. av-dežjaboi " "
gusta ob 19. uri. V primeru ciji Name.
Iz muzeja Velenje
Zgodilo se je
• • •
16. AVGUSTA
LETA 1952
»Šoštanjčani gradijo planinski dom pod Plešiv-cem« je naslov članka, ki je bil objavljen v Savinjskem vestniku :
»Planinsko društvo v Šoštanju gradi skupaj s sindikatom Usnjarne na Št. Vidu pod Plešivcem nov planinski dom, ki utegne zaradi svojega položaja ob avtomobilski cesti Šoštanj—Črna ter na delitvi potov za Uršljo goro, Smrekovec in Tolsti vrh postati prav vabljiva izletniška točka za vse, ki si z vozili žele skrajšati pot do hribov. Dom bo stal v višini 1180 metrov in bo kakih 14 kilometrov oddaljen od Šoštanja.«
(...) »Poleg tega, da bo dom prijetno izhodišče za ture na vse strani, bo važen tudi za smučarje. V bližini doma bodo poleg idealnih smučišč zgradili še 45 metrsko skakalnico, tako da bo dom pozimi prav tako vabljiv kot poleti. Načrte za skakalnico je izdelal naš znani ing. Bloudek iz Ljubljane. Upamo, da bodo dela pri ureditvi doma kot zgraditvi skakalnice gotova do jeseni, tako da bo dom prav kmalu lahko predan svojemu namenu v veselje vseh ljubiteljev gora in belega športa iz Šaleške in Mežiške doline.«
Planinski dom na Slemenu še vedno stoji ob »avtomobilski cesti«, ljubiteljev gora pa v njem menda ni ravno v izobilju. V bližnji preteklosti so ta planinski dom večkrat uporabili v povsem druge namene kot so planinski (nekaj časa je bil celo samski dom za delavce Tovarne usnja Šoštanj). Tudi ljubitelji belega športa iz Šaleške in Mežiške doline so se raje preusmerili na nekatera druga višje ležeča smučišča, skakalnice pa se celo nekateri starejši skakalci ne spominjajo več.
LETA 1957
V Celjskem tedniku, ki je izšel na ta dan, je bilo objavljenih več novic iz Šaleške doline. Nekatere najzanimivejše vam tudi predstavljamo :
»V Velenju je te dni tričlanska komisija pri KZ ocenjevala ureditev kmečkih vrtov in vzdrževanje svinjakov. Opazili so, da velenjske gospodinje polagajo veliko pozornost ureditvi kmečkih vrtov, v katerih gojijo v vse večjem številu najrazličnejšo zelenjavo. Velenje postaja važno industrijsko središče, ki se iz leta v leto širi. Zadružnice se zavedajo — z njimi vred pa vse ostale gospodinje — da bodo lahko na domačem trgu vsako količino zelenjave in najrazličnejše povrtnine sproti vnovčile in pri tem zaslužile kar lepe denarce.
Glede svinjakov komisija ni mogla izreči tako ugodnega mnenja, saj pri mnogih gospodarstvih svinjaki še ne odgovarjajo. Pač pa so gospodinje posvetile veliko pozornost vzreji svinj in so v zadnjem letu skoro že povsod vpeljale dobro čisto pasmo (nemško svinjo). Da bodo tudi v tem pogledu dosegle lepe uspehe, so sklenile, da bodo v bodoče svoje hleve uredile po higienskih predpisih.
Velenjske zadružnice so po pregledu komisije imele sejo in predlagale kmetijski zadrugi, naj jim uredi manjšo tržnico, kjer bodo same prodajale zelenjavo in druge poljske pridelke. Zgleda, da bo zadruga ugodila njihovi želji.«
In Velenje je postalo važno industrijsko središče...
Naslednja novica je iz Paske vasi in je zopet posvečena njihovim marljivim gasilcem :
»Gasilsko društvo Paška vas je zadnjo nedeljo odkrilo na gasilskem domu spominsko ploščo štirinajstim članom, ki so darovali svoja življenja v NOB. Tega slavja se je udeležilo precej ljudi med njimi tudi zastopniki množičnih organizacij iz Šmartnega ob Paki in drugod. Istega dne popoldne pa je društvo razvilo nov gasilski prapor, za katerega so ljudje rade volje prispevali svoj delež. Posebno naklonjenost je izkazal društvu tov. Ir-man iz Amerike, ki je tukajšnji domačin. Delo tega gasilskega društva lahko služi marsikateremu društvu za zgled.«
Tudi zadnja novica je iz tega dela naše občine:
»Avto moto v Šmartnem ob Paki je v svojem tro-mesečnem tečaju usposabljal mladino za šoferje amaterje. Te dni je v Celju položilo izpit triindvajset tečajnikov, med njimi tudi dve tovarišici.«
Raritete se vedno omenjajo posebej!
DAMIJAN KLJAJIČ
• prireditev v restavra-
Gornji Grad
V Gornjem Gradu je bila v nedeljo popoldne slovesnost, kakršne že dolgo ne pomnijo. Med krajane je prišel škof dr. Franc Kram-berger in blagoslovil temeljito obnovljeno katedralo.
Gornjegrajska katedrala sodi med najlepše in največje tovrstne spomenike na Slovenskem, v svoji notranjosti pa skriva mnoge dragocenosti.
Katedralo je dal v baročnem stilu zgraditi škof Ernest Athems, ob katedrali pa je bil leta 1140 zgrajen še benediktinski samostan.
Oboje je v srednjem veku in še kasneje privabljalo številne vernike in popotnike, po vojni pa je katedrala začela izgubljati svoj pomen, močno pa jo je načel tudi zob časa. Tako je bilo vse do leta 1985, ko je prišel v Gornji grad župnik Ivan Koren. Začela se je temeljita obnova, ki so jo Gornje-grajčani močno podpirali. Delali so udarniško, tudi po 8000 prostovoljnih delovnih ur so opravili in dajali še denarne prispevke. Na pomoč so priskočili še delovni kolektivi, pa takra-
tni občinska in republiška kulturna skupnost in seveda mariborska škofija. Katedrala se je začela vse bolj bleščati, vedno bolj se je vračal njen pretekli sijaj. Obnovili so kupolo, ostrešje, fasado, zidove, notranjost, orgle, prestavili vodnjak, uredili dvorišče in postorili še marsikaj. S tem so katedrali vrnili veličasno podobo, ki si jo tudi zasluži, saj je bogat sakralni spomenik z dragocenimi umetninami. Tu velja še posebej omeniti kip sv. Janeza Ne-pomuka), pa oltar sv. Ane,
štiri velike Kremser-Schmidtove slike, dela Lay-erja in Mencingerja, krstni kamen, božji grob ...
Gornjegrajska katedrala je sicer blagoslovljena, s tem pa obnova še ni končana. Po besedah župnika Ivana Korena jih čaka še veliko dela. Obnoviti želijo še poškodovan kamen ob vhodu, tlak, božji grob, uredili pa bi radi tudi muzej v katerem bi razstavili mašne plašče in pridobili umetnine, ki so bile iz te katedrale odnešene drugam.
(bz)
Gornjegrajski župnik Ivan Koren
»Na našo katedralo smo lahko resnično ponosni«
V zadnjem obdobju so v Zgornji Savinjski dolini poskrbeli za obnovo številnih cerkva brez katerih si značilne podobe posameznih krajev in doline v celoti ne moremo zamisliti, odveč pa je seveda govoriti o njihovi zgodovinski in umetniški vrednosti. Med drugim so obnovili zunanjosti teh poslopij in jih večinoma tudi osvetlili, ob vsem tem pa je podvig psoebne sorte obnova gornjegrajske katedrale. To je cerkev z največjim tlorisom na Slovenskem in obenem najlepša baročna stavba pri nas. Obnova je bila nujna, duša in srce vseh obsežnih in zahtevnih del pa je bil tamkajšnji župnik Ivan Koren, saj so z obnovo pričeli po njegovem prihodu v Gornji Grad leta 1985.
»Res obnova je bila več kot nujna, saj je povsod zamakalo in ogrožalo enkratne umetnine, ki jih premore naša cerkev. V njej so slike Kremser-Schmitda, Layerja in V. Mencingerja, edinstveno izrezljan božji grob, star krstni kamen in še in še. Z večjimi obnovitvenimi deli smo pričali pred petimi leti, pri tem pa moram povedati, da tega zalogaja ni-
koli ne bi zmogli brez ogromne pomoči tukajšnjih faranov, kmetov in drugih občanov, lahko pa rečem, da tukajšnje podeželsko ra-zumništvo pri vsem tem ni kaj prida sodelovalo. Naši ljudje so vsako leto prispevali po 8.000 prostovoljnih delovnih ur, zbrana sredstva — po tretjino so prispevali republiška in občinska kulturna skupnost ter škofija — smo tako porabili samo za material in zahtevnejša obrtniška dela. S tem smo prvotno predračunsko vrednost zmanjšali vsaj za desetkrat. Ob zahvali vsem krajanom, ki so pomagali, moram omeniti veliko pomoč Anke Aškerčeve iz celjskega zavoda za spomeniško varstvo, Ivke Lamuto-ve iz Mozirja in Mirka Kra-ševca z mariborske škofije.
Vsi skupaj smo lahko ponosni.«
Kaj ste torej obnovili in kaj vas še čaka?
»Temeljito smo obnovili kupolo, ostrešje, fasado, sanirali zidove pred zamaka-njem, zidarsko popravili notranjost in jo obelili, opravili preiskave, obnovili orgle, uredili dvorišče in še
kaj. Jeseni bomo obnovili še poškodovan kamen ob vhodu, tlak in poznobaro-čni božji grob, pa nekaj restavratorskih del nas še čaka. Želim si, da bi iz mariborskega pokrajinskega muzeja dobili nazaj stare Khernove oltarje, razmišljam tudi o manjšem muzeju s starimi mašnimi plašči, kadilnicami, monštrancami in podobno.
Tudi z vsem tem najbrž »delo« še ne bo sklenjeno?
-
hm Korea: »Resnična hvala vsem, ki so pomagali.«
mNHHHMHMMMMMHMHRMMMI
»Gotovo ne, saj bo treba vso to bogastvo primerno vzdrževati, kar bo znova terjalo veliko denarja, zato veliko pričakujem od nove oblasti glede zagotavljanja ustreznih sredstev, tudi na račun nekdanjih škofijskih gozdov. Čas, ko denarja ni bilo niti za redno vzdrževanje, se ne sme več ponoviti. Naslednja naloga in prav tako pomembna je, da bi katedralo vključili v kulturno dogajanje kraja in tudi Slovenije, morala bi biti zanimiva tudi za Cankarjev dom, za baročne koncerte v njej, za igre na prostem in podobno. Žal v kraju samem prevladuje nekakšno kulturno mrtvilo, nimamo niti brošure o katedrali ali razglednic.«
V nedeljo je bila obnovljena katedrala blagoslovljena, bo letos v njej še kaj pomembnih dogodkov?
»Omeniti moram vsaj dva. Že 30. septembra bo v Gornjem Gradu »Slomškova slovesnost« na kateri se vsako leto zberejo vsi slovenski škofje, v začetku decembra pa bo 60 lovcev — rogistov iz Nemčije izvedlo znano »Hubertus Messe«, kar bo vsekakor svojevrsten kulturni dogodek. Kot že rečeno si želim več sodelovanja in zanimanja večjih slovenskih kulturnih ustanov, kar si naša katedrala gotovo zasluži.«
Šmiklavž — novi zvonovi
Pojte v miru, sreči, prijateljstvu !
Lep sobotni popoldan 28. julija je zbral ob cerkvi sv. Miklavža ob vznožju Graške gore veliko ljudi od blizu in daleč. Farna cerkev je dobila dva nova zvonova. Veliki tehta 634 kg, drugi, manjši pa 437 kg. Med drugo svetovno vojno je cerkev izgubila zvonove. Do tega dneva blagoslovitve novih je v zvoniku pozvanjal manjši zvon, ki ga je posodila podružna cerkev sv. Helene na Graški gori. Tega so teden dni prej dobili nazaj, tako da bo zo-
pet pel ljudem na Graški gori. Za nove zvonove so največ prispevali in darovali krajani in verniki Šmiklavža. Darovali pa so tudi prebivalci sosednjih župnij.
Blagoslov novih zvonov je opravil mariborski škof dr. F. Kramberger.
Vsi smo veseli novih zvonov in v srcih vseh je bila ena želja, da bi novi zvonovi nikoli ne nehali prepevati, pozvanjati o miru, sreči in prijateljstvu!
(K L M)
Obiskali smo šoštanjski in velenjski bazen
Smo se sončenja in kopanja že naveličali?
Ja, o čem bi pisali v poletju, če ne o kopanju? Še zlasti zdaj, ko gre prijeten čas tistega pravega poletja in z njim tudi počitnic h koncu?
Ko začno v Savinjski dolini obirati hmelj, se začne, kako čudno, v jutrih že spuščati megla, hladnejše in bolj sveže postaja, dnevi se >vidno< krajšajo ... In če je verjeti tistim, ki so letošnje vreme napovedovali že na začetku leta, potem se nam konec avgusta in v začetku septembra obeta več deževnih in hladnih dni, kot prijetnih, toplih, sončnih.
Morda je zdaj zadnji čas, da se odločite za osvežitev na katere, od dveh bazenov v Šaleški dolini — V Velenju ali Šoštanju. Tisti >na-val< v vročih julijskih dneh, počasi koprni. Nič več prav zagreti ne odhajamo na bazen. Morda pa smo se kopanja in sončenja že naveličali? Morda pa smo si vmes poiskali svoj prostor kje ob jezeru, ali ob Savinji? Morda.
To, da se kopalcev ne tre več tako kot se jih je v juliju, so nam potrdili tudi na šoštanjskem kopališču Par-
tizana, kamor smo se namenili v petek opoldne. Počakali smo, da vstanejo tudi tisti najbolj zaspani, in da pridejo. Pa jih prav veliko res ni bilo. Voda pa bistra in čista... Za to poskrbi vzdrževalec, šef ali kako bi ga že imenovali Karel Koče-var, ki je v službi že od 4. ure zjutraj, zato da je vse pripravljeno, ko pridejo ob 9. uri prvi kopalci. Ob 19. uri pa tisti najbolj vztrajni, zadnji odhajajo. Za varnost na tem kopališ-
ču skrbita dva >reševalca<. Tistikrat je bil v >službi< 16-letni Žarko Spasojevič, ki je začel s tem delom v začetku prejšnjega tedna. Zaenkrat kaj veliko dela še ni imel. Nagrada, ki jo bo dobil, pa bo prišla kar prav. Ob tem, da se še naplava, kolikor hoče.
Ne samo, da je avgust z obiskom slabši, letošnja sezona bo kot kaže slabša tudi od preteklih, pravijo na velenjskem bazenu, čeprav so se nanjo kar dobro pri-
pravili. Bila so leta, ko je bil, skoraj vsak dan rekorden, ko se je ljudi ob bazenu in v njem trlo ...
Če je bilo v tej sezoni kaj res dobrega, vsaj v času od 10. avgusta, potem je bilo to, da se nikomur na bazenu ni zgodilo kaj hudega. Če odštejemo deklico, ki si je ranila glavo, pa še tisto ni bilo v bazenu ...
(mkp, B. M.)
V petek opoldne na velenjskem bazenu ni bilo veliko ljudi. Smo se kopanja in sončenja že naveličali?
Žarko Spasojevič pa je bil v petek >na delu< » Šoštanjskem kopališču. Za varnost skrbi.
Težave stanovalcev 1. nadstropja na Kardeljevem trgu 3
Kara s smetmi? Skozi okno!
Kar navadili smo se že, da okoli zabojnikov za smeti ležijo predmeti, ki bi bolj sodili vanj. Nekaj podobnega se dogaja ob koših za smeti, da o papirju in drugih odpadkih vrženih na zelenice pred stanovanjskimi bloki, niti ne pišemo. Na to smo se navadili, misleč, da bo za nami že počistil kdo, ki je za to plačan. Žal je takšno zmotno mišljenje vse preveč prisotno med ljudmi.
2T — iučlrf rinevf
/UD ji i so se Bred
stoli
' J J'
nT]* {
V-f
• -
'ite Ar ^
V Lučah znajo še vedno okovati konja in to kar na sejemskem prostoru. Kaj je lepšega v zimskih večerih, kot sesti za kolovrat, pokramljati, zapeti in seveda nazdraviti!
Bo že res, da novorojenci vidijo prihodnost, zato zajokajo, čim jo ugledajo.
Ivan Novak
Primer, ki ga želim opisati, pa presega skoraj vse meje. Pred dnevi so nas poklicali stanovalci 1. nadstropja sedemnajst stanovanjskega objekta Kardeljev trg 3. Kazali so na streho Pakine pizzerije in prodajalne Hmeza-da. Na tej strehi je namreč pravo smetišče. Ko smo si to zadevo ogledali, smo na tej strehi opazili celo poginulega hrčka, polno vrečko smeti. .. Od kod vse to? Preprosto: najbrž iz višjih nadstropij tega bloka. Kot kaže so med stanovalci tudi taki, ki se, odvečnih smeti znebijo na zelo preprost način — enostavno jih odvržejo čez balkon ali skozi okno, pristanejo pa na ravni strehi nad že omenjenima dvema lokaloma.
To smetišče pa stanovalcem prvega nadstropja povzroča neprijeten smrad, sploh poleti, da o pogledu na vse to ne govorimo. Odveč je pisati o tem, kaj se dogaja po dežju, ko na tej strehi še nekaj časa stoji tudi voda. Čeprav so odtok pred leti, ko je bila ta streha pravi zbiralnik vode, popravljali, jo kot kaže niso uspeli odpraviti povsem. Voda se tam še vedno nabira.
Zaradi tega tri družine, ki stanujejo v prvem nadstropju, na to streho enostavno ne morejo imeti odprtih oken! Najbolj prizadeta je družina Alihodžič, ki ima tam tudi balkon. Povedali so nam, da iz višjih nadstropij včasih priletijo razno razni predmeti, tudi krožniki! (Leteči krožniki?) Zamislite si, da to prileti komu na glavo! Tu in tam pride to streho počistit hišnik, s svojo dobro voljo seveda. Toda? je dolžan čistiti malomarnost drugih, se sprašujejo Alihodžiči? Zagotovo ne!
Oglasili smo se tudi pri hišniku Mujanovicu, ki je povedal, da streho počisti, ko ga pokličejo. Vendar to bolj malo pomaga,
kajti že po kratkem času, je stanje enako.
Ko smo se pogovarjali o tej nadlogi še z drugimi ljudmi, so vsi brez razmisleka dejali, da so za to odgovorni stanovalci sami, zato je tudi njihova dolžnost, da to nečastno dejanje sami razrešijo. Sicer pa so v posameznih objektih v Velenju tudi skupnosti stanovalcev in v tem objektu, bi se ti gotovo morali lotiti tudi tega vprašanja.
Nam se je ob koncu videnega postavilo vprašanje, kako je sploh mogoče, da smo ljudje, ki se imamo za najbolj razumna bitja, med seboj, drug do drugega tako brezbrižni in nečloveški. Se sploh zavedamo, da živimo v skupnosti, ki naj bi bila humana, obzirna? Ali nam res ni prav nič mar, če na naš račun, trpi nekdo drug, če je prikrajšan za vse, kar imamo mi? Težko je s prstom pokazati na vse tiste, ki se tega ne, ali pa se nočejo zavedati. Prepričani smo, da bodo sami slej ko prej spoznali, da s takim početjem ne škodijo samo drugim, ampak tudi sebi.
B. Mugerle
Luče — prelep turistični kraj v Gornji Savinjski dolini. Le malo je takšnih, kjer dajo ljudje toliko na red in čistočo, na lep videz, kjer gojijo toliko prekrasnega cvetja. Zares čudovit kraj, že kot takšen vreden ogleda.
Še posebej pa velja Luče obiskati, takrat, ko pripravijo svoj dan. Za letos ste to prireditev, če vas v nedeljo ni bilo tam, že zamudili. A nič zato, obiščite jo prihodnje leto. Prav gotovo jo bodo ponovili, še bolj pisano narodopisno, še bolj kvalitetno. Vrli turistični delavci, bogate izkušnje imajo, se ne dajo in tradicijo bodo, kot zagotavljajo nadaljevali.
To nedeljo so bile Luče polne, polne ljudi iz vse Savinjske doline so prišli, pa tudi od drugod in polen domačinov, ki so garali za šanki in skušali kar najbolj nazorno, najbolj izvirno in prepričljivo
prikazati stare kmečke običaje in druga narodopisna opravila. Videli ste lahko predice, pa kovača, ki je oko-val konja, poizkusili ste lahko žganje, ki je komaj prite-glo iz kotla, poizkusili dobrote kmečkih gospodinj in še marsikaj se je našlo. Prišli so seveda tudi kramarji od vsepovsod, saj navsezadnje k takšnim prireditvam tudi sodijo, a malce so vendarle zasenčili tiste prave štante po katerih slovijo Lučki dnevi. Posebno razpoloženje so vdahnili citraši, pa domači pevci, godci. Zanimiva je bila ponazoritev šranganja na vasi, v čast farnega patrona pa so pripravili še mašo in pro-
cesijo. Ljubitelji planinarje-nja in še zlasti alpinizma smo lahko v stenah okoli Igle občudovali vrle alpiniste, ki so se pomerili v prostem plezanju.
Vse skupaj, torej prireditve letošnjih enaindvajsetih Luč-kih dnevov pa so pravzaprav začeli že v soboto, ko so pripravili v prostorih osnovne šole razstavo ročnih del žena in deklet iz okolice Luč, alpinist Robi Sušin je predstavil svoje potepanje po Himalaji, velemojster Bruno Parma je odigral simultantko, veliko smeha pa so iz ust številnih radovednih gledalcev privabili suhi in debeli s svojo nogometno tekmo. Seveda tudi v soboto v Lučah ni manjkalo petja, ki so ga spremljali godci in citraši.
B. Zakošek
Gradovi, graščine, dvorci v Šaleški dolini
Otroci predlagajo nedeljski izlet (5)
Kar dobršen del Šaleške doline smo si na povabilo osnovnošolcev že ogledali, tokrat pa pojdimo v Šmartno ob Paki. Tja nas vabijo učenci tretjih razredov skupaj z mentoricama Metko Krevzel in Marijo Bole.
Za začetek si preberimo kulturno zgodovinski oris Šmartnega ob Paki in okolice avtorjev Damijana Klja-jiča in Toneta Ravnikarja.
Najstarejši sledovi življenja ob spodnjem toku Pake so iz časov Rimljanov. Iz prvih stoletih našega štetja, ko so si Rimljani podvrgli Noriško kraljestvo, v okviru katerega so ležali tudi naši kraji, so ugotovljene najdbe tako v Rečici ob Paki kot v samem Šmartnem ob Paki. Za Gorenje in Šmartno ob Paki lahko s precejšnjo gotovostjo trdimo, da sta bila v tem obdobju poseljena, saj so našli v obeh krajih ostanke zidovja in kamenja, tod mimo pa naj bi po arhivskih zapisih vodila tudi rimska cesta.
Omeniti velja še najdbo dveh novčičev iz leta 793 v bližnjem kamnolomu, potem pa do leta 1256 ni ni-kakšnih sledov. Takrat se v zgodovinskih virih prvič omenja cerkev Sv. Martina, ki je dala kraju tudi ime. V tem času je imel svojo posest blizu izliva Pake v Savi-
njo Hartnid iz Orta, ki je leta 1262 tik pred svojo smrtjo daroval od svojega posestva dve kmetiji samostanu.
Dobrih sto let kasneje se prvič omenja grad Paken-štajn. Leta 1339 sta ta grad Konrad in Ortolf Horneški prodala Frideriku Žovne-škemu. Leta 1416 se je Henrik Apfaltrer v svojem imenu in v imenu svojega brata odpovedal stolpu v prid celjskega grofa, ta pa je grad leta 1419 podelil v zajem Hansu Maisenreiterju.
V zgodovini je grad menjal lastnike. Leta 1848 je Jožef Vincenc Novak v bližini gospodarskih poslopij v dolini pozidal novo graščino v obliki klasične po-deželjske vile. Posest je leta 1870 prevzel Oskar baron pl. Warsberg, ki je dve leti kasneje snel z gradu prepe-relo streho in ga prepustil usodi.
Stara pripovedka pripoveduje, da so imeli celjski grofje na Pakenštajnu svoj »Jungfenzwinger«. Na gradu naj bi se nahajal velik podzemni prostor. Vanj so metali onečaščena dekleta. Bil naj bi nekakšna klet, ki je bila vidna še ob koncu preteklega stoletja. Starejša literatura omenja, da gre pri Pakenštajnu za staro utrdbo, ki naj bi varovala most in prehod preko Pake.
Vendar pa je to s strani Stavbnozgodovinskih proučevanj povsem neutemeljeno, saj je bil Pakenštajn pozidan kot dvor stolpastega tipa, ki je v osnovi stavbne konstrukcije še vedno ohranjen in so ga šele pozneje prezidali v graščino — grad. Zidava stolpa omogoča ob upoštevanju drugih momentov njegovo datacijo v 14. stoletju, je pa tudi razširjen v gotski dobi. Opečna polnila sten kažejo na prezidavo gradu tudi v dobi renesanse in baroka. Toda grad nikoli ni imel takšnega izgleda kot ga vidimo na Vischerjevem bakrorezu iz leta 1681. Verjetno je šlo za podobo gradu, kakršno naj bi dobil po načrtovani obnovi, vendar pa do nje ni prišlo.
Zdaj pa poglejmo še, kako pridete do Paškega gradu!
Iz središča Šmartnega ob Paki se napotite proti vrtcu in nato po glavni cesti. Ko boste prišli čez železnico, boste videli na vzhodu šolo, ■na zahodu pa čudovito ba-ronijo v kateri so danes stanovanja. Pojdite naprej po glavni cesti do »Vina« in zavijte desno na stransko cesto. Hodili boste po lepem, šumečem, mešanem gozdu in prišli do jase, kjer boste kmalu uzrli ruševine Paškega gradu.

a Parbat 1990
Basa, 12. julija
Ta del mojega zapisa pa že nastaja v soju baterijske svetilke v bazi, ki smo jo postavili 3. julija, potem ko smo jo iz Taršinga dosegli v dobrih šestih urah hoje.
Naša baza stoji ob robu čudovite zelene doline, približno 3.600 metrov visoko, tik pod samo južno steno Nanga Parbata, tako da glede razdalj nimam občutka, da sem v Himalaji. Le ko iščem vrh Nange, nekje v oblakih nad mano, se zavem, kako mogočna gora je to.
Poleg nas stoji tudi baza Korejcev, ki so tu že 8 tednov in ravno danes zvečer proslavljajo zaključek odprave, ki je na Nanga Parbatu dosegla višino 7300 metrov, potem pa je zaradi slabih vremenskih pogojev morala odnehati. Korejci nam bodo v bazi pustili predvsem veliko hrane, ki nam bo zelo prav prišla, saj smo povsem revna odprava in imamo zato tudi zalogo svoje hrane minimalno.
Novozelandsko-Angleška odprava pa je že zapustila bazo pred nekaj dnevi, potem, ko je dosegla višino 1.500 metrov. Le kaj bomo lahko dosegli mi, ki smo, kot /ahko ugotavljam, precej he-terogeni in z zelo različnimi ambicijami. Tako je tudi čisto mogoče, da smo samo po številu velika, ne pa tudi močna odprava. Pa ne bi rad napovedoval usode sebi, pa čeprav si sam želim le vrh in bom v ta namen storil vse, da ga bo odprava resnično tudi dosegla. Na splošno pa vedno bolj ugotavljam, da mi ta nekoristni svet postaja tuj in da v bistvu v sebi nisem popolnoma prepričan ali je prav, da sem tukaj. Zato nekako razdvojen gledam stezico, po kateri sem šele pred nekaj urami prišel v bazo in si v bistvu že želim, da bi jo lahko čimprej uporabil za pot nazaj med ljudi, ki jih tako zelo pogrešam.
Počasi pa se tudi zavedam, da s tem, ko jemljem svobodo zase, jo jemljem mojim najbližjim, ki mi pomenijo največ na svetu in tudi zato si bom moral začeti izbirati take avanture, ki bodo dale svobodo nam vsem. Le kdaj in kaj bo to, ne vem!?
* * * * *
Baza pod južno steno Nanga Parbata je res nekaj posebnega. Dolina Rupal, po kateri teče bister potoček, ki ji izdatno pomaga k bujnemu zelenju, je tudi za nas rajski prostor. Tukaj raste celo regrat in iz drevja ob robu doline se oglaša kukavica. Že prvi dan v bazi tudi dežuje, gore okrog nas pa so zavite v težke oblake. V bazi je prve dni obilo dela, saj jo je treba urediti tako, da nam bo kot drugi dom.
Prva skupina pa danes že odhaja proti taboru ena (TI), ki bo stal približno 5.100 metrov visoko.
Še vedno pa imamo kup problemov, katere rešujemo
sproti ali pa odlagamo. Največji problem je seveda še del opreme, ki je še vedno ni. Tam so tudi moji višinski čevlji in tako sem v tem trenutku lahko le nekakšna rezerva za nižje tabore, kajti prve dni si bomo lahko čevlje še nekako sposojali, kar pa je seveda le nekakšna zasilna rešitev. Nekaj težav nam povzroča tudi naš zvezni oficir, ki ni zadovoljen z našim kuharjem. Tudi z nosači smo imeli nekaj težav, ker jih je bilo veliko preveč. Poleg tega pa so prišli iz dveh, med seboj vedno sprtih vasi in sicer Teršin-ga in Rupla. Ker za vse ni bilo dela, je takoj nastopil problem, katera vas bo dala no-sače. O delitvi dela, za katero smo se mi odločili, nočejo najprej niti slišati. Pa smo nekako tudi to uredili.
Tudi svoj nahrbtnik sem dal nositi mladeniču, ki me je milo prosil zanj. Nosači so v Pakistanu dražji kot v Nepalu. Vsi so v glavnem že mehanizirani in sicer tako, da jim tovore nosijo osli. Mi moramo vsakemu nosaču za 25 kg tovora plačati 400 rupij ali približno 20 USD, sta pa v tej ceni vračunana dva in pol dneva nošnje, pa čeprav je uradno samo en dan hoje. Tovore potem nosači seveda v pol dneva prineso v bazo. To je pač uradno izkoriščanje, proti kateremu nič ne moremo. Moj nahrbtnik, ki je bil seveda nekoliko lažji, je romal v bazo za samo 50 Rupij. Takšne so cene, če je višek delovne sile.
S Korejci se odlično razumemo in kar hudo nam je, ko odhajajo. Vse, kar so nam pustili verjetno tudi sami ne bomo mogli uporabiti.
Toda Korejci jutri že odhajajo in potem bomo sami, ostali bomo tukaj z njihovim neizpolnjenim ciljem in z željo, da mi uspemo, da pridemo na vrh.
Na Nanga Parbat, po naši strani, na vrh ni prišel nihče že celih šest let. Bomo lahko
mi to vrsto let presekali?? *****
Korejci odhajajo, moja skupina pa odhaja na TI, ki delno že stoji na 5.100 metrih nad dolino Rupal.
Zjutraj tudi zvemo, da so štirje drzni domačini ta tabor, ki so nam ga Korejci pu-
stili, čisto opustošili, pobrali so celo fiksne vrvi. To je res drznost brez primer, po moje so resnično pravi gamsi.
Pot na TI je v glavnem prava mora, saj hodiš po 45° - 50° melišču, ki je še najbolj podobno Turškemu žlebu nad Okrešljem.
Ker je tudi višinska razlika med bazo in TI zelo velika, saj znaša 1.500 metrov, smo seveda na TI dotolčeni. Prvi tabor stoji na grebenčku pod previsno stero, tako na levo in desno od nas lahko nemoteno opazujemo čudovite kamnite kanonade, ki prihajajo iz vrhnega dela stene takoj, ko vanjo samo za trenutek posije sonce. Sedaj, ko smo na varnem, je še v redu, toda naprej tudi naša smer vodi med temi kanonadami. Torej moramo takoj poiskati najvarnejše prehode, pa še noči nam bodo verjetno edini pravi prijatelj v tem divjem svetu. Noči, ki prineso mraz, ta pa ovije razbito steno v molk, ki pa žal ni nikoli popoln. Tu je še tisto čemur pravimo sreča in upam, da bo tudi tokrat naša zvesta spremljevalka. Vreme imamo zaenkrat kar stabilno, kar pomeni, da v steni vsak popoldan pada sodra. Skratka v teh pogojih se bo nekako dalo delati, samo dobro se moramo aklimatizirati, da bomo na nevarnih mestih čimbolj hitri.
Nasplošno pa lahko rečem, da je ta stena za ljudi kot je Tomo Česen, kajti tu je prav gotovo največja varnost hitrost.
Ekspedicijski način plezanja ima pri tem seveda določene prednosti, toda ne v smislu hitrosti.
Sedaj smo pač tu in upam, da bomo storili vse, da pridemo na vrh.
*****
Aklimatizacija, brez katere v visokih gorah ne gre, je za vsakega člana odprave po svoje ena velika nevšečnost, ki bi jo lahko strnili v splošno slabo počutje, glavobol, bruhanje, hujšanje in tako dalje. Vsak jo po svoje doživlja v hujši ali lažji obliki. Če k temu dodam še strmino, vročino in težke nahrbtnike, je slika še popolnejša. Sam sem v teh zadevah že veteran,
,, wKaSmBBSSKIÈ
•V:::'- -
M , ^-I^hC
izkušen maček, a ker že vnaprej vem, kaj me čaka, je še toliko hujše.
Prvo noč na gori preživiva z Gregom dokaj mirno, če seveda odštejeva Gregov zobo-bol. Ker nimava vžigalic sva tudi brez tekočine, saj ne moreva topiti snega. Skratka, tudi to je aklimatizacija.
Naslednji dopoldan se vrnemo v bazo in po čudovitem kosilu, ki vključuje tudi re-gratovo solato, so muke na gori hitro pozabljene.
Se vedno pa se ne morem nagledati in načuditi dolini v kateri stoji tudi naša baza. Ugotavljam, da tu v bistvu sploh ni več ostre meje med tistim kar je divje in tistim, kar naj bi bilo domače. Tu je v načelu vse domače ali pa vse divje. Danes zvečer pa se južna stena Nanga Parbata tudi prvič popolnoma umije in ob polni luni žari, kot da bi nas vabila.
To pa so pogoji za vrh, a kaj ko smo mi še tako zelo, zelo nizko.
Po krajšem počitku, ki še vedno spada v fazo aklimati-zacije bomo došli spet v steno in upam, da bo potem aklimatizacija končana. Med prijatelji pa že razsajajo bolezni. Leon, ki je prišel v bazo za nami s tako tako težko pričakovano opremo, ima drisko z vročino, Silvo ima drisko, Stiv je izčrpan, Grega pa v šotoru poleg mene celo noč tuli od zobobola. Tudi to je ena plat, ki spremlja in redči vsako odpravo. Vreme pa je kot nalašč čudovito, tako, kot mora biti takrat, ko je na gori vse pripravljeno za osvojitev vrha. Po tem vremenu sodeč, so Korejci le za las zgrešili vrh.
Dopoldan kljub težavam odidemo na TI, zvečer ob 10.00 pa naprej na T2, ki ga dosežemo ob šestih zjutraj. Drugi tabor stoji že več kot 6.000 metrov visoko. Ves dan počivamo oziroma urejujemo tabor. Vreme pa se vztrajno kvari in tako pokvari, da se moramo naslednje jutro vsi umakniti nazaj v bazo. Tako smo že po komaj dobrem tednu bivanja na gori spet vsi zbrani na bazi.
*****
Manga Parbat 1990
Počitek, ki ga človek v Himalaji nujno potrebuje, a si ga obenem spet ne želi, kajti to je v bistvu mrtvi čas, čas ko ga pač ni na gori. Pa kljub temu je teh počitkov kar precej, nekaj zaradi izčrpanosti in bolezni.
V bazi ubijemo prvega teleta, da si popestrimo prehrano. To je cel obred, ki traja pol dneva. Najprej pogajanja za ceno, potem obredni zakol, razkosanje in šele popoldan prvi koščki sočnega mesa, ki je za naše razmere skoraj zastonj, saj približno 50 kg teliček stane 1.700 rupij ali po naše 850 din.
In Nanga Parbat? Ta je tako mogočen, da si lahko privošči celo svoje vreme in čeprav so okoliški vrhovi v sonvcu je Nanga v oblakih, iz katerih vztrajno sneži. Morali se bomo spet navaditi, da hodimo v gore tudi v slabem vremenu.
Ne maram gore, ki mi malo ali nič ne dajo. Te mi tudi nič ne pomenijo. In Nanga Parbat kot vse kaže je že tak, podoben je Eigerju, le da je v njem več Eigerjev in ie malo ali nič lepega.
Opto-	
me-	^ T?
ter	/
ŠTEVILKA SPREMENJENA -KLIČITE 988
Če kličete bivšo telefonsko centralo velenjske pošte, vam bo avtomat odgovoril — >številka spremenjena, kličite 988<. Nič neobičajnega ne bi bilo to, če ne bi šlo za PTT. Tako pa — človek bi pričakoval, da bi se ta isti avtomat, vsaj pri njih oglašal drugače, recimo: naša številka je spremenjena, pokličite nas na ...
TI NAŠI TRGOVCI
»Tele čevlje bi vzel; številko 46.« »Lahko vam prinesem 45; 46 nimamo.« »Kaj prste tudi režete?«
PREIMENUJMO ULICE
Zdaj je v modi preimenovanje. Tudi mi ga predlagamo. Predlagamo pa, da poimenujemo drugače tiste velenjske ulice, ki nosijo samo številke. To so ceste od I do X na Gorici v Velenju. Poiščimo lepa domača imena po naših krajevnih, geografskih, etnografskih in kulturnih vrednotah. Kot primer: kako lepo in domače, pa še preprosto povrhu zveni ime »Lipa« v kar smo preimenovali nekdanjo ulico »3. bataljona VDV brigade«. Ime so predlagali krajani sami. Dajmo takšno možnost vsem, ki živijo ob ulicah, ki nosijo zaenkrat samo številke.
STE PLAČALI?
Naša dekleta, ki se ukvarjajo z naročnino in drugimi temu podobnimi zadevami, so bila v torek ves dopoldan >polno zasedena<. Lahko bi rekli, da so >efekti-vno< delala osem ur. Pa ne zaradi šefa, ki bi jim dal toliko dela, ampak zaradi naročnikov tednika Naš čas. Telefonska naročila, pisanje položnic, pobiranje naročnine ... Iz ure v uro je vročica naraščala. Kako ne bi? Včeraj je minil zadnji dan, do katerega je bilo treba naročnino poravnati, če ste želeli sodelovati v našem velikem nagradnem žrebanju, ki bo sredi septembra pred Namo. Bo javno.
POD ČRTO
>Detajl< z enega velenjskih lokalov, kjer v poletnih mesecih na veliko točijo tudi pivo.
»Gospa tale kozarec je pa umazan,« reče nekdo iz družbe mični natakarici.
»Kje«?
»Tule«.
»To ni umazano, to je črta do kam je treba točit.«
»In zakaj niste?«
Včasih smo rekli, zrno na zrno, zdaj bi lahko centimeter na centimeter.
CENA TUDI ZA PSA
V avtokampu »Savinja«, ki ga je pred nedavnim odprla družina PETRIN v Spodnjih Pobrežjih pri Rečici ob Savinji, imajo cenik za ljudi po cenah, ki so dosegljive vsakemu turistu. So pa »Savinjčani«, saj niso pozabili, da nekateri pse cenijo bolj kot ljudi, zato so zanje odredili posebno ceno, 10 din po osebi psa, za uvožene »hunde« pa kar 2 DEM.
Kako se bodo pasji prijatelji odločali, še ne vemo, ne vemo pa tudi tega, ali bo potrebno zanje plačati tudi turistično takso. Hov, hov!
ŠPETIR ZARADI RIB
Na Flosarskem balu v Ljubnem ob Savinji so med drugimi običaji obudili tudi »špetir« zaradi delitve rib, ki so jih nekoč družno lovili, razdelili pa po sistemu, ki že dolgo vlada ljudem. Najmanj tistemu, ki je največ ulovil.
Špetiri okrog rib pa še zdaj burijo duhove ob Savinji. V zgornjem toku vse več rib »poberejo« iz Savinje spretni nasledniki savinjskih splavarjev (za ribiče s članarino jih ostane bore malo), v spodnjem delu pa ribe pobirajo občasne ali redne zastrupitve, oz. vse slabša kvaliteta vode, ki je rezultat izpiranja strupov, detergen-tov in gnojil vanjo. Lepo bi bilo, če bi ostalo kaj rib za razdelitev, pa naj bo špetir še tako flosarski!
(LE) POKOSILI PLEVEL
V eni preteklih številk smo opozorili na prometno nevarnost ki preži v križišču Prešernove ceste in Ceste talcev, kjer se je ob pločniku razbohotil velik plevel in zastiral pogled voznikom. Čeprav je bilo potrebnega kar precej časa, se je nekdo le spomnil in pokosil plevel, smo veseli, da je opozorilo imelo odmev.
Atletika
Odlična teka Hrapiča in Ivška
Konec minulega tedna je bilo v Postojni odprto posamično prvenstvo Slovenije v atletiki. Na njem sta se nadvse izkazala tudi velenjska atleta Hrapič in Ivšek. Hra-pič je v teku na 1.500 m prejel srebrno medaljo, na 5.000 m pa je bil še boljši, saj se je okitil z naslovom republiškega prvaka, drugo mesto pa je v tej disciplini osvojil Ivšek.
4. kolesarski vzpon v
Zavodnje
Zveza telesno kulturnih organizacij občine Velenje organizira v nedeljo, 19. avgusta, kolesarski vzpon v Zavodnje. Start bo pred velenjsko pošto med 8. in 8.45 uro. Proga je dolga 17 kilometrov in ima 250 metrov višinske razlike. Vsak udeleženec, ki pripelje na cilj prejme spominsko medaljo, najstarejši in najmlajši pa še darilni paket Name.
Pohod na Platak
ZTKO občine Velenje vabi vse občane na planinski in turistični izlet na Platak in Snjež-nik v Gorskem Kotarju. Izlet je primeren za vse, saj je pot nezahtevna in prijetna. Z avtobusom se bomo odpeljali v soboto, 25. avgusta, ob 5. uri izpred Rdeče dvorane preko Ljubljane, Kočevja in Delnic na Platak, kjer bomo v planinski koči tudi prespali. Napotili se bomo na Risnjak in Snježnik od koder so ob lepem vremenu izredni razgledi. V nedeljo se bomo odpeljali do Kostrene in preživeli nekaj prijetnih ur na lepo urejeni plaži. V Velenje se bomo vrnili v večernih urah. Prijave na ZTKO sprejemamo do 20. avgusta. Cena izleta s prevozom, organizacijo in prenočiščem je 300,00 din. Število prijav je omejeno.
Uvrstili so se v finale
V tekmovanju za jugoslovanski revijalni pokal v malem nogometu je končanih vseh 15 kvalifikacijskih turnirjev. V končnem točkovanju v konkurenci 68-ih ekip je KMN Titovo Velenje zasedel 2. mesto takoj za lanskim zmagovalcem Intersport Kutino in se uvrstil v finalni del šestnajstih ekip, ki bo novembra v Zagrebu. Že konec tega meseca pa klub odhaja na krajše priprave v madžarski Siofok, kjer bo nastopil na turnirju in odigral srečanje z tamkajšnjim istoimenskim pr-voligašem.
Zdravko Golob
Katja Mijoč na pripravah na Hvaru
Cilj — uvrstitev na svetovno prvenstvo
HE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
CENJENI KUPCI - POTROŠNIKI!
MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE tudi tokrat misli na vas.
V	vseh svojih prodajalnah ima na zalogi vse vrste blaga široke potrošnje in blago trajne vrednosti.
V	nekaterih prodajalnah pa vam nudi celotni proizvodni program blaga proizvajalcev:
TORI GORNJI GRAD GLIN
NAZARJE (okna -LIKO VRHNIKA
(mopedi — rezilci)
pohištvo — vrtne hišice) (vrata — stoli)
PO UGODNO ZNIŽANIH CENAH DO 25 %!
Kupcem proizvodov Glin Nazarje preko stanovanjskih zadrug priznavamo dodatni popust 5 %. Nakup je možen na 6-mesečni kredit pri Ljubljanski banki ali 5-mesečni kredit brez pologa pri Mercator — ZKZ Mozirje.
MERCATOR - ZKZ MOZIRJE DE TRGOVINA SE PRIPOROČA ZA NAKUP!
V nedeljo znova za točke v slovenski nogometni ligi
Rudar v uvodni tekmi z Žalčani
Prejšnjo nedeljo je bil v Šabcu 21. mednarodni plavalni maraton, ki po kvaliteti udeležencev spada med 10 najmočnejših v Evropi. Udeležila se ga je tudi najboljša velenjska plavalka Katja Mijoč in z drugim mestom na 18.8 km dolgi progi znova dokazala, da sodi v sam vrh tako jugoslovanskega kot evropskega plavanja. Prvo mesto je dosegla trenutno najboljša jugoslovanska plavalka Diana Simonovič (lani na evropskem prvenstvu druga), tretje mesto pa si je priplavala Madžarka Gizela Slaviček, ena redkih žena, ki je preplavala sloviti kanal La Manche.
Po besedah trenerke Katje Žibert je imela Mijočeva velike možnosti za zmago. Težave so bile z upravljalcem čolna. Ta ni držal prave smeri, dvakrat pa je celo zadel ob Latjo. Koliko je to »pripomoglo« k minuti zaostanka, ki jo je imela, lahko na žalost samo ugibamo.
Sicer pa je te dni Katja Mijoč že z državno reprezentanco na Hvaru, kjer se bo 20 dni pripravljala na izborno tekmo za svetovno prvenstvo, ki bo januarja v Perthu v Avstraliji. To bo prvo svetovno prvenstvo, saj gre pri daljinskem plavanju za ženske za povsem novo tekmovalno disciplino. Zato tudi ogromno težav glede samega organiziranja. Pri Plavalni zvezi Jugoslavije so šele lani ustanovili sekcijo za daljinsko plavanje, podobno je tudi drugod po Evropi. Problem je s financiranjem, saj si plavalci sami krijejo stroške.
Katjo Mijoč smo obiskali na zadnjem treningu pred odhodom na priprave. Povedala je nekaj o novi ddisciplini in načrtih v bodoče.«
»Trening se bistveno ne razlikuje. Navadno pride kriza nekje po drugi tretjini proge, a jo s trmo premagam. Zdaj imam za sabo tri maratone (ev. prv. na Hvaru, Grčija in Šabac) in sem z rezultati kar zadovoljna. Tudi na priprave in izborno tekmovanje grem z velikim optimizmom. Pogoj za uvrstitev na svetovno prvenstvo je udeležba na maratonu dolžine 25 km in prvo ali drugo mesto med jugoslovankami na izbornem prvenstvu na Hvaru. Poleg teh priprav vztrajam še naprej pri svojih disciplinah 200—800 m kravi. Sedaj sem članica, kjer imam močno konkurenco pri Petričevičevi.«
(so)
Žreb je odločil, da se bodo nogometaši velenjskega Rudarja v uvodni tekmi novega prvenstva v Slovenski nogometni ligi na domačem igrišču v nedeljo (19. avgusta) srečali s Partizanom Hmezad iz Žalca; to pomeni, da bodo imeli že takoj na začetku priložnost, da se oddolžijo gostom za poraz v zadnji tekmi prejšnjega prvenstva v Žalcu. Ta zmaga je zagotovila Žalčanom obstanek v ligi, povzročila pa precej kritik na Rudarjevo igro, saj so nekateri rudarjevi igralci tedaj igrali povsem brez volje.
Torej pred vrati je novo prvenstvo in vsi pričakujejo, da bodo rudarji že na začetku slavili zmago in da se bodo tudi letos vmešali v igro za vrh lestvice. O tem trener Drago Kostajnšek pravi: »Rudar je ekipa, ki mora vsako leto startati na prvo mesto, saj ima tudi vse potrebno. Letos pričakujem, da bomo veliko bolje startali kot v lanskem prvenstvu, ko smo po prvem delu za vodilno Izolo zaostajali za 8 točk, pa kljub dobri igri v spomladanskem delu te razlike nismo mogli nadoknaditi in smo se morali na koncu zadovoljiti z drugim mestom. Seveda vemo, da so tudi drugi favoriti za prvo mesto, sem štejem še zlasti Slovana in Svobodo, zato bomo morali rasnično igrati odgovorno in zavzeto. Če bodo igralci ponovili igro, ki so jo igrali v spomladanskem delu prejšnjega prvenstva, seveda je treba izvzeti zadnjo tekmo v Žalcu, in če bo Matjaž Cvikl enako

iiflHiSk
-M * i »
ali celo še bolj učinkovit kot v preteklem prvenstvu (bil je strelec lige), potem imamo izglede za uvrstitev v .višjo ligo.«
Velenjčani so med pripravami odigrali več prijateljskih tekem, sredi prejšnejga tedna so premagali Svobodo iz Kisovca, novega člana območne lige z 9:0. To srečanje ni pokazalo Rudarjeve prave forme, ker je bil nasprotnik preslab. V nedeljo dopoldne pa so gostili igralce trboveljskega Rudarja. Čeprav so domači imeli veliko več priložnosti za zadetek (Brdžanovič in Macura sta vsak po enkrat zadela stativo) pa so
tekmo kljub temu izgubili z 0:2. Ta tekma pa je pokazala da še niso zadosti uigrani, da so nekateri igralci igrali bolj zase kot za kolektiv, da med njimi še ni prave homogenosti.
V ekipi je nekaj sprememb. Igrati sta nehala brata Kotnik, Zirdum je odšel v tujino, ni pa tudi več Omiča, ki pa že tako v lanskem prvenstvu ni dobil veliko priložnosti za igro. Prišla sta Franc Oblak in Branko Skrdi-nek, ki sta bila najprej mladinca v šoštanjskem Usnjarju, iz JLA pa se vrača Andrej Goršek.
(vos)
Študentski kotiček
Velenjski študentje vabijo na taborjenje
V sredo, 22. avgusta, se na prvo taborjenje odpravljajo velenjski študentje, člani Šaleškega študentskega kluba.
Šestdnevno odpravo na taborni prostor velenjskih tabornikov v Ribno so poimenovali kar ODREŠITEV, saj je program sestavljen tako, da omogoča kar največ relak-sacije pred zadnjimi letošnjimi napori — septembrskimi izpitnimi roki. Ker bodo ti še posebej naporni, bo program v Ribnem veliko pozornost posvetil psihičnemu delu. Tako bodo vanj vključene tudi
dejavnosti za katere historično velja, da se smatrajo kot fizična obremenitev. To bo doseženo z abstrakcijo zgodovinskega materializma ter ukvarjanjem s športi v višjih sferah dojemanja.
Študentje so že po naravi specifična populacija saj jih odlikuje boemskost. Tudi to lastnost so organizatorji vključili v program. Delovni tempo namreč že v osnovi upošteva začetek delovnega dne. Ta se definitivno ne bo začel prej, preden se ne bo končal prejšnji in preden
vmes ne bo ustrezna količina časa preživeta v horizontali.
Te in še mnoge specifičnosti . so zajete v program, ki prav gotovo ne bo nezanimiv. Eden od dejavnikov, ki to zagotavlja, so brez dvoma subjekti sami, ali »luniji, ki se bodo tam prikazali.«
Šaleški študentski klub zato vabi vse stare bajte, absolvente, študente in njihove spogledljivce, da se prijavijo v študentskem »Placu«, v kleti kulturnega doma.
Ce se vam je odpeljal Noe, ne dopustite, da bi se še ŠŠK.
Študentski domovi za velenjske bruce
Te dni Študentski center Ljubljana pošilja odgovore prosilcem za bivanje v študentskem naselju. Zanimivo pri vsem je, da so odgovori lahko bolj pisani, kot pa samo črno-beli. Dobite lahko namreč pozitivno rešeno prošnjo, pa to še ne pomeni, da boste dobili sobo. Posebej je malo verjetnosti za tiste, ki se lahko vselijo v kasnejših rokih in ne v septembrskem. Problem je v tem, da je pozitivno rešenih več odločb kot je na razpolago sob. Tako študentski center naredi svo-
Štipendije
iz združenih sredstev
Na velenjskem Zavodu za zaposlovanje, kjer sprejemajo vloge za štipendije iz združenih sredstev, se letos močno pozna, da je bilo razpisanih kadrovskih štipendij manj. Vloge bodo sprejemali še do 5. septembra, ko je zadnji dan za vložitev prošnje, o tem kdo in koliko štipendije bo dobil, pa bodo odločali do konca septembra. Cenzus za pridobitev štipendije iz združenih sredstev je 55 % poprečnega osebnega dohodka na družinskega člana za preteklo leto (649,25 dinarjev).	(mkp)
je, študentu pa preostane, da v kopici sena najde iglo, ki je, za nameček, tam sploh ni. Po nekaterih podatkih bo tako letos ostalo brez sob v centru okoli 5000 prosilcev. Ali bo res tako, smo hoteli povprašati direktorja, vendar ga kljub številnim poskusom ni moč dobiti.
Sploh je sam položaj v študentskem centru izredno zapleten. Velja sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva, imenovan je začasni organ upravljanja, kljub vsemu pa ostaja na čelu stari direk-
tor. Temu in še marsičemu negodujejo prebivalci študentskega naselja, ki menijo, da je nepravilnosti preveč, ter organizacija preveč trhla, da bi jo veljalo v tej obliki vzdrževati še v naprej (podatek, da skoraj 700 stanovalcev študentskega centra nima statusa študenta že sam zase to dovolj dobro potrjuje).
Zaenkrat obstaja samo ena vizija, ki bi naj vsej zmedi napravila konec. Vključevanje v center naj ne temelji več na sociali, temveč zlasti na uspešnosti študenta. (ao)
Ob sobotah popoldne dežura Nama
Velenjčani smo se navadili, da imamo samopostrežno trgovino odprto tudi ob sobotah popoldne. A prvo soboto v mesecu avgustu nismo imeli kje kupovati. V Blagovnici Gorica so se namreč odločili, da ne bodo »dežurali«, saj je dovolj, da imajo svoj diskont odprt ob nedeljah dopoldne!? Tako so ocenili in tako so tudi storili, pa menda o tem nikogar obvestili.
Nama je'bila takoj pripravljena uskočiti in prevzeti to avgustovsko dežurstvo. Lahko jo pohvalimo in oka-ramo Blagovnico Gorica, najbrž pa bi moral v takšnem primeru tudi kdo ukrepati. Na eno strani namreč omejujemo z občinskimi odloki delovni čas (trgovinam ne dovolimo, da bi odpirale kasneje), po drugi strani pa lahko ena enostavno opusti že dolga leta utečeno sobotno popoldansko dežurstvo.
(mz)
VELENJE PONOČI ali ALI POTREBUJEMO LEGALIZACIJO PROSTITUCIJE?
Vprašanje je samo po sebi zastavljeno mnogo širše, kot morda daje prvi vtis. V bistvu gre za vrnitev Vprašanja na piedestal od koder je bilo nasilno zrinjeno, sama dejstva pa so postala še bolj boleča ali če hočete, zrinjeno je bilo vprašanje, prostitucija pa je ostala. Ali kot bi zapisal stanovski kolega Gregor Preac: »Obrt, ki ji čas ne pride do živega, ki je vojna ne omeji, temveč
I ji da nesluten polet, obrt, ki je ne zanimajo letni časi in
morali izbrati manjše zlo — legalizacijo in nadzor.
Nova vlada pozitivno gleda na to vprašanje, enako milica in socialna služba, ki tavata v temi. Če v Velenju povprašate kaj o tej dejavnosti (verjetno pa je tako tudi po drugih slovenskih mestih), vam ne bodo
lji« zavzemajo za legalizacijo vseh oblik dela in storitev, kamor sovpada tudi prostitucija in je enako z liberalci, ki so mnenja, da je nujna socilna in zdravstvena zaščita protagonistov, predvsem iz zdravstvenih in manj iz poli'ičnih razlogov, pa so na drugi strani krš-
ki je ne bodo izkoreninili
I niti ostali jezdeci apokalip-se, ostaja tudi v najvišji I obliki razvoja človeške
I družbe — marksizmu-leni-nizmu - med nami.«
Komu je koristilo takšno - metanje peska v oči, med-| tem ko se je naokoli govori-■ lo in odkrivalo skrivne ja-' vne hiše, poznavalo dekleta I na poziv ali ko so na lju-
Ibljanski železniški postaji kupovali belo blago, si lahko samo mislimo. Lažnih moralistov zgodovini ni nikoli manjkalo. Znani so tudi primeri iz Velenja in okolice iz polpretekle in bližnje zgodovine, v Pesju I je posel prav lepo tekel, podobno je bilo v Pirešici. In kdo se ne spominja libijskih pilotov, ki so bivali v Velenju. Takrat je redno tekel promet na relaciji Reka-Velenje. Kaj se je dogajalo, ne ve »nihče« natančno. S I tem, ko so prostitucijo po-
\tisnili v ilegalo, so pričeli veljati zakoni podzemlja — I nasilje, denar, nehigiena.
I Tako smo namesto rešitve problema dobili nove. Pro-| stitucija je vedno našla
I plodna tla za svojo dejavnost in zavedajoč se tega, bi
povedali kaj dosti. »Tega pri nas ni, ali vsaj mi ne vemo nič o tem.« Podobno je s socialno službo. Dokler ne dobi obvestila s strani milice, tega pa ne dobi iz prej omenjenih vzrokov, pač ne more ukrepati. Tako dobimo začaran krog in nemoč institucij.
Zanimiva so tudi stališča velenjskih političnih strank. Medtem ko se »prenovite-
čanski demokrati proti prostituciji ter a priori tudi proti legalizaciji prostitucije.
In kaj pravi Kazenski zakonik Republike Slovenije? Po njem je zvodništvo kaznivo dejanje, in sicer po 105. členu: »(1.) Kdor zvo-di mladoletno osebo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.«
»(2.). Kdor za plačilo zvodi ali omogoča spolno
občevanje ali druga spolna dejanja, se kaznuje z zaporom do treh let.«
V KZ SFRJ je še dodano, da žena, ki se ukvarja s prostitucijo, ne stori kaznivega dejanja ampak prekršek po republiškem zakonu. V nekoliko modernejšem slovenskem Zakonu o prekrških zoper javni red in mir je za tovrstni prekršek zagrožena pravzaprav majhna kazen — zapor do 60 dni. Takšni primeri pa so na sodišču zelo redek pojav, kar je jasen dokaz, da je ilegala najslabša za nadzor.
Tisti, ki so o tem že razmišljali, so mnenja, da bi z legalizacijo in postavitvijo nekih osnovnih pravil lahko rešili kar nekaj problemov. Zagotovo bi vsaj delno rešili problem zvodništva, upravni organi bi lahko nadzorovali dejavnost — določali standarde, mesta, kjer bi se dejavnost odvijala, pobirali prispevke ter zdravstveno in pravno varovali prostituirance. Večina zahodnoevropskih držav (vključno z našima sosedama Avstrijo in Italijo) je že pred leti legalizirala prostitucijo. S tem, ko so jo podvrgli družbenemu nadzoru, so jo ločili od kriminala, z rednimi zdravstvenimi pregledi omejili širjenje spolnih bolezni, dekleta so socialno zavarovana, država pa še poleg vsega polni lastno blagajno.
Danes prav gotovo stojimo na mestu, kjer lahko razmišljamo o vrnjenem vprašanju. Čeprav vlada trenutno razpravlja o »pomembnejših« stvareh, bo morala kmalu reči kakšno tudi o tem. Nekateri vidijo v današnji gospodarski recesiji idealna tla za razmahnitev prostitucije, če bi ta ostala še naprej v senci zakona, in prav žalostno bi bilo, da se to zgodi danes iz razloga kot je pomanjkanje časa za tovrstne debate.
(alo)
Varnost pa taka!
ODMEV :
Pod tem naslovom je bilo poleg nekaterih ugotovitev poznavalcev razmer, postavljeno tudi vprašanje VEKOSU, zato smo pač dolžni odgovoriti.
Cesta talcev je bila nekoč ena glavnih prometnih žil v Velenju, takrat, ko je bila izgrajena, je verjetno ustrezala gostoti prometa, dandanes pa nikakor ne več. Tudi druge ceste v Velenju je čas prehitel. Tako smo se znašli v zagati, ko resnično mnogokje zadevo rešujemo s pomočjo prometne signalizacije, čeprav je jasno, da je prava rešitev le v rekonstrukciji cest. Tudi Cesta talcev se je že pričela urejati, a dalj kot do križišča pri Veplasu ni šlo in tako je še dandanes del te ceste ozek, ovinkast, pa še pločnik ima le po eni strani. Do tu se s piscem članka strinjamo. V nada-ljevnaju pa moramo ugotoviti, da se je pisec malo zapletel. V isti sapi ugotavlja, da je ovinek
nepregleden in bi bila potrebna polna črta, vendar bi naj v tem nepreglednem ovinku uredili prehod za pešce. Ravno zato je bil ukinjen. Če prehoda ni, ni prepovedano prečkati ceste, le več previdnosti je potrebno. Prehod, ki ni na takšnem mestu in tako urejen, da bi zagotavljal varno prečkanje ceste, pomeni zavajanje pešcev in nepotrebno sekanje prometa vozil. Podobno je s prekinjeno črto, ki samo označuje sredino vozišča in nič več. Ni res, da dovoljuje prehitevanje, saj črta sama ne more ničesar dovoliti, če razmere na cesti tega ne dopuščajo. Pa tudi polna črta ne bi preprečila pristankov v vrtu, saj tako imenovani »dirkači« vozijo lepo po svojem pasu — dokler gre, potem pa hop čez živo mejo. Ne čez črto! Seveda se to ne bi zgodilo pri hitrosti 40 km na uro, kot je na tem odseku dovoljeno. Tudi pri 60 kilometrih na uro ovinek niti
na mokri cesti ni nevaren. Kar je več, je pač preveč. Zato pa so omejitve. Prekinjena črta pa je na odseku Ceste talcev tudi zaradi čisto praktičnih razlogov, saj bi polna črta prepovedovala zavijanje k pralnici AMD in v Sre-botnikovo ulico, pa še Vegradu bi nagajali, ki ima tam gradbišče.
Tudi razmeroma varno prehitevanje kolesarja bi predstavljalo prekršek, saj bi prav gotovo zapeljali vsaj na črto, če ne preko nje. To je pa prepovedano!
Prometno signalizacijo resnično obnavljamo delavci VE-KOS-a, vendar naše delo nadzirajo ustrezni za to pooblaščeni organi. Tudi to velja pripomniti, da k urejanju prometa v veliki meri prispeva dobra povezava med policijo, avto šolami, občinskimi upravnimi organi in VE-KOS-om. Seveda so tudi pripombe občanov dobrodošle, saj več glav več ve. Zato smo tudi pripombo o črti na Cesti talcev sprejeli kot dobronamerno, če-
prav je napisana bolj po deloplu-sovsko.
Ravno tako pa želimo tudi mi dobronamerno ponovno opozoriti vse občane, posebej pa stanovalce Ceste talcev 24 na Odlok o ureditvi nemotenega in varnega prometa v občini Velenje. V 42. členu Odloka je določeno, da sme biti živa meja na notrnaji strani ovinka visoka le 70 cm
(merjeno od nivelete cestišča) in da mora biti najmanj 70 cm odmaknjena od roba cestišča. Iz posnetka Mugerle Bogdana je razvidno, da na Cesti talcev ni tako, saj bi bil sicer ovinek veliko preglednejši. Prav vsi bomo morali prispevati svoj delež k prometni varnosti. Seveda tudi VEKOS — in to med prvimi."
VEKOS
Enota za vzdrževanje cest
Xhuwfno/Mi
>	/MiUm M)
wo mmf
Bi***
mm
TEČAJI IN PREVAJANJE »LINGUA«
prof. Lidija Napotnik
organizira za bodoče dijake in drugo mladino intenzivna 15-urna začetna tečaja NEMŠKEGA JEZIKA:
-	od 20. do 2.4. 8. in
-	od 27. 8. do 31. 8.
Prijave in informacije vsak dan od 12. do 14. ure ' po telefonu 881-232.
«nama
Namin kotiček
V	SAMOPOSTREŽNI	PRODAJALNI VELEBLAGOVNICE NAMA:
—	italijanske testenine 500 gr.	9,60 din
—	Madžarski trapist kg	52,40 din
—	Madžarski ementalec kg	62,70 din
—	rum Apis 1/1	54,20 din
V	PRODAJALNI PRESKRBA NA KOROŠKI CESTI:
—	vino JANEZ — Vino Kras	13,30 din
—	pralni prašek EWE 8 kg	224,80 din in ura!
—	puding vanili, čokolada	3,50 din
NA ODDELKU KOZMETIKE:
—	bogata ponudba srebrnega nakita iz Italije prstani po 47,90 din, obeski 18 din, verižice 95 din, zapestnice 71 din, ogrlice 149,80 din.
NA ODDELKU OTROŠKE KONFEKCIJE:
—	za prve šolske dni otroške pletenine že od 176 din dalje
kavbojke	že od 235 din dalje
hlače žamet	že od 232 din dalje
NA ODDELKU MOŠKE KONFEKCIJE:
—	usnjene jakne »Slavonija« znižane za 20 %
—	moške kopalke znižane za 40 °/o
NA ODDELKU ŽENSKE KONFEKCIJE:
—	ženske kopalke znižane za 40 %
NA ODDELKU VOLNE IN NOGAVIC:
—	ženske hlačne nogavice iz uvoza	din 20
—	ženske dokolenke 2 para	le din 24,70
—	volna EVA kg	418,30 din
—	volna MENADA kg	259,30 din
—	volna JELKA kg	334,00 din
—	volna PERLITA kg	265,60 din
NA ODDELKU POSODE:
—	ponovno PETROLEJKE iz uvoza od 222,10 din dalje
V	TEKSTILNEM DISKONTU:
—	hlačne nogavice 5 kom	le 76,50 din
—	bombažne moške nogavice 3 pari _ le 63,30 din
ZA NAMIN IZLET je izžrebana: NINA VREČIČ, Šaleška 18 c, Velenje.
GOSTIŠČE
Partizanska 1
V 063/854-993
VELENJČANI
preženite avgustovski dolgčas in obiščite v
petek, 17. avgusta ob 20. uri
ZABAVNI VEČER, na katerem se bo domačemu občinstvu prvič predstavila letošnja miss Slovenije — VESNA MUSIČ.
Za ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel Mr. Paul. Presenečenja!
Vaš obisk pričakuje GOSTIŠČE RAJH!
GJLLOJJJ
Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044
PAPIRNICA IN KNJIGARNA
PIKA
v Šaleku 91 v Velenju
vam po konkurenčnih cenah nudi vse za šolo!!!
Velika izbira zvezkov, svinčnikov, šestil, barvic, peresnic, ravnil, flomastrov iz uvoza . . . vsega, kar šolarji potrebujejo! Sprejemajo tudi naročila za knjige.
TORBE majhne in velike — vse iz trgovine PIKE!! Ob nakupu vas čakajo ugodni pogoji!
Pridite vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 20., ob sobotah pa od 8. do 12. ure!
TENIS
Organiziramo teniško kolonijo za otroke stare 6 do 14 let v času od 20. do 24. avgusta. Tečaj bo potekal pod strokovnim vodstvom učiteljev tenisa. Vpis in informacije v petek, 17. avgusta, od 17. do 18. ure v Rdeči dvorani in po telefonu 858-153 v soboto in nedeljo od 13. do 14. ure.
AS INŽENIRING
Le zvezde so večne .
Šola je letos spet zaprla svoja vrata, vsaj tistim, ki so s pomočjo sreče, če že ne znanja, uspeli dobiti spričevala v rednem roku. Tisti vsakoletni vzklik: »Počitnice«, pa letos ni bil tako prepričljiv kot pred leti. Zame, kot srednješolko, sta ta dva meseca prostih dni začela postajati že kar majhen problem.
Vsi ljudje imajo manjše ali večje želje — več, kot jih ponavadi lahko uresničijo; mladi še posebej. Najbrž ni potrebno poudarjati, da so počitnice čas, namenjen sprostitvi in oddihu pred šolskimi potrebnimi in nepotrebnimi obveznostmi. Vsak moj vrstnik jih želi preživeti čim lepše, polno in pestro. Ob misli na prazen žep, pa te želje kaj kmalu pričnejo bledeti in izginjati, saj so, če nimaš ravno bogatih staršev, obsojene na propad ...
In vendar obstaja rešitev — delo. Poln vneme in zagnanosti postajaš ob misli na prisluženi dinar boljše volje. Le-ta pa vedno bolj plahni, saj so informacije o možnosti počitniškega dela porazne. Malodušje te prevzame že, ko včasih po naključju uja-meš: »V Gorenju letos sploh ne jemljejo, tudi na rudniku ne ... Bogve, če bodo sploh štipendije ...« Možnost, ki se ti ob vsem tem ponuja, je ta, da brez besed tehtaš, kaj bi, če pa imaš srečo, se slučajno spomniš, da si vendarle štipendist. Kljub slabim stikom s štipenditorjem, ki se
zate ne zmeni drugače kot takrat, ko ti nakazuje denar, ko opravljaš obvezno prakso in ko moraš prinesti spričevalo.
Seveda se nemudoma odločim in pokličem Študentski servis. Pojasnijo mi, da moram najprej napisati prošnjo in jo poslati na podjetje, šele potem, pa bom zvedela, kako bo z mojo počitniško zaposlitvijo. »O, saj vse to vem,« si potihem rečem. »Samo, da sprejemajo!«
Upanje, da bom delo dobila, je bilo to poletje malo večje, saj sem v Elektrostrojni opremi, kjer sem štipendist-ka, delala že lansko leto. In res niso me pozabili. Bila pa sem prijetno presenečena, saj so sprejeli še 44 mojih vrstnikov.
Kdo bi si mislil, da se bo ravno moj štipenditor v teh kriznih časih tako potrudil in odprl vrata tistim, ki si želijo prislužiti kakšen dinar!
Žal pa me je ob tej prijetni ugotovitvi čakala še neprijetna novica, da štipendij v mesecu juliju ne bo. Ničesar nisem mogla narediti proti slabi volji, ki se je pričela kopičiti v meni, kljub temu pa sem ostala optimist. Upala sem, da bo morda vendarle drugače in — upanje ni bilo zaman. Sicer ni bilo najbolj prijetno, ko sem zvedela, da štipendijski znesek še zmeraj izračunavajo po vrednosti aprilske točke, vendar... da bi vsaj takšen ostal.
Tako je bilo v Elektrostrojni opremi ves mesec: prijazni
'in manj prijazni ljudje, sproš čenost in napeti trenutki, upanje in razočaranje in spet veselje.
Še nečesa pa vendarle ne smem pozabiti omeniti. Kot vsako leto je Elektrostrojna oprema tudi tokrat razpisala štipendije za naslednje šolsko leto. Mladi so prihajali podpisovati pogodbe, a sprejem je bil prijaznejši kot prejšnja leta. Novi štipendisti so poleg dobrodošlice dobili tudi majico, ki opozarja na ekološki program Elektrostrojne opreme. Še posebej mladim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem in smo ob vseh teh ekoloških problemih lahko veseli, če se štipenditor razvija tudi v tej smeri.
Upam, da bo zelena žabica na majicah, kot simbol drugačnega odnosa do narave, vsem prinesla obetavnejšo prihodnost.
Da, upanje. Pravijo, da je podobno zvezdam, življenje pa vse bolj postaja posameznikov boj za obstanek. Kljub temu upanje mora ostati, naj bo to v prijateljstvu, v šoli, takrat, ko nestrpno pričakuješ štipendijo ali trepetaš za službo.
Starejši menijo, da mladi preveč sanjarimo, da zidamo gradove' v oblakih in z neba klatimo zvezde. Časi so takšni, da nam vse pogosteje kakšna pade na glavo, toda če je upanje res podobno zvezdam, se ne bojim prihodnosti, kajti.. . zvezde so večne. Metka BEDENIK
Onesnaženost zraka v občini Velenje
V tednu od 6. 8. do 12. 8. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SCh in maksimalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku:
AMP		6.8.	7.8.	8.8	9.8.	10.8.	11.8.	12.8.
Šoštanj	1	0,19	0,00	0,01	0,00	0,02	0,03	0,04
	2	1,40	0,01	0,01	0,01	0,18	0,57	0,46
	1	0,06	0,00	0,01	0,01	0,02	0,02	0,02
Topolšica	2	0,76	0,01	0,04	0,02	0,16	0,13	0,13
Veliki vrh	1	0,03	0,04	0,06	0,12	0,17	0,04	0,01
	2	0,22	0,23	0,30	0,56	0,94	0,53	0,04
Zavodnje	1	0,11	0,00	0,01	0,01	0,02	0,03	0,03
	2	0,91	0,03	0,01	0,02	0,12	0,18	0,11
	1	0,02	0,00	0,00	0,01	0,01	0,01	0,02
Velenje	2	0,15	0,01	0,01	0,01	0,05	0,02	0,16
	1	0,00	0,00	0,00	0,01	0,02	0,01	0,03
Graška gora	2	0,01	0,01	0,01	0,01	0,18	0,15	0,20
1	povprečna 24 urna koncentracija SCh v zraku (v mg/m3)
2	maximalna 1/2 urna koncentracija SOj v zraku v dnevni (v mg/m3) Maximaina dovoljena 1/2 urna kocentracija 0,75 mg SOi/m3 zraka je bila presežena:
6. 8.	Zavodnje	1.00	0,78
		12.00	0,91
	Topolšica	11.00	0,76
	Šoštanj	15.00	1,25
		15.30	1,06
		16.00	1,40
		16.30	0,93
		17.30	0,79
10. 8.	Veliki vrh	10.00	0,94
		13.00	0,79
biting
Podjetje za računalniški in kemijski inženiring, d.0.0.
63320 Titovo Velenje, Trg mladosti 6 tel.: 063 / 855 763, fax.: 063 / 853 946
RAZPIS za programerje
Precejšen delež v informacijskem prostoru Slovenije je pokrit z našimi produkti in storitvami. Svojo prisotnost želimo kvalitetno in količinsko še povečati in to tudi preko naših mejah. Zato Vas Vabimo k sodelovanju in ustvarjanju v manjšem kolektivu. Če je eden od Vaših ciljev
—	zanimivo delo
—	osebna potrditev
—	plačilo za svoje delo v višini Vaše uspešnosti
—	resnično gibljiv delovni čas
—	strokovno napredovanje
—	prijetno delovno okolje
Vam nudimo zaposlitev v našem podjetju. Delo bo potekalo na naslednjih segmentih:
—	integriranem proizvodnem informacijskem sistemu
—	POS — materialno poslovanje v maloprodaji in veleprodaji v trgovini
—	EDIFACT — elektronska izmenjava podatkov (JUPAK)
—	elektronska pošta
—	računalniške mreže
—	razvoj programskih orodij
Prednost bodo imeli kandidati, ki obvladujejo naslednja znanja: programski jezik Clipper, Assembler, Pascal, Cobol, poznavanje računal, mrež, poznavanje operacijskih sistemov malih in velikih računalniških sistemov. Vsi, ki smatrate, da izpolnjujete razpisne pogoje, pošljite pismene prijave s kratkim opisom svojih dosedanjih izkušenj na naslov:
BITING, Pedjetje za računalniški in kemijski inženiring. Trg mladosti 6, Velenje. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 063-855-763 ali 063-853-547 O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili do 30. avgusta 1990.
Razočarani in zaskrbljeni krajani
Kdaj bodo znali odgovorni in pristojni razumeti težave, ki jih povzročajo vozniki motornih koles in drugih motornih vozil, ki drvijo po ozkih cestah krajevne skupnosti Šmartno v Velenju? Kdaj bomo dočakali mir vsaj v kasnejših urah, če to že čez dan ni mogoče?
Kako hitro imamo polna usta hvale in dokazovanja po javnih medijih, če naredimo kaj pametnega ali kaj zgradimo. Takrat so hitro vsi zaslužni, na vidnih straneh pohvaljeni, včasih pa še nagrajeni s kakšnimi priznanji. Kadar pa nastopi problem, takrat se ti gospodi nimajo časa ubadati s takimi malenkostmi. Širšo javnost želim seznaniti, kako se nam godi v krajevni skupnosti Šmartno. Za kaj gre?
Zgradili smo si domove, ponosni smo na svoje delo. Vedno smo si želeli sožitje s sosedi in tudi širše. Ljudje, ki živimo v tem delu mesta, smo sodelovali na mnogih akcijah pri izgradnji mesta Velenja, zato smo za nered še bolj ob-
čutljivi. Želja po zbliževanju nas je vodila, da smo iz referendumskih sredstev skupaj zgradili DOM KS ŠMARTNO. V njem je končno zaživela tudi trgovina, žal pa načrtovani bife, ki je bil mišljen v sklopu trgovine, ni uresničil tistega, kar so nam graditelji doma, na zboru krajevne skupnosti, obljubljali. Dobili smo Karaka bar — nenačrtovan. Z njim smo dobili hrup tako podnevi kot pozno v noč.
Mnogokrat že tako ozka cesta in križišče ob Domu krajanov postajata parkirni prostor za avtomobile in ne veš, kako priti do lastnega doma.
Dobili smo gost promet, prometne nesreče. Vse bolj so na urbanistično nenačrtovanih, slabo urejenih cestah naše krajevne skupnosti ogroženi ljudje, predvsem otroci in starejši.
Mnogo hudih besed je bilo že izrečenih, tudi sestankov, na katere smo bili ali nismo bili vabljeni. Naj navedem
zadnji primer. 7. avgusta je bil sklican sestanek brez nas, najbolj ogroženih — cesta na Seid in Smarška. Prisoten je bil celo gospod župan. Toda govoričenje in prepiranje še nikoli ni obrodilo željenega, sestanek je izzvenel v prazno, brez zaključka. Vse nas pa skrbi, ali se bo vrnil kdaj že-ljeni mir, sožitje, varnost ljudi in normalno življenje, ki si ga ljudje zaslužijo? Ceste v krajevni skupnosti Šmartno so zmožne prenesti le manjši promet za potrebe tu živečih ljudi!
So te težave rešljive? Želimo si, da bi odgovorni prisluhnili ljudem in argumentom. Bomo v jeseni svojega življenja prisiljeni prodajati težko zgrajene domove, ali zapirati ceste? Ali še naprej dovoljevati, da se prekrški, na katere smo opozarjan, nekaznovano nadaljujejo? Od pristojnih, prizadeti pričakujemo realne rešitve.
Ana Zrimšek, Šmarška 29
Gospa Maranšek, sam sem doživel nekaj podobnega
Med drugim sem v Našem času prebral pismo gospe Maranšek. Po njem sem še bolj prepričan, da visoka izobrazba v realsocializmu ni pomenila tudi garancije, da je izobražena oseba kulturna. Od njih bi človek pričakoval vsaj spoštovanje Hipokratove prisege, če že ne pozna osnovnih kulturnih in človeških norm. Bojim se, spoštovana gospa
Maranšek, da ste sedaj ožigosani vi, z vami pa cela družina, z otroci vred. Sam sem doživel nekaj podobnega, ko sem približno osem mesecev čakal, da sem prišel na vrsto za popravilo zob pri zobozdravnici, ki je' niti poznal nisem. Potem je pogledala v usta in rekla, da mi ne bo popravila zob! Gotovo je dobila tako nalogo od kakšnega bizantinskega mi-
tingaša, ker to ni podobno kulturnemu in izobraženemu človeku! Še kočijaž bi bil bolj vljuden !
Prosim vas, da se oglasite tudi drugi >ožigosani< v ZD! Ne moremo se pustiti, kot pošteni državljani, nikomur šikanirati, pa če so živčni al/ ne! Jaz že ne. Pozdrav!
Mihael Slivar, Šlandrova 8
OOS\°N°e

Prodajalna
SEM3T
Vam nudi vse za šolarja na dva obroka in 5% -ni popust za nakup nad 500 din
enodnevni izlet v času let- I ne razprodaje
I
organizira 25. avgusta d. o. o. AVTIST - 5 R S - Velenje, tel. 856-450 I ali 855-907
.......J
CENTER SREDNJIH SOL TEHNIŠKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE, p. o. VELENJE
Na podlagi sklepov sveta Centra srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve objavljamo
JAVNO PRODAJO
osnovnih sredstev in drobnega inventarja po inventuri 1989
ARTIKEL
„n<; CENA ZA K0!>	KOS
CENA ZA NAHAJA-K0S din LIŠČE
1.	KAMP ST0L1-PLATN0
2.	PVC BANJA - VELIKA
3.	JAPANER - inv. št. 6857
4.	ODPADNA 1VERICA
5.	NIZKA OMARA S PREDALI
6.	RAZMNOŽEVALNI STROJ
inv. št. 21327
7.	ŽELEZNE POLICE Z MREŽAMI
8.	TEHTNICA MAXIMA 10 kg
inv. št. 2569
9.	KAMP MIZA -ZLOŽLJIVA
10.	STOLI LADIJSKI
11.	STALAŽA ZA ČEVLJE
12.	POSTELJE
13.	1VERICA-0PLEMENITENA KOSI MANJŠI OD:
14.	PREDALI
15.	VOZIČEK ZA ČISTILA inv. št. 19250)
16.	STOJALO ZA SLIKE inv. št. 15986 Železno
17.	VISEČA OMARICA BREZ VRAT
17 10% vrednosti I nova trgovska I cena nove 20 m! 20% cene neopl. iverice
1
3
(nova teht. s pom. d. 1 11996 — 5 kg
I
10% nove
20		
2		30,00
26		
	1 m; = 63,5	lm" =
60 m!	(20% cene)	12,70
	1 nr so	
	10 % cenejši	
80		2,00
1		40,00
1		20,00
3		10,00
22,50	skladišče C
210,00	skladišče C
650,00	delavnica 1 m! =
6,00 din	v jedilnici
70,00	jedilnica
WC - B-stavba gimnazija-120,00 podstrešje
5.000,00 skladišče DU
15,80 skladišče DU podpostaja
podpostaja
Podroben pregled osnovnih sredstev in drobnega inventarja s cenami in možen ODKUP le-teh bo od vključno PONEDELJKA dne 28. 8. do vključno PETKA, 24. 8. 1990 v prostorih CSŠ Velenje, stavbe B, Trg mladosti, ter v prostorih Doma učencev, Efenkova 61 — v dopoldanskih Urah, oziroma od 7. do 14. ure.
Prometni davek plača kupec s kupnino za posamezno osnovno sredstvo in drobni inventar v blagajni CSŠ. Prodaja bo potekala po sistemu »videno kupljeno«. Pri nakupu so družbene in privatne osebe izenačene.
Podrobnejše informacije v zvezi s prodajo lahko interesenti dobijo vsak delavnik na teL (063) 853-181.
I
ČETRTEK 16. AVGUST
PETEK 17. AVGUST
SOBOTA 18. AVGUST
NEDELJA I PONEDELJEK 19. AVGUST I 20. AVGUST
TOREK 21. AVGUST
TV SLOVENIJA 1 ■ IV SLOVENIJA 1 ITV SLOVENIJA 1 BTV SLOVENIJA 1
ms
TV SLOVENIJA 1
8.50 9.00
9.25
10.10 15.45 15.55
18.00 18.10
19.10 19.30 20.00
21.15
22.00 22.20
0.25
Video strani
Grizli Adams, 18. del ameriške nanizanke
Zakon v Los Angelesu. 11. del ameriške nanizanke Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1
Spored za otroke in mlade — Čudežna leta, ameriška nanizanka, 9/18 Risanka Tv dnevnik 2
O. Osetinski — L. Nehorošev: Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka, 2/9 Gala koncert iz Maribora — Operne arije, 2. del Tv dnevnik 3
Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 8/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 15/17, Hooperman, ameriška nanizanka, 9/10 Video strani
TV SLOVENIJA 2
15.30 Športni program ali satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, 12., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije. 20.25 Napadalnost in razdiralnost: Kultura in nasilje — perspektive, 5., zadnji del izobraževalne oddaje TV Sarajevo. 20.55 Lepa naša, dokumentarna oddaja HTV. 22.20 Satelitski programi —poskusni prenosi.
HTV 1
9.55 Pregled programa. 10.00 Tv koledar. 10.10 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Črni zaboj, dokumentarni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spektar, politični magazin. 20.50 Varošarije: Poreč. 22.10 Dnevnik 2. 22.30 Poročila za tujce. 22.35 Program Plus (Alf, Človek iz Ritza, Sigmund Freud, 2. del). 0.55 Poročila.
SATELITSKA TV
SAT 1
S. Dobro |utro š Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Nobody je največji, italijanski vesfern. 12.15 Kolo sreče. YiAO Tv borza. 14.05 Perrine Kuhajte, Canon in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče p/itole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. avstralska serija. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker (William Shatner). 21.00 Nickelodeon, ameriški film, 1976 (Ryan O'Neal, Brian Keith). 22.55 Poročila. 23.05 Peklenski krog itrahu, serijska grozljivka. 23.55 T. J. Hooker, ponovitev.
8.50 Video strani
9.00 Kljukčeve dogodivščine, lutkovna igrica, 8/12 9.20 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 5/7 9.45 Boj za obstanek — 12., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije 10.10 Napadalnost in razdiralnost — Kultura in nasilje — perspektive, 5., zadnji del izobraževalne oddaje TV Sa 10.40 E. Vaugh: Vnovič v Brideshea-du, 13., zadnji del angleške nadaljevanke 11.35 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč — ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Kot potovanja — mesta mostovi: Mostar, izobraževalna oddaja TV Novi Sad 18.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 8/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.15 V 80 dneh okoli sveta, angleška dokumentarna serija, 2/7 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 14/42 22.00 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), Polnočni klici, ameriška nanizanka, 16/17, Hooperman, 10., zadnji del ameriške nadaljevanke 0.2S Video strani
TV SLOVENIJA 2
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.15 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka, ponovitev. 18.55 Berlin: Atletski miting, prenos. 21.45 S. Jankovič: Izdajalci in vojni zločinci, dokumentarna oddaja TV Beograd, 4/5. 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi.
9.50 Pregled programa. 9.55 Tv koledar. 10.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Noro, norejše, norišnica, humoristična serija. 19.05 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 V Cityju, serija. 21.00 Domači show program. 21.45 Dnevnik. 22.05 Kulturni magazin: Dubrovniške poletne igre. 23.05 Poročila za tujce. 23.10 Program Plus, (Avtostopar, Santa Barbara. Strahovizija). 01.20 Poročila. 01.25 Ekstra program Plus (seks).
8.50 Video strani 9.00 Radovedni Taček: Pust 9.15 Zlata ptica: Lisica in kožica, pravljica
9.20 Moja družina in ostale živali,
angleška nadaljevanka, 7/13 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 9/18 10.15 Zgodbe iz školjke, 6. oddaja 10.45 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja Ljubljana 90, 4. oddaja
11.15 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Iz tujih kuhinj: Pakistan, ponovitev 9., zadnjega dela izobraževalne oddaje 18.35 Spored za otroke in mlade — Cvetli -ne zgodbe, angleška risana serija 18.50 ZBIS: O. Zupančič — N. Grafenauer: Abeceda na polju in v gozdu 19.05 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 Utrip 20.15 Žrebanje 3x3 20.30 Temna stran sonca, angleški film
22.10 Tv dnevnik 3
22.30 Poletni dan v Stinici, zabavno-
glasbena oddaja 23.30 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 10/22, Polnočni klici, 17., zadnji del ameriške nadaljevanke, Rožnata nanizanka, francoska nanizanka, 6/8
TV SLOVENIJA
15.00 Kako biti skupaj, Oddaja HTV. 15.30 Športni program ali satelitski programi — poskusni prenosi. 16.55 Sarajevo: DP v atletiki, prenos. 19.00 Poje vam Oktet Lip Bled. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Tv feljton. 22.20 Tv galerija. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi.
HTV 1
18.30 Oddaja o Francetu Miheliču. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, serija. 20.35 Neonska džungla, ameriški igrani film. 22.05 Dnevnik. 22.20 Športna sobota. 22.40 Poročila za tujce. 22.45 Program Plus (nadaljujemo s smehom, Okrog sveta v 80 dnevih, Santa Barbara). 01.05 Poročila. 01.10 Ekstra program Plus.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Exsplosiv, politični magazin. 12.00 Cena je vroča.
12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori. časi. 15.45
Poročlla16.00_^n^erjeyi. KS
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson ln Carson, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Addamso-vi. 18.15 Mini Max, serijska satira. 18.45 Poročila. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Pokol v Gvajani, ame-•"■■ fili ' ' '
Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva. 18.45 Poročila. 19.10 Moški za šest milijonov dolarjev. 20.00 Delo na črno, serija. 21.00 Prihajajo divje gosi, angleški film, 1977. 23.10 Poročila. 23.15 Piranje 2, brazilsko-francoska grozljivka, 1978. 0.50 Njegova pot je posuta s trupli, Italijan-sko-nemškl akcijski film, 1976.
religiozne sekte, 1979 (Powers Boot-he, Ned Beatty). 22.50 Poročila. 23.00 Slovo v noči, francoska kriminalka, 1975 (Philippe Noriet, Romy Schneider).
SAT I
7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Pokol v Gvajani, ameriški film. 12.45 Kremenčkovi, Sheriock Holmes, Kuhajte. 14.50 Ukaz vesti, ameriški film, 1947 (Dolores Del Riosl. 16.40 Kino. 17.05 Dolina gradov ob Loiri, potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stinaary. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Nasilje v Bron-xu, ameriški film, 1978 (Ken Wahl). 0.05 Diagnoza: Umor, angleški film, 1974 (Christopher Lee).
RTL PLUS

6.00 Poslovni kanal in poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Tenis, San Diego, Kalifornija. 13.00 Boks. 14.00 Vaterpolo, Italija. 16.00 Atletika, Zürich. 18.30 Športne novice. 19.00 Eurosport News. 20.00 The Calgary Stampede. 21.00 Nogomet: Liverpool—Helsinki. 23.00 Atletski miting v Zürichu. 0.00 Moto šport. 1.00 Novice.
UUJ4:H!M?l?rci
RTL PLUS
6.0Ó Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Nori časi. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogat in lep, 185 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara, 370 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1056 nadaljevanje. 14.55 Nori časi. 16.00 Holmes in Yoyo, serija. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Prva ekipa, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wlseguy). 21.00 Monte Carlo, prvi del ameriške serije (Joan Collins). 22.00 Nogomet. 23.00 Divje gosi 2, angleški vojni film, 1985, 0.55 Flesh-burn, ameriška kriminalka, 1984.
8.00 la otroke. 9.35 Mladinski maga-zeta
11.00 Resnično življenje Ance v čudežni deželi, amerišKi film, 1985 (Corel Browne, lan Holm). 12.30 Klasika. 13.00 Flinstonovi otroci. 13.25 C.O.P.S. 13.50 Teenage Mutant Hero Turtles (Zelvica), serijska risanka. 14.25 Talkie Walkie. 15.15 Mož iz At-lantisa. 16.05 High Mountain Ranae-ers. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Ču-
dovita leta. 18.15 Fawiltys Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.00 Nogomet. 20.00 Srebro banke in lopovi, ameriška komedija, 1977 (Michael Caine). 22.00 Vse ali nič. 23.00 Up'n Coming, ameriški film, 1987 (Marilyn Chambers). 0.15 Seksualne pustolovščine treh mušketirjev, nemški seksi film, 1970.
6.00 Channel E. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybrek. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični kllpl. 20.00 Sin Monte Crista, ameriški film, 1940 (Joan Ben-nett). 22.15 Thika, serija. 23.15 Sladko In kislo. 23.45 Mix. 0.15 Poročila.
EUROSPORT

HZ
6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke.
9.30 Eurobics. 10.00 Eurosport News.
1 Te
ego ■-- 1 ■ glisn Open. 18.00 Deskanje, The
11.00 Dan na plaži. 12.00 Tenis, San Diego. 14.00 Plavanje. 16.00 Golf, En-
10.30 Infošov. 11.00 Gorile v megli, ameriški film, 1988 (Sigourney Wea-ver), 140 minut. 14.00 Pozdravi iz onostranstva, ameriška komedija na grozljivke, 1982 (Sally Field), 100 minut. 16.00 Čas brez kril, ameriška drama, 1988 (Loni Anderson, Patrick Dufy), 95 minut. 18.00 Nič več seksa? ameriška komeidja, 1988 (Lea Thompson), 90 minut. 20.00 Spalnično okno, ameriška grozljivka, 1986 (Steve Guttenberg), 110 minut. 21.50 čarovnica Sabba, italijanski erotični film, 1987, 95 minut. 23.30 Vizije temačnosti, ameriška grozljivka, 1988 (Jennifer Rubin), 80 minut.
Solls Clascis, Melbourne. 18.30 Pre-
Sled. 19.00 Eurosport News. 20.00 an na plaži. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Športne novice. 23.00 Trax. 1.00 Novice.
ELmuni
"TT
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 7.00 Daybreak. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Poročila in vreme. 20.05, Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Mix.
7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi, serija. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 Športne novice. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne: Golf, The English Open, prenos, noqomet: Liverpool— Helsinski, Atletski miting v Zürichu. 19.00 Monster Truck. 20.00 Atletski miting v Berlinu. 22.00 Svetovno prvenstvo v aerobiki. 23.00 Boks. 0.00 Golf.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 16.00 Velika dolina, serijski vestem. 17.00 Video moda. 18.00 Vreme. 18.05 Ultra šport. 20.00 E.B.C. 21.00 Mavrica,
ameriški film, 1978 (Andrea McArdle, Don Murray). 23.15 Newyorško pristanišče, ameriški film, 1949 (Yul Brynner).
TELECLUB
7.00 Veverička, Lassie, Kum Kum, Naša hiša, Mož s kovčkom, Ljubezen In laži, Kobra, prevzemite. 11.45 Adderly. 12.35 Bill Cosby. 13.00 Dekle meseca, ameriški film. 14.35 Ljubezen, laž In strast. 15 25 Kum Kum. 15.50 Bilo je nekoč. 16.15 Lassie. 16.40 Jaz In šimpanz. 17.05 Waltono-vl. 18.05 Vohljač, serija. 18.50 Adderly. 19.45 Grk osvoji Chicago. 20.10 Provldenca, italijansko nemški film, 1972 (Tomas Mllian). 21.50 Hawai 05. 22.45 Napačen sum, nemški znan-stveno-fantastični film, 1971 (Eddie Constantln). 0.10 FBI. 1.00 Zeder, italijanski film.
10.30 infošov. 11.00 Katijino hrepenenje, ameriška drama, 1988 (Jodle Fo-ster), 95 minut. 14.00 Zadoščenje, ameriška kmedija, 1987 (Justine Ba-teman), 90 minut. 16.00 Svetlikajoča se smrt, ameriška kriminalka, 1988, 91. minut. 18.00 Na glavo, v Ameriko, ameriška komedija, 1985 (Julie Ha-garty, Gary Marchall), 90 minut. 20.00 Resnična ?godba, ameriški film, 1986 (David Byrne), 90 minut. 21.35 Big-glov učinek, angleški znanstvenofantastični film, 1986, 95 minut. 23.10 Umri počasi, ameriška kriminalka, 1987 (Bruce Willis), 125 minut. 1.20 Quiet cool, ameriška kriminalka, 1986 (James Remar), 80 minut.
0.05 Video strani 9.15 Živ žav
10.05 Pet prijateljev, angleška nanizanka, 8/13 10.35 Zgodbe iz mest — Banja Luka — zabavnoglasbena oddaja, 9/11 11.30 Po domače s Stanko Kova-čič
12.00 Ljudje in zemlja — radgonski sejem 13.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 J. Marek: Praški panoptikum — češkoslovaška nanizanka, 6/10 17.00 Tv dnevnik 1 17.10 Nevestin oče, ameriški čb film
18.50 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb, 3/6
20.50 Zdravo 22.10 Tv dnevnik 3 23.30 Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Oddaja za JLA in igrani film — do 13.00.14.00 Sarajevo — DP v atletiki, prenos. 18.30/10.00 Prijavo kazalište, glasbena oddaja HTV. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Veliki tektonski jarek, angleška poljudnoznanstvena serija, 1/3. 20.50 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi, poskusni prenosi. 0.30 Športni pregled, posnetek oddaje TV TG.
8.50 9.00
9.15
9.30 10.15
10.45 14.25 14.35 15.55
18.10 18.40 18.15 19.10 19.30 20.00
21.25
22.00 22.20
0.25
Video strani
Nina In Ivo: veliko dežnikov, 5/8
Alice in njena druščina, ameriška nanizanka, 11/16 Utrip, Zrcalo tedna, Tv mernik Mladinski pevski festival Celje 81, zaključni koncert, 2. del Video strani Video strani Zdravo, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank
Utrip, Zrcalo tedna, ponovitev Radovedni Taček: Smuči Cvetlična zgodba, 13/13 Risanka Tv dnevnik 2
M. Scala — H. Bočan: Beg iz nadaljevanke, češkoslovaška tv drama
Gruzinski komorni orkester: Glick: Don Juan, G. Rossini: Sonata št. 3 v C-duru Tv dnevnik 3
Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 11/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 1/14, Miss SZ, angleška dokumentarna nadaljevanka, 1/4 Video strani
HTV 1
19.15 Pregled programa. 19.20 Poročila. 19.25 Risanka. 9.50 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Poslovna ženska, serija. 13.50 Poročila. 13.55 Nedeljsko popoldne. 16.00 Odkritja pod vodo. 16.50 Poročila za tu|ce. 16.55 Riba, ki je rešila Pittsburg, igrani film. 18.45 Štrumfi, risanka. 19.10 Tv sreča. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Če enkrat potrkaš na moja vrata, serija. 21.10 Igre brez meja: Jugoslavija. 22.40 Dnevnik. 23.00 Poročila za tujce. 23.05 Program plus (Alo, alo, Zakaj ne vzameš tudi mene ameriški igrani film). 01.25 Poročila.
TV SLOVENIJA 2
17JQ športni program ali satelitski program — poskusni prenosi. 18.00 Neznani Zadar, dokumentarna oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.50 Po sledeh napredka. 21.20 Igre brez meja, zabavna oddaja TV Beograd, 5/9. 22.50 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9.80 Pregled programa 0.55 Tv koledar. 10.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Obračun, angleška drama. 21.05 Svet danes, zunanja politika. 21.35 Dnevnik. 21.55 Poročila za tujce. 22.00 Program Plus (Kv Kavarnica Na zdravje, Profesionalci, Škandali, 1. del). 0.20 Poročila.
SATELITSKA TV SATELITSKA TV
SAT 1
SAT 1
8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batman. 9.20 Kuhajte. 9.30 Kino. 10.05 Spori. 10.30 Potovanja. 11.00 Ukaz vesti, ameriški film. 12.40 Kremenčkovi. 13.10 Fantazijski otok. 14.10 Glava, glavica. 14.35 Fuzzy. 15.25 China Doli, ameriški film, 1958 (Victor Mature, Li Ll--- ■ „rtl-
s).
Hawk, serija (Avery oks). 20.00 Upornik iz Metlike, ameri
tki vestem, 1950 (John Payne). 21.50 port. 22.05 Poletni gostje. 23.05 Da-vey, angleški film, 1969 (John Hart, Pamela Franklin). 0.35 Tenis, New Häven.
Hua). 17.05 Teci za vrtnice, ameriški film, 1978 (Vera Mlles). 18.45 Poroči-----Ha\
la. 19.05
Bro-
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson In Carson, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Upornik iz Mehike, ameriški vestem. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.5 Kazimir, Gospodinjstvo, Carson In Carson, 1 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone (Fess Parker). 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20,00 Traper John M. D. (Pernell Roberts). 21.00 Most pri Remagenu, ameriški vojni film, 1968 (George Segal, Ben Gazzara). 23.00 Poročila. 23.10 Magazin. 23.55 Saj to še ne more biti zima, kanadski film, 1980 (Charlote Boisjoly). 1.20 Traper John M. D., ponovitev.
7.00 Za otroke. 9.40 Deset zamorč-kov, nemška pravljica, 1954. 11.00 Upor v Laramiju, ameriški vestem,
zin. 10.15 Pravljice z vsega sveta. 13.10
1954 (John Payne). 12.25 Klasika. 13.10 Moj oče vesoljec. 14.00 Dr. Who. 14.25 Moja afriška pustolovšči-
RTL PLUS
na, ameriški piratski film, 1987 Madison). 16.00 Catherine, italìjan-sko-francoska komedija, 1961. 17.35 Ruleta. 17.50 Beryl Markham, pilotka, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Sled-ge Hammer, satira. 19.30 Naloga za Al Mundyja. 20.15 Mister Cory, ameriški film, 1956. 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.30 Tutti Frutti. 23.30 Tenis. 1.00 Kriminalistične zgodbe.
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in i. 10.35 Tv butik. 11.00 Norf časi. 00 Cena je vroča. 12.30 Klasika.
?a
časi.

11.00 Tai-Pan, ameriški zgodovinski film, 1986. Brian brown. 125 minut. 14.00 Policijska akademija 2, ameriška komedija, 1985, 85 min. 16.00 Zadnja izmena, ameriška melodrama, 1984. Peter Strauss, Pamela Re-ed. 95 min. 18.00 Ukradi nebo, ameriška pustolovka 1988. Mariel Haming-way, 105 min. 20.00 Let groze — 847, ameriški film o letalski katastrofi, 1988, Lindsay Wagner, 100 min. 22.00 Kača v mavrici, ameriški horr film, 1987, 100 min. 23.40 Angel, ameriški thriler, 1983. Sussan Pyrell. 95 min. 01.15 Kupljiva ljubezen, italijanski erotični film, 1986. Jeny Tamburi, 80 min.
7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 11.30 Deskanje, Melbourne. 11.00 Svetovni šport. 12.00 Boks. 13.00 Magazin za deskarje. 13.30 Športno popoldne: Golf, English Open, Kolesarstvo, Zürich. 19.00 Avstralski nogomet. 20.00 Atletski miting v Kölnu. 22.00 Nogomet, Amsterdam. 1.00 Golf, Anglija.
SUPER CHANNEL
7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 11.00 Coca Cola Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vander-man. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee in Culhane, serija. 21.00 Odvetnik brez orožja, ameriški film (Louis Gossett jr.). 22.50 Burkejev zakon, serija.
11.00 Polnočna dirka, ameriška komedija, 1988, Robert de Niro, Charles Grodin, 125 min. 14.00 2 in 2 je umor, ameriški psiho hriller, 1988. Stefanie Powers, Lloyd Bridges, 90 min. 16.00 Six Pack, ameriški družinski film, 1982. Kenny Rogers. 105 min. 18.00 Purple train, ameriški glasbeni iflm 1984, Prince, 110 min. 20.00 Vzvratno v kaos, ameriška komedija 1987, Richard Pryor, Beverly Tood, 1985. 21.30 Tracy Lord's Show, ameriški seks film, 1988. Beate Uhse, 70 min. 22.45 Fatalna lepota, ameriški akcijski film 1987. Sam Eliot. 100 min.
lep. i£o
13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 16.00 Tammy. 16.30 Potnika v času. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecc-hio (Judd Hirch). 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown. 20.00 Airwolf, serija. 21.00 Hrabri letalci, ameriški pustolovski film, 1975. 22.50 Poročila. 22.55 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.55 Wrestling. 0.30 Vedno ob polni luni, nemška kriminalka, 1969.
SPO
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax. 12.00 Avstralski nogomet. 15.00 Nogomet, Amsterdam. 18.00 Dan na plaži. 19.00 Eurosport News. 20.00 Snokerji, biljard. 21.00 Tenis, dokumentarec. 22.00 Boks. 23.00 Kolesarstvo. 0.00 Monster Truck. 1.00 Novice.
niM.'i.'N«
6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Day-break. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Hollywood, dokumentarec. 22.00 Poročila. 22.15 Turistični magazin. 22.45 Svet fotografije. 23.15 Mix. 23.45 Coca Cola Eurochart.
TELECLUB
Izmemava vlog, nizozemska komedija, 1987, 95 min. 14.00 Arthur II., ameriška filmska satira, 1988. D. Moore, 115 min. 16.00 Moški In ženska — 20 let kasneje, francoska ljubezenska romanca. 1986. Anouk Aimèe, Jean-Louis Trintignant, 110 min. 18.00 Čas brez peruti, ameriški psiho thriller, 1988, 95 minut. 20.00 Laž, vojna in smrt, ameriški thriller, 1988. Powers Boothe. 110 min. 21.55 Zapeljani mož, ameriška seks komedija. 1982, 95 min. 23.35 Body Slam, ameriški športni film, 90 min.
8.50 9.00 9.30 10.20 10.50 15.45 15.55
18.00 18.10
18.20 19.10 19.30 20.00
21.00
21.55 22.15
0.20
Video strani
Zgodbe Iz školjke, 7. oddaja Živ žav
Alpski večer 90 Video strani Video strani
Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1
Spored za otroke In mlade — Zlata ptica: Prevarana lisica M. Buh: Čisto pravi gusar, 4/5 Risanka Tv dnevnik 2
J. C. Grumberg: Music-Hall, francoska nadaljevanka, 2/4 Jazz festival Montreux 89 — Rock and roll, blues In soul Tv dnevnik 3
Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 12/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 2/14 Miss SZ, angleška dokumentarna nadaljevanka, 2/4 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.00 Nacionalni folklorni ansambel Dancas Maracaibo, 2. del. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Ekran brez okvira, nočni program iz kulture HTV. 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9.50 Pregled programa. 9.55 Tv koledar. 10.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Spoznanja. 10.15 Risanka. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik. 20.00 Loto. 20.05 Pokrij ji obraz, serija. 21.05 V ospredju. 22.05 Dnevnik. 22.35 Poročila za tujce. 22.40 Program Plus (Midva, Profesionalci, Skrivnostna Indija, Škandali, 2. del). 01.00 Poročila.
HTV 2
18.7 Nocoj. 18.30 Dnevnik (Tv Sarajevo). 19.55 Nocoj. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila. 21.05 Takšni so otroci, ameriški film. 22.40 Potepam se in snemam. 23.10 Nočni kulturni program.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, test. 10.05 Teleshop. 10.30 Most pri Remagenu, ameriški vojni film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Carson in Carson, Zaljubljen v čarov-
nico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Nogomet: Dinamo Dresden— Kaiserlautern, prenos. 21.50 Poročila. 22.00 V-zunajzemeljski. 22.50 Spiegel TV, reportaže. 23.20 B. S. I Love You, ameriška erotična komedija, 1971 (Peter Kastner, Joannna Cameron)
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat In lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Norf časi. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori časi. 15.45 Poročila. 16.00 Znova ti. 16.30 Buck Rogers, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz In družba. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider. 20.00 Pater Brown, detektiv, angleški film, 1979 (Kay Lenz). 21.35 Poročila. 21.45 Explosiv. 22.25 Kino klub: Besnost, ameriški film, 1978. 0.00 Hudičeva ženska s Tittfielda, ameriški film, 1966 (Tura Santana).
Emu
6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax. 11.00 Tenis, dokumentarec. 12.00 Snokerji, biljard. 13.00 Boks. 14.00 Kolesarstvo. 15.00 Sabljanje, SP v Lyonu. 16.00 Calgary stampedo. 17.00 Hokej Nizozemska—Avstrija, Amstelveen. 18.00 Moto šport. 19.00 Novice. 20.00 Kolesarstvo. 21.00 Moto šport, prototipi. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Moto šport, formula 3000. 0.00 Golf. 1.00 Novice.
gnusu
8.00 Channel E. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 0.15 Poročila.
TELECLUB
11.00 Umri počasi, ameriški thriller, 1987, Bruce Willis, 125. min. 14.00 Nobenega seksa več? ameriška ljubezenska komedija, 1988, 90 min. 16.00 Ljubezenski pozdravi Iz onostranstva, ameriška komedija, 82, Sally Fields. 100 min. 18.00 Skrivnostno srečanje, ameriški psihotriller, 1983, 85 min. 20.00 Noč generalov, angleško-francoski thriller, 1966, po romanu H. H. Kirsta. Peter 0'Toole, 140 min. 22.20 Javna ženska, francoska erotična melodrama, 1984, 115 min. 0.20 Vizija temačnosti, ameriški pslhofllm, 1988. Jennifer Rubin. 80 min.
SREDA 22. AVGUST
TV SLOVENIJA 1
8.50 Video strani
9.00 CCD: Oblaki, sonce, dež in veter, 1. del 0.2S Alice In njena druščina, ameriška nanizanka, 12/16
9.40 M. Scala — H. Bočan: Beg iz nadaljevanke, češkoslovaška tv drama
11.05 J. Grumberg: Music Hall, francoska nadaljevanka, 2/4 12.05 Video strani 15.45 Video strani
15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 17.00 Tv dnevnik 1 19.10 Po sledeh napredka 19.40 Moja družina in ostale živali,
angleška serija, 8/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Film tedna: Roksana, ameriški film
21.50 Tv dnevnik 3 22.10 Poletna noč — Pri Huxtablovlh (Cosby show), ameriška nanizanka, 13/22, Sin z otoka, ameriška nadaljevanka, 3/14, Miss SZ, angleška dokumentarna nadaljevanka, 3/4 0.15 Video strani
TV SLOVENIJA 2
17.09 Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Vino in vinska trta, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Svet poroča. 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi.
HTV 1
9.80 Pregled programa. 9.50 Tv koledar. 10.05 Poletni program. 19.00 Porosa. 18.06 Tv koledar 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Modri program: morje. 10.15 Risanka 19.27 Nocoj 19.30 Dnevnik. 20.00 Drevo raste na kamenju, sovjetski film. 22.25 Dnevnik. 22.45 Poročila za tujce. 22.50 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Inšpektor Morse, Skupina Riva, Hemingway). 1.10 Poročila.
HTV 2
19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Beograd). 20.00 Glasbeni večer: Luciano Pavarotti 21.15 Poročila. 21.20 Znanstveni forum.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Nogomet: Dinamo Dresden—Kaiserlautern, ovzetek. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv orza. 14.05 Veter v vrbah, lutkovna serija v 26 delih, 1987. 14.30 Zdravje, Carson In Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Novi Divji -----------čila. 17.1" ~
b<
20.00 Mike Hammer. 21.00 Nobena ključavnica ni varna pred njim, angleška komedija, 1963 (Charles Drake). 22.50 Poročila. 23.00 Volkodlak, španski fantazijski film, 1981 (Paul Nachy). 0.25 Mike Hammer, ponovitev.
RTL PLUS
6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Nori časi. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00
Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori časi. 16.00 Knight in Daye, seri-
ja. 16.10 Hulk. 17.10 Cena ie vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs. 20.00 Dvojnik, Italijanski
agentski film, 1966. 21.35 Poročila. 21.45 Stern TV. 22.20 Pogrešan in ubit, ameriški film, 1983. 23.45 Ubij,
Alex, ubij, ameriška kriminalka.
"■H-HJ-Irli
6.00 Poslovni raport in kanal. 7.00 Za otroke (The D. X Kat Show). 9.30 Eu-robics. 10.00 Trax. 11.00 Odbojka. 12.00 Moto šport. 13.00 Formula 3000, Anglija. 14.00 Golf. 15.00 Sabljanje, SP v Lyonu. 16.00 Kolesarstvo, Nizozemska. 17.00 Hokej: Nizozemska—Pakistan. 18.00 Deskanje, The Ocean Pacific pro Tournament, Kalifornija. 19.00 Novice. 20.00 Dan na plaži. 21.00 Sabljanje, SP v Lyonu. 22.00 Boks. 23.00 Svetovni šport. 0.00 SP v aerobiki, Birmingham, Anglija. 1.00 Novice.
SUPER CHANNEL
6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Day-break. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 22.15 Reportaže. 23.15 Mix. 0.15 Poročila.
11.00 Opolnoči, francosko-ameriški Jazz film, 1986. Dexter Gordon, Francois Cluzet, 130 min. 14.00 Novo poletje, ameriški film, 1986, 90 min. 16.00 Katievo hrepenenje, ameriška traglkomedija, 1988. Jodle Foster., 95 min. 18.00 Biggelsov učinek, angleški fantastični film, 1986, 95 min. 20.00 Smrtni prijatelj, ameriški thriller, 1986 85 min. 21.30 Zločinska srca, ameriški literarni flim. 1986. Diana Keaton, 105 minut. 23.20 Quet Cool, ameriški thriller, 1986, James Remar, 80 min.
ShaLu oqJUiài__
Tel. št.: 853 451 «Ol
.855 450.
SEDEŽNO GARNITURO, usnjeno, novo, poceni prodam. ® 854-266, od 7. do 15. ure.
NOVO ŽENSKO KOLO, avstrijsko, nerabljeno, prodam po ugodni ceni. Prodam tudi sobno kiper buš peč, nemško. ® 856-674. PREKLICU J EM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Mozirje-Gorenje na ime Marko Brezovnik, Mozirje, Frana Kocbeka 4. POSLOVNI PROSTOR, do 20 m2, najamem, z možnostjo poznejšega odkupa. ® 852-220, popoldne. VESPO PX 200 E, prodam. ® 888-219.
VESPO PX 200 E, prodam. ©
857-070.
AVTO CAMP PRIKOLICO P-126, s predprostorom, Induplati, ugodno prodam. ® 853-279. ZASTAVO 128, letnik 1982, registrirano do januarja 1991, prodam. Cena po dogovoru. © 882-836, dopoldan. OSEBNI AVTO GS 1,3, letnik 1980, registriran do aprila 1991, ter motorno kolo BT 50, letnik 1987, prevoženih samo 3000 km, registriran do junija 91. ® 881-359. NAJAMEM prostor za lokal. Šifra »Dober plačnik«.
HONORARNO DELO na terenu nudi obrtnik svečar. Pogoj avto. ® in resnost. Informacije, od 7. do 9. ure ali od 20. do 23. ure, ® 857-319. KUPIM VRTNO UTO, barako ali če-beljnak. ® 853-189. SEDEŽNO IN SPALNICO, prodam. Tomšičeva 13, stanovanje št. 3. BRAKO PRIKOLICO, staro 1 leto, poceni prodam. Jagrič, Kajuhova 2, Velenje.® 858-715. GLISER S PRIKOLICO in motorjem T-18 E, ugodno prodam. ® 854-262. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Topolšica-Gorenje, št. 37, na ime Zalka Mikuž. FIAT 750, letnik 1980, ugodno prodam. ® 888-250, popoldan.
KRAVO FRIZIKO, z drugim teletom, telico sivko in kozo, švicarske sanske pasme, z dvema samičkama, v Arna-čah II A, prodam. Ogled med 15. in 19. uro.
USNJENO SEDEŽNO GARNITURO (fotelje) ugodno prodam. ® 851-560, popoldan, zvečer. P-126, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam.® 857-081. MALO RABLJEN ČOLN Maestral 9 SD in Tomos avtomatic, poceni prodam. ® 855-360 ali na Koroški 40, popoldan.
TOVORNO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, prodam. ®
857-534.
PROTI NAGRADI zamenjam družbeno garsonjero na Stantetovi za dvo ali več sobno stanovanje v Velenju. ® 850-588.__
HIŠO NA PARTIZANSKI 46, prodamo. Naslov Podgorje 33, pri Džordži-ču.
PARCELO, primerno za vinograd ali vikend, v Podgorju, prodam. Podgorje 33.
IŠČEM HONORARNO ZAPOSLITEV (nega na domu, pomoč v gostinstvu). Naslov v uredništvu. OTROŠKO SOBO »MANTA«, naravni les in sedežno garnituro, ugodno prodam. ® (853-133). SILAŽNI REZALNI PUHALNIK, Ejola Sip, ugodno prodam. ® 882-824.
VERIGE za vse vrste motornih žag, ugodno prodam. Cena 250.00 din za komad. ® 856-277, popoldan. GARSONJERO ALI STANOVANJE vzamem v najem za 2 leti. Plačilo vnaprej. ® 854-068.
VIKEND, (stanovanjska hiša) 120 m!, (parcela 700 m') na Paškem Kozjaku, prodam. Centralna, elektrika, voda, možnost obročnega odplačevanja ali prevzem stanovanjskega posojila. Cena 420.000 din. ® 858-793.
NOVO SEDEŽNO PREVLEKO za R-4 GTL, prodam. ® 855-818. OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1979, prodam. ® 852-154. MOTORNI KOLESI AVTOMATIC in APN-6 prodam. ® 831-666 popoldan. ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE v Topolšici za stanovanje v Velenju. ® 0602-41-418, popoldan. POSREDUJEMO PRODAJO starejšega stanovanja v starejši več stanovanjski hiši v Velenju. ® 856-899, od 8. do 10. ure, dopoldan.
PO DELIH PRODAM ZASTAVO 101. ©854-066, po 17. uri. FANT IZ VELENJA, s končano višjo šolo, išče delo. Sprejmem tudi delo na dom. ® 858-011. MIKROVALOVNO PEČICO GORENJE, novo, ugodno prodam. ® 858-873. FIAT 126 PGL, letnik 1986/8, prodam. ® 854-672, do 14. ure. MOPED, NOVI TG 50 prodam ali zamenjam za ostrešje. Informacije: Splitska ulica 13.
Glasbeni kotiče Radia Velenje
m
m,:
(jisiro JO
GLASBENI KOTIČEK 16. 8. 90
DJ. Robby Bratuša
No, ja, pa je konec letošnjega dopusta. Seveda marsikdo med vami še vedno uživa čare poletja, drugi pa se počasi že pripravljate na začetek novega šolskega leta.
Tudi glasbene zvezde se počasi pripravljajo na nov start, vendar pravih novic še vedno ni, zato vas bom danes spomnil na pomembno obletnico, ki jo po svoje praznujemo ravno na današnji dan 16. avgusta, ko mineva trinajst let odkar je preminil slavni kralj RockVrolIa	ELVIS
AARON PRESLEY.
In prav njemu bo pos-
pripravlja D. ,1. Ri»bb\ Bratuša
večena naša lestvica Radia Velenje, ki bo na programu 20. avgusta, od 18—19 ure. Zato vas že danes vabim k sodelovanju.
Toliko za danes. Imejte se še naprej lepo!
HONG KONG TOP 20
1.	Escapade(Remixes) Janet Jackson
2.	Vogue Madonna
3.	ADream's A Dream Soul II Soul
4.	ThisBeat/Get Touch Technotronic
5.	Another Day In Paradise Jamtronic
6.	Won't Talk/Dub Be Good Beats International
7 Sixth Sense Latino Rave
8.	Venus Don Pablos Animals
9.	Mum Gave Birth Queen Latifah & De La Soul
10 How Langer 49ers
11.	Everything Starts with An E E-Zee Possee
12.	The Power Snap
13.	Amo Do Mio Grace Jones
14.	I Don tBelieve Erica Holland
15.	Time To Get Down D.Steven And Renee
16.	Don't Wanna Fall in Love Jane Child 17 What'U'Waitin 4 Jungle Brothers
18.	Regga House Simon Harris
19.	Star Tease/Uselt Up Pat & Mick
20.	Date With The Rain Jamie Principle
SINGAPORE'S TOP 20
1.	Vogue/KeepItTogether Madonna
2.	Ali Around The World
Lisa Stansfield
3.	Escapade Janet Jackson
4.	GotTo Get Rob l\l Raz
5.	Touch Me The 49ers
6.	Get Up Technotronic
7.	Room At The Top (Remix) Adam Ant
8.	Street Tuff Double Trouble SRebelMC
9 Dangerous (Remix) Roxette
10.	White Lines (Ben Liebrand Remix)
Grand Master Melle
11.	I Wanna Be Rieh Calloway
12.	Spin That Wheel H i Tex 3
13.	Lambada (US Remix) Kaoma
14.	ThisBeatIs...Technotronic
15.	The Look Of Love 1990 ABC
16.	Whole Wide World A'Me Lorain
17.	Moments In Soul JT & The Big Family
18.	Pump Up The Jam Technotronic
19.	Roam (Remix) The B-52's
20.	Alright Janet Jackson
0) (0 ü
(0 (ü C
»Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 132 din.
Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,Z megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
Program
PETEK, 17. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 19. AVGUSTA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 20. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 22. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje, vmes ob 18.00 nasveti vrtičkarjem.
11	lKl	hI	M	1 ° 1	1 1	1 1	1 1	I I
KINO VELENJE REDNI KINO
Četrtek, 16. 8. ob 18. uri IZZIVALEC — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Giuliano Gemma. Petek, 17. 8. ob 18. in 20. uri KOT ATI REČE - ameriški. V gl. vi.: John Cusak. Petek, 17. 8. ob 10. uri
Sobota in nedelja, 18., 19. 8. ob 18. in 20. uri
TANGO IN CASH — ameriški, akcijska komedija. V gl. vi.: Sylvester Stallone, Kurt Russell. Humor in akcija — ter dva superzvezdnika v glavnih vlogah — recept za uspeh! Tango in Cash sta policaja, ki ju gangster spravi v zapors tem, da jima podtakne umor. V zaporu pa srečata vse tiste, ki sta jih sama spravila tja. Treba je preživeti!
Ponedeljek, 20. 8. ob 10. in 18. uri
ŽELEZNA PEST — hongkonški, karate — kung-fu. Vgl. vi.: Philip Kao. Torek, 21. 8. ob 18. in 20. uri
VOJNA ZA OGENJ — avanturistični, spektakl. V gl. vi.: Everet Mcgill. Sreda, 22. 8. ob 10., 18. in 20. uri
BELMONDO PROFESIONALEC — kriminalka, avanturist. V gl. vi.: Jean Paul Belmondo. KINO DOM KULTURE Četrtek, 16. 8. ob 20. uri
KOT ATI REČE — ameriški. V gl. vi.: John Cusak, Ione Skye NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 16. 8. ob 20. uri Petek, 17. 8. ob 22. uri Nedelja, 19. 8. ob 22. uri
FASCINATION — ameriški, erotski. V gl. vi.: Samantha Fox Sobota, 18. 8. ob 22. uri Ponedeljek, 20. 8. ob 20. uri SUPER DEKLETA — nemški, trda erotika. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 18. 8. ob 20. uri
NOČNI KINO - FASCINATION - ameriški, erotski. KINO
Nedelja, 19. 8. ob 19. uri KOT ATI REČE - ameriški. Ponedeljek, 20. 8. ob 19. uri
TANGO IN CASH — ameriški, akcijska komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 17. 8. ob 20. uri IZZIVALEC — ameriški, akcijski.
KINO »DOM« MOZIRJE
16. 8. - OKUS STRAHU, ameriški akcijski 18. in 19. 8. - KRISTUS IZ NAZARETA, ameriški zgodovinski 23. 8. — MAČKA, ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE
18. in 19. 8. - OBRAČUN V HONG KONGU, hongkonški akcijski. 22. 8. — TRIJE AMIGOSI, ameriški zabavni KINO LJUBNO
18. in 19. 8. - SOVRAŽNO OZEMLJE, ameriški akcijski
Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje:
Četrtek, 16. avgusta — dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Rus in dr. D. Vrabič
Petek, 17. avgusta — dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. D. Vrabič, nočni dr. D. Popov in dr. Pirtovšek
Soboto, 18. avgusta in nedeljo, 19. avgusta — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. O. Renko, nočni dr. Mijin
Ponedeljek, 20. avgusta — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Rus in dr. Stupar
Dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
V nedeljo, 19. avgusta je dežurni zobozdravnik dr. Miroslav Pavlovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 17. avgusta do 24. avgusta je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, tel.: 891-166.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju:
Od 20. avgusta do 26. avgusta je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219.
SERVIS
ZAMRZOVALNIKOV
Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 - 511-743 ali 512-5.3 NON STOP Garancija, kilometrine ne zaračunavamo.	*,
. i . . - ■ - - ■ - . . - ■ t ■ ' -—« i i <t i
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
Poroke (od 4. 8. do 11. 8.):
OTO ŠMID, roj. 1962, Velenje, Cesta Františka Foita št. 2 in MANICA TEKAVEC, roj. 1970, Topolšica št. 12; IGNAC LAM-PRET, roj. 1965, Šoštanj, Kaju-hova c. št. 3 in IVANKA VUKO-VIČ, roj. 1960, Šoštanj, Kajuho-va c. št. 3; VIRGILIJ KOGEL-NIK, roj. 1956, Koprivna št. 5 in CVETKA KRIVEC, roj. 1961, Mežica, Gosposvetska c. št. 14; RASI M BEGIČ, roj. 1969, Seoca št. 35 in ALMA MUJKIČ, roj. 1972, Velenje, Stantetova c. št. 1 ; IGOR POTOČNIK, roj. 1959, Topolšica št. 203 in BERNARDA GROBELNIK, roj. 1964, Topolšica št. 203; FRANC HOS-NER, roj. 1957, Lokovica št. 59 in ANA SMIGOC, roj. 1965, Lokovica št. 66/a.
Smrti (od 1. 8. do 13. 8.):
STANISLAV NAPOTNIK, roj. 1939, Topolšica št. 160; MARIJA SUHOVERŠNIK, roj. 1909, Šmiklavž št. 9; FRANČIŠKA CAVNIK, roj. 1937; Ga-berke št. 204; ANA VERHOV-
NIK, roj. 1925, Velenje, Kajuho-va c. št. 12; MATILDA PRE-LOŽN1K, roj. 1911, Veliki vrh št. 15; KAROL KAMENIK, roj. 1925, Liubnica št. 55; ELIJO UDOVIČ, roj. 1914, Celje, Moša Pijade št. 28; ANTONIJA PIR-TOVŠEK, roj. 1908, Mali vrh št.
71; MARIJA STROPNIK, roj. 1915, Kavče št. 40; OTOKAR ZORN, roj. 1899, Velenje, Kardeljev trg št. 3; MARIJA TOPLI-ŠEK, roj. li Slake št. 16; CECILIJA FRICELJ, roj. 1903, Potok št. 25; ANGELA PREVOR-ČNIK, roj. 1899. Velenje, Cesta
talcev št. 12; MILICA MARIČ, roj. 1926, Celje, Robova 1; EDVARD HRIBERNIK, roj. 1927.
Loče pri Poljčanah št. 98; VILJEM FATIGA, roj. 1918, Trbovlje, Kolonija 1. maja št. 21.
V mesecu juliju se je v Občini Velenje rodilo 11 dečkov in 20 deklic.
POGREBNE STORITVE
Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah:
—	široka izbira krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracija sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
—	nudimo vence in cvetje
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261
Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo.
SPOMIN na 6. avgust 1989
Ivanki Viher
Premajhne so roke preplitka so morja, da videla bi se žalost, ko nas zapustila tvoja močna življenjska je volja.
rojeni Petek
Draga Ivanka, ni več tvojega dobrega srca in vedrega nasmeha. Tudi tvoj prelepi glas ne slišimo več, vendar se ga vsi spominjamo.
Enako boleč je tudi spomin na 4. maj 1988, ko nas je zapustila naša draga sestra in
teta • •
Marija Pustinek
rojena PETEK
Hvala vsem, ki še vedno svečko ali šopek cvetja v spomin jima poklonite!
ŽALUJOČI SORODNIKI
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
Martine Preložnik
rojene 29. 3. 1911, umrle 4. 8. 1990
se iskreno zahvaljujemo dr. Stuparju za lajšanje bolečin v njenih zadnjih dneh
življenja.
Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom Pocajtovim, Ugovšekovim in Šarnerjevim za
izkazano pomoč.
Posebna zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalo-stinke in govornici za poslovilne besede in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerke Ana, Marija in Betka z družinami.
ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče in stare mame
Antonije Pirtovšek
rojene 2. 1. 1908 — 6. 8. 1990
Se iskreno zahvaljujemo ERI Velenje, TOZD Vino Šmartno ob Paki, sosedom, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Korberju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, prispevali za svete maše in izrekli ustna sožalja.
Žalujoči: sin Jože, žena Vera in hči Alenka
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli ko zavemo se, da več te ni.
ZAHVALA
Ob boleči, prerani izgubi našega dragega očeta in starega očeta
Ivan Stropnik
iz Raven
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali toliko vencev in cvetja, nam pa izrazili sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala govornikom Ivanu Stvarniku, Francu Hudomalu in Ivotu Rakunu, pevcem
za odpete žalostinke, praporščakom in duhovniku za opravljen obred. Dom, ki si ga imel tako rad je ostal tih in prazen. Toda, dokler bomo živeli mi, boš z
nami živel tudi ti.
Žalujoči: hčerki Jožica in Slavka z družinama in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
Tineta Steblovnika
upokojenega računovodja
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem in gasilcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, posebno pa govornikom Ivanki Zamernik, Francu Korberju, Ivanu Rakunu, Adiju Hofferju, Jožetu Anstovniku za ganljive besede slovesa, kanoniku gospodu Adolfu Piklu in gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali denar za maše in dobre namene. Enako se zahvaljujemo tudi šmarškim nevcem in vsem, ki ste z nami sočustvovali.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, botra, teta
Frančiška Cavnik
rojena HRIBERŠEK 14. 9. 1937 — 4. 8. 1990 iz Gaberk pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste
ji darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Ravne in govornikoma za poslovilne besede.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Zapustil nas je sodelavec v pokoju, dolgoletni direktor Kmetijstva Šoštanj
Ivana Stropnika
23. 11. 1918 — 8. 8. 1990 iz Raven pri Šoštanju
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kolektiv ERA TOK Kmetijstvo Šoštanj.

Z inšpektorji skozi gostilne
Vse ni zlato
Že nekako po tradiciji enkrat letno porinemo nos tja, kjer nas sicer nimajo preveč radi, kadar prihajamo v takšni zasedbi, predvsem pa s takšnimi nameni. O gostinskih lokalih govorim in o našem »popotovanju« z inšpektorji skozi njihove, gostovim očem bolj skrite prostore.
Kam? smo si rekli, ko smo se v vročem popoldnevu, poletje je pač in občinska stoenka kajpak ne premore sodobnih prezračevalnih naprav,posedli po njenih, razgretih škripajočih stolih. Kam? da ne bo preslabo in nam že na začetku ne pobere vse volje, pa tudi predobro ne sme biti, ko je potlej težje naravnati kriterij.
Vseeno se odločimo za Zdravilišče Topolšica, za edini »zaresen« turistični objekt v naši dolini.
Nova cestna prevleka od Šoštanja, proti temu zdraviliško bolniškemu kraju, bo gotovo pomembna pridobitev. Parkirišče pred hotelom je polno, pa tudi gostov je obilo. Če bi bil še zunanji bazen, tenis igrišč, prijetnejša restavracija, boljše sobe .. No, o tem smo že tolikokrat govorili. Ko smo gradili, je bilo marsikaj postorjeno na ho-ruk, sedaj se to bolj vidi, a je tako težko popraviti. Vsak poseg pač terja kupček denarja. Tega pa, kljub zadovoljivi sezoni, za takšne stvari, vedno primanjkuje.
V restavraciji je red, natakarji hitijo s pripravo večernih pogrinjkov. Ničesar ni, kar bi motilo naš kritičen pogled. Zato zavijemo kar v kuhinjo.
»Prte imamo pripravljene za v pralnico,« pravi popoldanski vodja kuhinje, a je beležka že v rokah inšpektorice in kazen tudi napisana (in plačana). »Na tla, kljub te: mu, ne sodijo,« menimo.
Še malce »pošnofirimo«, pokukamo v lonce, pogledamo vzorce hrane, ugotovimo, da je premokro po tleh, da manjkajo pulti (pa bodo kmalu novi), da se lotevajo beljenja, da so odpadki nepokriti in da bi bila kakšna stvar že za odpis.
»To je bilo kar dobro,«
menijo inšpektorji ob odhodu.« Po kosilu je povsod zelo hudo.«
Pokukamo še v jedilni list, žal v njem manjka marsikaj, kar v resnici lahko naročiš. Reklama to pač ni najboljša, pa bo na spremembo morda vplival tudi tale zapis.
Sicer pa se v hotelu pohvalijo z računalniškim vodenjem zalog, z računalniškim izpisom računov in s strežbo, ki so jo, vsaj tu v restavraciji, v zadnjih letih res izpilili.
Še tja zavijemo, kjer se takoj spozna kultura lokala, v WC. Zapišemo Bp in gremo naprej.
Mahnemo jo nazaj v Šoštanj. Gremo k Rženu. Tu že dolgo nismo bili. Pred vhodom stoji novost. Zgradili so roštilj. Na njem se obrača slastno meso. Gostišče je prazno, le za šankom nekdo pije pivo.
»Zvečer se napolni,« pravi gospa. Ker je mir, je tudi red in mi jo lahko le pohvalimo. Upamo, da je vedno tako.
Spet se potimo v avtu. Tokrat v malo bolj odročen kot, •k Grebenšku, gostilni ob vznožju poti v Bele vode. Gostilni, ki je poznala boljše in slabše čase, čase, ko so še furmani ropotali tod naokrog. Z njo sedaj gospodari Jožica Kvas. Kar ji je bilo težje uresničiti v Kajuhovem domu, bo poskusila sama in po svoje. Čeprav šele zače-
nja, je videti, da ji gre dobro od rok.
»Zaženemo se proti Velenju. V hotel? Ne, v hotel ne gremo, v Kolodvorsko, da vidimo, če je od našega zadnjega obiska kaj sprememb. Ta je verjetno bolje, če človek ne rine povsod.
Ker vstopimo skozi zadnja vrata pogledamo najprej v WC. Nimamo srečnih rok. to kar ponuja ta WC je najbolj podobno neurejenemu smra-dišču.
Zavijemo v kuhinjo.
»Nimamo kape, ravvo
pospravljam,« se opravičuje
kuharica, ko vidi, kdo je prišel. Pa ji to bolj malo pomaga-
Malce pogledamo še naokrog, spregledamo nekaj manjših grehov, saj je povprečju že itak slabo in oddi-demo v posebno sobo. Cigaretni zavoji so shranjeni kar v kotu, pa očitno »ta zaresni« tatovi, tudi ne zahajajo sem.
Ogledamo si še preostale prostore. Natakarica v »razstavni« vitrini ob šanku, ponuja v kozarcu na pol izpito pivo. Očitno je staro že kakšen dan, saj ima že zasušen rob. Na vprašanje, kaj le to

Smrad in razpadajoča vrata — podoba WC na Kolodvorski
počne tam, odvrne: »Pravkar mi ga je dal nekdo, da ga shranim. Takoj se vrne, je rekel.« Pa je inšpektorica neizprosna. Napiše kazen.« Če je tako, kakor pravite, potem ste mu pivo natočili v umazan kozarec.« Laž je pač kratkih nog.
Ob pivskem kozarcu sta shranjena še dva vratova razbitih steklenic. Bog si vedi,
kakšno nalogo opravljata, saj natakarica kaj pametnega ne ve povedati o njih. Med temi rekviziti je razstavljenih še nekaj slaščic. Te so verjetno za okras.
Pogledamo še po lokalu.
»Kaj dela tam na pultu dežnik?«
»Nekdo ga je sem položil, samo ne vem, kdo je bil. Najbrž ga je pozabil.«
»Pa tile prti, poglejte kolikokrat so že zakrpani. Saj takšnih vendarle ne morete dati na mizo.«
»Ja, res, tudi meni se zdi tako.«
»Lepo!« si rečemo in gremo. Ta lokal je pač folklorna zadrega našega mesta. Žal ni edina.
- • -
Naslednja postojanka je KSC. Kavarna, slaščičarna, center. Od takrat, ko smo jo slovesno odprli, ni napredovala, le izgubljala je. Čeprav se diči z napisom slaščičarna, je v njej sladic komaj toliko, kot v malo bolje založeni trgovini. Kuhinja stoji brez ha-ska, saj ti ne morejo ponuditi niti senviča, kaj šele kaj drugega.
No, neurejenosti lokalu res ni moč očitati, razen, če zavi-ješ na WC. Tu ne zmorejo niti stikal, električne žice, pa le čakajo, da bi kdo segel vanje. Na školjkah ni pokrovov in tudi papirja ni nikjer. Za lokal, ki se imenuje Center in, ki tudi je v centru, je to očitna malomarnost.
»Še v Delavski klub pojdimo, pa bo za tokrat dovolj,« si namignemo. Pa je ura takšna, da je tu gostov malo, povsod je red in res jim ni kaj očitati. Vidi se, da je lokal šele dobro doživel obnovo. Če ne bi arhitekt tako slabo speljal vhod v restavracijo, da moraš tesno mimo šanka, potem bi bilo še kanček bolje.
■■■HHWHanHWHHMHMWj
Po gostilnah v občini Velenje so avtorja članka tokrat spremljali tržna inšpektorica Majda Potušek, sanitarna inšpektorica Marica Kvartič in predsednik turistične zveze Velenje Jože Kandolf
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ODNESEL POGONSKO KOLO
V času med 27. julijem in 7. avgustom je neznanec splezal na oder za dela v višini ob četrtem bloku šoštanjskih termoelektrarn in odmontiral kolo, s katerim se ta oder premika ter ga odnesel.
ODNESEL 1000 ATS
Neznanec je prišel 6. avgusta med 14. in 22. uro v garderobe na Starem jašku in Danilu P. odnesel denarnico v kateri je imel 1000 avstrijskih šilingov in 47 dinarjev.
POSREDOVALA JE MATI
Otroci se radi igrajo in prav tako radi prepirajo ter stepe-jo. To se je dogodilo tudi 11. avgusta nekaj po 18. uri v Velenju. V prepir se je vmešala mati Ivanka R., ki je udarila »na-padalko« svojih dveh deklic. Zagovarjati se bo morala pri sodniku za prekrške. Najbrž ji je žal, saj so dekleta gotovo že zdavnaj spet velike prijateljice.
IZRUVAL DREVESI, POLOMIL STOLE
Nekdo je bil ponoči 10. avgusta očitno hudo jezen. Nekaj ga je moralo spraviti s tira. Pa še močan je bil po vrhu vsega. Spravil se je na že kar veliki drevesi, kakšen meter in pol visoka hrasta pri restavraciji Jezero in jih kot da bi bil Martin Krpan izruva". To pa še ni bilo dovolj. Polomil je še nekaj stolov in miz pred restavracijo. Največji problem je, da nihče ne ve, kdo je to bil. Ali pa morda le ...?
STARŠEV NI BILO DOMA ...
B. T. s šmarske ceste je bil 11. avgusta sam doma. Odsotnost staršev je izkoristil in povabil k sebi prijatelje, ki so se veselo zabavali in poslušali glasno glasbo. Ta pa je motila sosede, ki so poklicali miličnike.
ODNESEL DVE VODOVODNI PIPI
V	času med 27. julijem in 10. avgustom je nekdo iz sanitarnih prostorov gasilskega doma v škalah odnesel dve vodovodni pipi. Tam so jih pustili delavci Gradbene dejavnosti rudnika, ki so te prostore adaptirali.
VEČ KRAJ V NAMI
8. avgusta v času med 14. in 20. uro je nekdo ukradel dve ženski bluzi iz oddelka ženske konfekcije v Ljubljanski Nami. Tega dne so ugotovili, da sta v času med 27. julijem in 10. avgustom zmanjkali še dve bluzi.
BREZ AVTORADIJSKEGA SPREJEMNIKA
V	času med 14. uro 9. avgusta do naslednjega jutra je doslej še neznani storilec vlomil v osebni avto Miroslava L. parkiranega pred stanovanjskim blokom Kardeljev trg 9. Odnesel je avtoradijski sprejemnik »MTC«.
PRETEPEL PASTORKO IN NJENEGA FANTA
V	času med 17. in 18. uro, 10. avgusta letos so se sprli Tatjana K., njen fant Ljubo K. in očim Stefan N. Očim je oba pretepel in ju lažje telesno poškodoval.
No, in če ne štejemo teža s potrdili o zdravstvenih pregledih. Tu namreč niso bili opravljeni pravočasno vsi pregledi.
- • -
In kaj dodati na koncu?
Od takrat, ko smo začeli s temi poletnimi potepi po gostinskih lokalih, pa do danes, se je marsikaj spremenilo, na bolje, vsekakor. A, ker tudi drugje rasejo kriteriji in terja-
jo več, bo pač potrebno še doma marsikaj postoriti. Posebno tam, kjer capljamo za najosnovnejšimi kulturnimi vrednotami in poslovnimi zahtevami, ki prevladujejo v tej panogi. Saj tudi gostinski lokali pomagajo ustvarjati podobo našega mesta. In tujcu se kaj lahko dogodi, da po obisku enega od njih, izgubi vso voljo do srečanja z nami.
Boris Zakošek
! Noe, ki jo I boste pomnili, j j bo Noč i ob jezeru
Če ne veste kako bi preži-iveli prosti dan ob koncu
I tedna, popoldne ali samo večer, vam ni treba dolgo I razmišljati. Sploh če ste iž
I Velenja, saj ne potrebujete niti železnega konjička, am-| pak se odločite kar za peš
I pot in obiščite restavracijo Jezero. Kolektiv družbene I prehrane oz. te restavracije
I si vse bolj prizadeva, da bi gostje med njimi preživeli I resnično lepe trenutke. Pa
Ine samo za mizo ob dobri pijači in raznovrstni jedači, B ampak tudi zunaj restavra-_ cije. Tu se lahko v tamkajš-
NOČ OB JEZERU.
I I I I I I
Pravijo, da bo ta še pose- ■ bej vabljiva. Program bo po ■ okusu kar največjega števi-f la ljudi. Tokratna noč ob je- * zeru ne bo zgolj navadna ■ veselica, ampak prireditev z | izbranim programom. Pre- ■ berimo in prepričajmo se.
Za ples bo igral ansam-J bel Fantje treh dolin. Pred-1 stavil se bo tudi Zlatko Pe-1 jakovič z svojim ansam- ! blom, ansambel iz ČSFR, | kabaret show z ženskim pe-1 rilom, zaplesali boste lahko J v disku, Vinko Šimek, pove-1
zovalec programa, predstavil z Namino ruleto. -Posebne pozornosti bodo I deležne tašče, saj bodo izbi- I rali najprikupnejšo. Vozili " se boste lahko s pravo koči- | jo ali si jezero ogledali iz | zraka, kamor se boste dvi- ■ gnili z balonom. Morda vas | bo očarala jezerska baklada ■ ali ognjemet.
Torej veliko veliko priv- I lačnosti za vaše oči, pa tudi J za razvajeni želodec. Po- J skusili boste lahko knapov- | ski koktelj, vola na žaru, ja- I gnjetino, odojka, ribiške, ' lovske in kmečke specialite- | te, špehovka, pršut idr.
JO BOSTE GOTOVO POMNILI, BO \
JEZERU; V SOBOTO, 18. AVGUSTA; I 19. URI - ZAČETEK.	J I
HHHHBHBBHHpHHHI^j
■	njem jezeru v teh vročih I dneh ohladite. Vsako stvar
I je treba enkrat poskusiti, zakaj tega ne bi tudi vi in se I odpravili na lepo urejeno
I igrišče za mali golf ali pa, da razgibate svoje kosti na I večnamenskem športnem
I igrišču, ki so ga prav tako uredili v tem letu.
V teh poletnih mesecih g imajo v restavraciji stalno 1 glasbo, med letom pa ob so-
■	botnih in nedeljskih veče-_ rih. Obiskovalce v to prijet-1 no okolje privabljajo z ne-! katerimi večjimi prireditva-® mi. Mednje sodi tudi vsako-| letna, letos bo to že šesta