11. številka.
3 nć« BE& i za torek 25. JanuvarJa 1898
(t Trstu, t torek *jltny die 25 jannvarj« 1898.)
Tečaj XXIII
„BDIROBT"
likaj« po trikrat na tad« v tastih ta-4anjt ob tovkih, Aalvlklh 1-4 »olnotftli. Z j n trati je ladanja lakaja nS 8. ^ri zjatrnj, Y*i«rno p« ob 7. uri vfičer, — Obojno i mlatijo itM« i Jtasia mesec . f. 1.—, Uren Avatrtja f. 1.50 ka trt maae?. , . 3.— . 5 a 4,M H pol l.t* . . . 6.— . ■ I ».-i« vw \et.o . . „ 13.— • • • 18.—
ftarotaloo Je plaievati npri| n nrt6M hm prlloiea« oaroooloo •• opravi 00
ozira.
Pcaaaiftne itevilko ao dobivajo t pro«
4fc>lnioah tobaka v lratu po S dto, l»«a Trata po 4 it(,
EDINOST
Oglasi m rafaao po tatu* ■ -■•-i ., ». aaaloTH a dobollai irkas a t« plb2_ prostor, kolikor obiafs im« v rr« Poslana, aanartnioo in jarne trmi«, nsaAi o^iaai itd. ae raior»}r. ,	o
Vai dopiai naj ao poiiljajo mdnUtv aliea Caaarma it. 18. Vaafeo pv-aso m t.-. biti frank orano, kor ne<rwnkoTauK sg sprajemajo. Rokopisi »<• r>*> mfi*)*,
Nasoćnino, reklamacije le o^laaa apr» jeva upravniitvo ulic* dolino pia-eole hit. 3, II. nadat, Narodnino ia aglas^ jo plaĆerati loco Trat. Odprt« voklamo aijo ao proato poitnl**.
danilo slovtntktga polillAntga tfriAlva aa Primorik«,
' T flMnocCT Je ms4"i
B dveh laikih interpelacijah.
i.
V dragi seji sedanjega zasedanj« doftelnega »bora tržaškega, minolega petka dne 21. t. m., ao torej gospodje iz laike večine predložili jedno Interpelacijo g. deželnemu glavarju in zajedno tudi vladnemu zastopnika, drngo pa le tem« poslednjem«. T prvem slučaju so hoteli kaj poizvedeti o iaro-ienju izjave slovenskih poslancev v deželnem zboru tržaškem in o nadaljnji usodi te izjave, v dragem slučaju pa jih je močila radovednost, kaj da po-aenja prav za prav prememba na namestniitvn tržaškem. Radovednost progresovcev v obeh slu-tajih vzbuja posebno zanimanje od aaie strani. 8aj ne treba ravno posebne politiške bistroumnosti ? to, da moremo pegoditi takoj, da sti interpelacije Benussija in Venesiaoa v kavzalni zveii med aebojl Mi bi trdili celć, da se je prva interpelacija stavila le radi drnge. Mi smo uverjenl cel6, da ao le flngirali radovednost glede «a izjavo slovenskih poslancev v ta namen, da so dobili prilike, đa so prali sebe in dosedanje postopanje svoje, 4a bi dokazovali tem laglje, kako grozna krivica bi se godila Italijanom, ako bi sprememba osebe na namestništvu tržaškem značila ob jednem tudi spremembo zistema 1 Hinc illae lacrimael Za tem grmom tiči zajec. Fremembe zlatarna se boje! Naj se le postavljajo v pozituro kolikor hočejo, naj le kriče in naj se le delajo, kakor da U. MUtU*. ,est prihaja is globine prs — naj le ingajo z irredeutovskim gibanjem — kakor je to atoril sab resa posl. Venezian, sklicevajs se na nad tridesetmilijonai narod Italijanov in na neke »želje*, ki bi se mogle vzbuditi v avstrijskih Italijanih, glede katerih želja pa da mera le želeti avstrijska dr-tava, da estaaejo uiušene: kdor pozna njih in izvor njihovi politični moči v deželi, ta ve, da kriče sedaj le zato, ker se — bojel V prvi interpelaciji ao se opravičevali in prali, meneči, da potem temveč iida kričanje v drugi interpelaciji Benasii se je trudil v potu svojega obraza, da bi dokazal,
PODLISTEK.
Prednja straža.
17
KOMAN.
Poljaki spisal Boleslav P m s. Poaloveml Podravski.
.Torej je ta delitev že gotova ?" je vprašal
Polž.
.1 kdo to ve", je odvrnil Giahovski. „Nekateri pravijo, da je gotova, drugi pa se smejejo temu. Toda jaz si mislim: naj že dodajo aH ne dodajo, vsekako pa je bolje, dokupiti deklini ie jeden oral, ko je uprav priložnost. Tem bolje, ker moja žena ne mara krave".
.Toda, ako bodo zastonj dajali zemlje, pa je ikoda denarja trošiti sa nje", je omenil Polž.
.Besnica, to ni moj denar, torej me roka ne srbi po njem. Sicer pa ne menim kupiti od graj-Ičaka, marveč od kmeta. Ko bi kupoval od graj-Ščaka, ne mudilo bi se mi s kupčijo, ker v taki stvari ne škoduje, če Človek nekoliko počaka.*
»Prav imate*, je odvrnil Polž. .Bedak se iuri, modri čaka".
.Ter vse dela s pomislekom*.
.In dela s pomislekom", je potrdil Poli.
V tem hipu sta dospela v sobo gospodinja inTiepav Matija. Šla sta v stransko sobo ter postavila sredi nje viiajevkasto pobarvano mizo. Ma-
kako frivolni so okoličanski zastopniki, ki brez vsakega razloga tirajo aMinmčoo politiko, kako lepo is v ažurnem redu se vise v nan vsi javni posli, kako koaoilljantna da je bila vsikdar italijanska večina do slovenske m»ojiine, in da ta poslednja uprizarja le komedijo, ako govori o uami-šljeni nevarnosti, ki jej preti, ter o kakem vzkračanju svobode govora in parlamentarnih pravic. Vse to je dokazoval Benussi v ta očevidni namen, da je mogel prisegati potem Venezian, da je bil dosedanji ziateoi v Trsta, v rameni hiši in v mestni palači, najnzorneji ter da bi bila zgolj grešna lah' komiiljeuost in kričeča krivica, ako bi se hotelo spreminjati na dosedanji smeri politike na Primorskem. Nam pa veleva nr.viuarska dolžnost, da po svoji vesti in v prilog resnici in pravici, označimo vso te taktiko, da primerno zavrnemo gospode Benussija, Veneziana, Dompierija in — barona Conrada.
Začnimo torej s poslancem in ntemeljevateljem interpelacije, Bennssijem I
Deželni poslanci okolice tržaške so imeli naj-važnejih razlogov, da so sklenili ne udeleževati se razprav. Benussi pa je imenoval ta njih sklep le .slabo šalo" (una farsa, una buffonata qualsiau).
Oglejmo si od bližje glavne vzroke, ki jih navajajo naii poslanci:
V delegacijo ali deželni odbor ni bil Izvoljen noben slovenski poslanec. Kdor pozna razmere mestnega in deželnega zbora tržaškega, ta ve, da delegacija oziroma deželni odločuje vse!! Ta korporacija ima 10 pravih členov. Vseh teh 10 so sedaj zastopnici mesta, zastopnika okolice ni nijednoga med njimi. Od teh deset členov delegacije, oziroma dež. odbora, je sedaj iest židov in le 4 s o k r i s t i j a n i 1 Židje sestavljajo kaka dva odstotka vsega prebivalstva mestne občine tržalke. In ta dva odstotka sta zastopana v dež. odbora po 60% !i Okolica sestavlja obilnih 20 odstotkov vsega prebivalstva, a je popolnoma neza-stopana v delegaciji ozir. deželnem odbora. 2 odstotka prebivalstva imata v tej korporaciji 60 od-
tija je postavil k njej dva lesena stola. Gospodinja je prižgala svetilnico brez cilindra ter pokrila mizo.
.Pojdite semkaj župan*, se je oglasila gospodinja. „Ježef, spremi jih. Ta vama bodeprijet-neje večerjati*.
Oveseljen Matija se je umaknil okorno za ognjišče in gospodarja sta stopila v stransko sobo.
.Zala isba*, je rekel Orahovski, ogledavši se. .Podob svetnikov vidim mnogo na steni; postelja je pobarvsna; tudi p6da ne manjka in cvetic na oknu. Gotovo je te važe delo, botra ?"
.A čegavo naj bi bilo ?" je odvrnila žena zadovoljno. .On ima neprestano opraviti na dvoru, ali v mestu ter se ne zmeni mnogo za dom. Komaj sem ga pripravila k temu, da je vsaj v stransko sobo pripravil tlak (pod). Sedite, boter, bodite tako prijazni, tu bliže peči. Takoj prinesem večerjo".
Krenivši k ognjišča je nalila dve skledi pro-sene kaše z ocvirki. Manjšo je dala hlapen, večjo pa je postavila na pokrito mizo pred gosta.
.Jejta z Bogom*, je dejala Grohovskemu ; .ako česa zmanjka, pa povejta*,
.Ali vi ne prisedete?* je vprašal gost.
.Jaz bodem jedla pozneje z otroci. Matija", se je obrnila k hlapcu, .poprimi se sklede".
Oveseljen Matija je vzel svoj delei ter sel na klop nasproti ognjišču, da bi videl župana ter
stotkov zastopstva, 20 odstotkov pa — ni^ 1 Kje je tu pravioa ? Mar ni to vuebovpijoča krivica ?! In Benussi se še čudi, da se priteiojejo okoličan-ski poslanci! I!
Kakor drngi vzrok n«vajajo naši poslanci pomanjkanje osebne varnosti. Kako opravičen in tehten je ta vzrok, to nam je potrdil Benussi sam svojim postopanjem. Kje pa so zasrauiovanja, vsa grozna zaeramovanja z galerije deli ?t Toda, ako bi se tudi ne menili za publiko na galeriji, treba namreč vedeti, da slovenskih poslancev ne spoštujejo ni ital. poslanci, ni deželni glavar 11 Vse predloge naših poslancev odbijajo kar na kratko. V vsem letošnjem zasedanju mestnega zbora n1. obveljal niti jeden sam predlog naših. Krsto so se odbijali tudi taki predlogi, ki niso prav v aikaki zvezi z narodnostjo ali politiko, ki torej niso imeli ničesar na sebi, kar bi mogle razbarjati nervozno iz razdražljivo gospOdo! Slovenski poslanci so bili toliko skromni — in menimo, da je ta skromnost segala odločno predaleč —, da niti govorili also o narodnih vprašanjih. Kar molčali so o takih vprašaujih in so se bavili le stvarmi materijalnoga pomena. A Benussi pravi, kar najlepše ilusiruje njegovo pravicoljubje : „Distarbauo contiiaaaiente le Bedate con ricbi«ste di fan&li e di strada"! Ali ste čnli, okoličani 1 Za ves dragi denar, ki ga nosite v mestne blagajne, bi morali vaši poslanci molčati ne le o narodnih in političnih pravicah vaših, ampak uiti borne svetiljke ali poprave kake poti ne bi smeli sahtevati! Vsaka zahteva v vaU« imenu je le zlobno nadlegovanje. Njim, ki skrbe za električno razsvetljavo v mesta, ki trosijo tisoče ia tisoče za sprehajališča in gledališča, njim je že .di-stnrbo" to, ake okolica zahteva kake svetiljke na najbolj nevarnih krajih 1 Mar se ne pravi to, norčevati se is naših poslancev?! Ali ne snači to ičuvanja preti njim! Oni, ki pozna občinstvo, zahajajoče na galerijo, ve, da taki govori iz zbornice kaj lahko razvnemajo to občinstvo iu so je tudi zaveli že tolikokrat! tako, da res ni bilo možno več govoriti o varnosti oseb naših poslancev !1
poslušal pametni razgovor, po Čemer je telil. Na to si je postavil skledo ua kolena ter izza oblaka sopare zrel zadovoljno na višnjevo mizo, ob kateri sta sedela gospodarja, aa bel nasaizai prt in leskeče se žlice, s katerimi sta jedla. Kadeča se svetiluiea zdela se m« je najlepša svečava in stoli z naslonjači najugodnejše pohišne orodje. Pegled na Žapsn« aapolajeval je Matijčevo srce z častjo ia ponosom, Ssj se ja a tem Grshovskim vozil
nekdsj ns novačenje; on je smel stati pri vratih v
pisarni ob času, ko je močil dež diuge novince,
stoječe aa planem. Saj je os zaakazal odvesti ga
v bolnišnico ter g« zagotovil, da bode zdrav, kadar pride iz nje. A kdo pobira davek, kdo ob času procesije nosi največo zastavo, kdo začenja prvi peti v cerkvi na večernicah: .Hvalite Marijo, Marijo hvalite' ? Saj je to to vendar oni Grohovski, s katerim danes on, preprost Matijček Ovčar, sedi pod jedno streho.
A kake veličastne rasti, kako imenitno sedi pri mizi. Stegnil je noge, z levo roko se oprl ob bedro, desno položil na mizo ter glavo sklonil v znak. Kako prijetao se mora sedeti na takem stolu s naslonilom...
(Pride ie).
Gosp. Benussi imenuje naše pojlanee „(b-meatatoii đi diseordia i A' rdio nasiouale", ko je vendar znano, da Slovesci niso nikdar in nikjer ■ahtevali »d Lahov, naj se odpovejo svojemu materinskem a jezika. Mi ne zahtevamo vendar dru-zega, nego da se nam da, kar nam gre po boljem, naravnem in konstitucijonelnem pravo ! t In lato, ker zahtevamo, to pa nikomur na škodo, in ker moramo auhtevsti, kar gre — moramo, ako *mo ij-idje % s-cer n: c! vešVo zavestjo v prsih — zato — sejeian razpor Mi naj b» ne studii niti odpreti svojih ust — in tako postopanj« svoje j imenuje gosp. Benuisi liberalno l In bi hotel vzbujati domnevanje, kakor da je v mestnem, oziroma deželnem zboru pravi Eldorado za slovenske poslance 11
Gesp. Benussi odreka gosp. vitez« Nabergoju tržaško poslanstvo. In vendar zna ves svet, da je bil ta fiiospoil zakonito izvoljen in da se ga mora I smatrati legalnim zastopnikom v deželnem in mestnem zboru, dokler njega iivolitev ni ovržena zakonitim potom. Laška veČina je,res hotela ovreči izvolitev, a zgubila je pravdo tudi na najviši in-ttanciji. Po takem je gospod Nabergoj še vedno deželni in mestni zastopnik tržaški in ima kakor tak tudi nedotakljive pravico, de se v tem svoj-atva podpisuje na katerem si bodi dokumentu. G. Benussi mu odreka to pravico in ve tudi, da ga dobro ume občinstvo na galeriji in da je to občinstvo tudi pripravljeno izvajati najžalostmje posledice iz takih trditev l Ali nas umete, velespoštovani gospod Benussi PI A će bi trebalo še kakega dokaza v označenje o*ebae varnosti, kakoršnje so deležni slovenski poslanci v deželne« in mestnem zbora tržaškem, zatrdili bi lahko, da slavne oblasti skrbjo pričakujejo onega dne, ko pride gosp. Nabergoj v < zbornico l Čemu ta skrb ? Mar zato, ker je slo- ! venskim poslancem zagotovljena osebna varnost ?l j Ali ne znači tako nastopanje večine kratenja osebne < svobode P! Ko je omenil g. Benussi, da je gospod Nabergoj .cavaliere", auti je bilo po vsej zbornici .ilaritš fragorosa*. Veselost torej. A znano je, da taka odlikovanja podeljuje Njegovo Veličanstvo nas presvetli cesar l Komu je torej yeljala „ilaritA I fragorosa" ? Ali Nabergoju, ki si je tridesetletnim j delovanjem svojim pridobil nevenljivih zaslug za j svoj narod — ali pa Onemu, ki je priznal te za- J sluge in je odlikoval gospoda Nabergoja • I Ako je veljalo Nabergoju, je bilo to frivolno; ako pa ! je veljalo Onemu, ki je odlikoval Nabergoja, tedaj i je bilo to — ne, nočemo napisati primernega ; označenja iz spoštovanja do nositelja presvetle krone. In gospod Benussi bi hotel še trditi, da so osebe naših poslancev povsem varne I Z esebo je neločljivo spojen tudi nje jenk, ki se govori v pokrajini. Čim si stopil na ulico tržaško, Že mora« biti preprilan, da se tu govori tudi slovenski t veliki meri. Že promet na nlici ti pravi, da j« j slovenščina tu deželni jezik. A tudi vlada in naj- j viša sodna oblast ati pripozuali opetovano našemn jeziku značaj deželnega jezika. A deželui glavar ■i hotel vsprejeti slovenske izjave naših poslancev »perche redatto in ona hngua che non 6 quella del paese !• A sedaj vas vprašamo: mar mi ne krati osebne svobode oni, ki mi veže jezik ? I Da, hujše nam krati našo svobodo, nego da bi nas vezal na rokah in nogah l
O tretjem vzroku neudeležitve naših poslancev bedetno govorili v prihodnjem članku.
DOPISI.
Iz zgornje okolice, v drugi polovici januvarja 1897. (Izv. dop.) Prepuščeni smo sani sebi, nimamo ga, ki bi nas zastopal, nas branil, nimamo ga, ki bi se potezal za nas, ki bi odkrival naše gor j 6, naše rane in naše krivice. Ne, nimamo ga!
V državnem zbora na Dunaju, razpravljajo poslanci iz vseb krono vin. Vsaki se poteza za svoje volilce in jim skuša pridobiti oziroma zago* toviti pripadajte« jim pravice, oziroma zboljšati gmotno stanje njihovo, osobito v sedanjih kritičnih časih, ko hoče nov zistem -aznomislečih ekstremov predrugačiti vse naše odnošaje. Mi pa, naj se nam godi še tako uečuveua krivica v kakoršnemkoli si bodi obziru, nimamo ga, kakor sem že dejal, da bi se brigal in potezal za nas tam gori.
Takej o zvršetku zadnjih driavnozborskih
volitev znali smo dobro, da smo ostali brez zastopnika, brez drtavnega poslanca, da pa ostanemo tidi v deželnem zboru brez jednega najboljih moi, tega aiškio Vedeli še takrat.
Ob zadnjih deželnozborskik volitvah zbrali smo si okoličani v vseh feestih volilnih okrajih po svojega zastopnika. Ta šestorica nalik mož naj bi nam pridobivali — ne, ne, na pridobivanje nismo mislili — naj bi se borili v municipalnem amfiteatru t Na vspešao borbo ni*mo mogli niti misliti, ker je peščic* naših prešibka nasproti brezobzirni večini. Če bi se moglj naši poslanci pretvoriti v orjaške lave, zmagali bi morda. Pa ne, saj mi nočemo zmagati nad nikomur, le pridobiti si hočemo svoja naravna prava, ki nam tičejo po božjem in človeškem zakonn.
Ko so videli naši poslanci, kakor razsodni ljudje, da bi bilo jako nehvaležno delo, ako bi hoteli plati vodo iz morja, sklenili so odreči se vsakemu sodelovanjn v sejah deželnega zbora. To so storili na običajen načiu. V obliki izjave in skli-cujč se na brezvspešnost vseh naporov svojih, izročili so kavalirski svojo izjavo, sestavljeno slovenski, v roke deželnega glavarja. Gospod glavar je pa brez vsacega prevdarka odklonil in odvrnil lepo i stilizirano izjavo. Ne da bi zgubljal mnogo besed ! vrgel je izjavo od sebe, češ: ,Nou si accetta, 6 ' estesa in lingua straniera, in lingna sconosciuta*. Ste razumeli torej, zataj je vrgel izjavo od sebe ? j
Ma corpo di bacco t Gospod župan I Ali imate j tako slab spomin, ali Čepite vedno v svoji sobici i ali kaj ? .Liugua straniera, lingua sconoscinta I" ■ Čudno, obžalujem, niste-li bili nikoli na nliei v j Trstu ? Niste-li nikoli videli okolifianskih mlekaric, [ peric, prepodajalk ? Niste-li še nikoli videli našega \ delavca itd. ter čuli, kako ta govori ? Niste-li še , nikoli bili vsaj v bližnji okolici, ter čuli tam „tista i lingua straniera* ? Čudno I Ali ras ne poznate oko- * ličanskih razmer in potreb?
Kdor ne bi se smijal, dobi groš.
Da pa ne zaidem predaleč, povem le to, da i prav temu županu, oziroma dež. glavarju, ki se je tako laskavo izjavil o jeziku okoličanov, so ravno okoličanaki poslanci p«ma<ali do županskega oziroma glavarskega stola 11
E pasja noga I Čakajte no, tu mi pa zopet prihaja nekaj na misel t Hm, hm 1 Morda gospod župan, spomaivši se tega čina okoličanskih poslanca v, ni hotel le iz gole hvaležnosti vsprejeti njihove izjave, hotšreči: .Ljabčki" moji, ostanite pri meni, ne zapuščajte svojega očeta, ki vas ima tako rad la Vidite, vidite, raca na vodi 1 Najbrže je g. župan tako misli), in vi ga pa črtite po nedollnem. Najbrže ste se zmotili vi psslanoi, in vi, ki ste pri »Edinosti*. Sicer pa ne bi hotel trditi ravno, da nimate Vi prav I Morda se motim jaz, ker imeli ste prilike, da ste mogli bolje preštudirati gosp. župana oziroma dež. glavarja, nego jaz. Morda sodim jaz krivo. Ko mi pa dokažete, da imate Vi prav, tedaj jo pa potegnem z Vami in porečem, da smo res prepuščeni sami sebi, da nimamo ne poslanca v državnem zboru, ne župana v mestnem in ne glavarja v deželnem zboru, če se .spridimo" torej mi okoličani, naj se ne šteje tega nam v zlo. Saj tudi sodniki, ko sodijo malopridneže, vpošte« vajo v prvi vrsti njihovo vzgojo.
Če je oče zapustil svoje otroke, odvrnil svoje pazno oko od njih, če jim ne donala in pripravlja potrebne hrane in obleke, če jih še proklinja, za* sramuje iu podi iz hiie, taki otroci se lahko spridijo 1 In kdo drugi je kriv na tem, nego oče P
Kakor vladar za avoje državljane, kakor oče za svoje otroke, tako župan za svoje občinarje, tako dež. glavar za deželane. V vsaki vasici, vsaki soseski alt občini ima župan nalog, skrbeti po očetovsko za svoje. Od todi že naslov toče župan* t I Zavest o vsprejeti dolžnosti ga sili, da sirbi za one, ki so poverjeni njegovi skrbi.
Ker pa naš Beče župan" tako .skrbi* za nas, ker nas zaničuje v naših zastopnikih, ker nas noče razumeti, tem manje slušati naših prošenj, ker nam mesto kruha nudi kamen, ker bi nam I mesto pripoznanja hotel viti okolo glave le trnjero krono, ker nas noče poznati za svoje občinarje, tedaj nisem trdil krivo, ko sem rekel, da mi okoličani nimamo deželnega glavarja in nimamo župana. Nova doba je napočila za tržaške okoličane, in to v 19. veku probujenega človeštva in vsestranskega napredka.
Naj pa reče kdo, da ne napredujemo in d« nismo napredni in civilizirani, ko niti ne potrebi« jemo zastopnikov, niti župaaa, ko smo tako lepo prepuščeni sami sebi 11	Vrhmorsku
Polltlike vesti.
V TRSTU, da« 94 jknaraija 1898.
Občni zbor .Sloge" v Goriei. V zadnje« nalem izdanju smo poročali o izjavah in resolu« cijah, sprejetih enoglasno v prilog sprave med nami Slovenci. — Če so bile torej om-njnno resolucije in izjave sprejete enoglasno, d >kazano je, da vlada sedaj na Goriškem popolno spora tum-ljenje mid slovenskima strankama. Tako je tudi drngod na Primorskem. Drugače niti ne sme «iti ob sedanjih razmerah, ko vidimo, kako se usihajo med na* tretji, in sicer ukupni nasprotnik n«i, da bi netil prepir v U namen, da bi se okor^tU, užival is prišel do meči in veljave v teh naših pokrajinah. To moramo imeti vedno pred očrnil In to so imeli pred ečmi tudi rodoljubi na Goriškem, ki so si podali roko na ukupno delo.
Sedaj še nekq o zborovanju samem. Zborovanje je otvorit predsednik f. dr. Ant. Gregerči*. Vzrok, rekel je gosp. predsednik, d se je zborovanje zategnilo od jeseni do sedaj, je ta, da se Jo vršil lani vseslovenski shod v Ljubljani in ker m bile politične razmere vedno nejasne. Tudi 1.1889. se je zategnilo zborovanje, ali od takrat naprej se je narodno življenje in delovanje še le rastef-niio iu učvrstilo. Takrat se je sklenilo ustanoviti posojilnico in hranilnico, ki sedaj tako lepo napreduje. Kakor je torej občni zbor, ki je todi bil zakasnjen pred 15 leti, eživil narodno mišlienje m Goriškem, tako naj današnji zbor poživi in zdroli vse delavce na narodnem polju na Goriškem. Za vspešno delo je neobhodno potrebno, da vlada sloga v društvu in m^d rodoljubi na deželi! R*di mnogega dela, trebalo bode deliti delo in ustanoviti posebno odseke, n. pr za časnikarstvo, za zadrug«, za socijalna vprašanja itd. Ker odbor sam ne zamoro vsega, poiskati bode moral med udi izvedencev ia jih poklicati v odseke. Društvo „Sloga" je potrebno slasti za Gorico, ker nas goriški magistrat oviia in prezira, kjer le more.
Zadnji čas kaže, rekel je g. predsednik, da ponehuje medsebojni prepir, ki nas je razdvajal, in ker so padle vse zapreke medriobnemu tesnejšemu združenju, vas vahie, da se 5r. temneje oklenete društva, da si to opomore, razširi in se ra«-vije še bolj.
To puiočilo vzel )e zbor pohval io na znanje. Denarno poročilo je pročital blagajnik gosp. Kancler. Tudi to poročilo se je odobrilo in potrdile.
K točki „posamični nasveti* se je oglasil prvi g. predsednik sam ter je predlagal, naj se prijavljajo od sedaj naprej vsi oglasi, vabila in naznanila drnitva »Sloga* v obeh goriških listih, v .Soči" in „Primorskem Listu". Bilo je sprejeto.
Na to se je eglasil preč. g. Anton Bertok, župnik, in je prečital izjavo kouaorcija „Primorskega lista", katero smo omenili it zalnjč, in ki izreka posl. dru. Gregorčiču vse zaupanje. Zbor jo soglasno vsprejel ponudbo sa spravo, kar se jo pokazalo takoj na volitvi odbora. Predsednikom jo bil izvoljen jednoglasno g. dr. Anton Gregorčič V edbor pa (tudi jednoglasno): grof Alfred Co-ronini, dr. Aleksij Rojic, Blazij Grča, dr. Henrik Tum8, Valanein Kancler, Andrej Gabršček, Josip Maiera, dr. Alojzij Franko in Jauez Drmastj«.
Trdno stoječi na poznanem stališču svojem ozirom na vprašanje, kako bodi urejeno našo medsebojno razmerje, pozdravljamo rodoljubnim zadovoljstvom ta letošnji občni zbor bratskega nam društva goriškega. Bsg blagoslovi delo in ukrepa združenih rodoljubov v srečo in blagor naroda slovenskega na Primorskem. Le po tej poti morejo priti naši odnošaji do konsolidiranja.
Položaj na ČeSkem- Po dolgi živahni raspravi je deželni zbor češki odklonil predlog, da se predlog posl. Schlesingerja za odpravo jezikovnih naredeb izroči posebnemu odseku. B tem je sklenjeno zajedno, da bode o tem predlogu razpravljal oni odsek, ki bode razpravljal o predlogu posl. grofa Buquoy za uravnavo jezikovnega vprašanja na Češkem. Zahteva Nemcev se je odklonila 114 proti 57 glasom.
Zastopniki Čehov in konservativnega plemstva so posezali v razprave najvspešneje in so uaravnost
Uborso zavračali vse ljute sspade Nemce? ter Ha
to Te ti poslednji krivi, ako na Češkem ne more
priti do mira. V sijajnem govora jo dokazal prof. K a i s 1, da Nemci nimajo nikako pravice, da bi fmeli — sklice vaje ao*a svojo kulture — zahtevati kakih predptavic. M. princ Friderik 8ekwarsenberg je dokasoval to isto in je iijavil ob zakljnčku svojega sijajnega govora, da konservativno plemstvo je zato na strani naroda češkegs, kw je tn — pravica. Od teg i stališča se up da jile-Hit vo dnakniti od nikakva napadi. Pravim.i stvar moia zrsagiti. Natod češki je prebil že hujših časov in je vsikdar isišel kakor zmagovalec iz'ooja. Posl. dr. Kramar je dokazal, da oventuvalua zmaga sedanjih nemških politikov bi tnačila pogubo Avstrije. Avstrija ne sme biti nem-ika, ne sme biti slovanska, ampak pravična mora liti vsem.
Velika bitka v deželnem zborn Češkem radi Jezikovnih naredeb oziroma uravnave jezikovnega vprašanja je torej izvojevana in se je završila popolnim porazom Nemcev.
Napad Nemcev so torej odbili uprav briljantno f dreveni Čehi in veleposestniki, toda v stvari «a*i, i naporih za spravo, smo tam, kjer smo bili po-fred. Morda še na slabšem smo, kajti je mogoče, da Nemci že te dni ostavijo deželni zbor.
O kakem de fini ti vnem sklepu v tem zmislu sicer nimamo še nikake vesti, ali kakor stojć stvari V nemškem taboru, kjer je vpliv Wolfjv vsemožen, jo skoro gotovo, da Nemci store kakov skrajen korak. Z vprašanjem, kaj store Nemoi ? je v naravni avesi vprašanje: kaj stori sedaj vlada f I V tem pogledu javljajo .Politiki" s Dunaja, da bar. Gantsch prijavi svojo novo naredbo — predno izide ista — zaupnikom obeh strank. Stališče vladino da je tako: nikogar naj ne boli 1 Seveda bi se lahko reklo: obadva be bolelo. Sicer pa da je vla n odločena, urediti odnoiaje in se ne dati motiti od dobre ali zle volje strank. Vederemo.
Svoboda na Madjarakem. Služniki na fteleznici v Sibinju so dobili nalog, da morajo po-■adjariti svoja imena, sicer izgsbe službo ali pa bedo morali iti v pokoj. Vsakemu posamičniku so le pročitali madjarsko ime, katero bode moral nositi odslej. — To je pač nasilje najgrše vrste, kar pa vendar ne zadržuje .vitežcih' Madjarov, da ne bi govorilj o svobodi na Madjarskea, ka-keršnji baje ni para na vsem božjem svetu. ; g
Guvernerjem na Kreti bode meada ime* novan knez Jurij, prestolonaslednik Grški. Tako 4a so de do^uvuule vse evropske vlasti. Najdalje da se je upirala Nemčija; posredovanju carja Nikolaja pa se j« posrečilo, odjaviti tudi to zapreko. Sedaj trena pridobiti le ie sultana za ta načrt.
Raz 11 d ne vesti*
Le tako naprej! Ni dolgo temo, kar smo objavili vprašanje na slav. o. kr. finančno vodstvo, sakaj da objavlja vse svoje oglase le v nemškem in lašLem jeziku, aa kar nismo in gotovo tudi ne dobimo nikakega odgovora. Pardon I Prijatelj nam pile: Odgovor na Vaše Vprašanje slav. fin. vodstvu najdete v ,0»servatore Tjiestino* od dne 22. t m, kjer je razpisanih več dražeb za prodajo
tobaka le v--laškem jeziku 1 Najdete i neko
»Concura- Aussohreibung", to pa samo v — nemškem jeziku 1
Ni-li to dovolj jasen četudi indirekten odgovor na Vaše vprašanje ? ? Zakaj pa ste tako zvedavi ? I Jaz pa ponovim: Le tako naprej I In dostavljam tudi: k»k > dolgo — še ? 11
Naznanilo. Tuuradnim naznanilom od 20. decembra 1897 štev. 2424—PrM bival je dolečen rok za vlogo napovedi v odmero oseone dohodnine, plačarioe od viših službenih prejemkov in prihodnine sa leto 1898 do 31. januvarja 1898.
Ta rok podaljšalo je vis. c. kr. fiuančno mi-nistersivo glasom odpisa od dne 12. januvarja t. 1. št. 1636 do 15. iebruvarja 1898.
C. kr. fiuančuo ravnateljstvo.
Trst, dne 22. januvarja 1898.
Dr. Maksimiljan Schusterpl. Bonnott c. kr. dvorni avotnik in fin. ravnatelj.
Flasco! Najsijajneji fiasoo so doživeli minole nedelje gg. sklice,utelji shoda radi raziirjenja volilne pravice, označenega že v zadnjem izdanju naiega lista. Pod pretvezo lazširjeuja volilne pravice bi hoteli ti gospodje uvesti uajueLiberalneji
volilni red. Shod se jo imel vršiti v gledališču .FeniceV Vse ]e bile lepo prirejeno in proračun-jeno, ali prišlo je drugtče, nego so se glaaili računi. Čim se je prikazal snani .prijatelj" de-laleev Raacovich, zagromelo je, da so je vse treslo po natlačenem gledališču: Fora, Abasso 1 To demonstracije so se ponavljale vodne in vedno, sosebno pa tedaj, ko je socijalist Ucekar, ob velikem navdušenju, hotel vsprejeti predsedništvo. Slednjič je bil vnič tolik, da je zastopnik vlade razpustil shod, ne da bi se bila niti pričela raz-prava. Med vrižčem je bilo tudi dejanskih sporov po gledališču, sina Rascovichevega so pahnili iz dvorane. Liberalci a la Veaezian pa naj se le bahajo naprej, da so ljubljenci naroda !
Zopet: kdo ftftuve? Miaole nedeljo epoludne je šla okoličanka Ferluga Ivana, stanujoča v ulici Piccardi št. 4 III, po ulici Cordaiuoli. Nosila je mal košek pod roko. Bržkone je nesla obed kateremu svojcev. Za njo so šli trije lahonski šarlatani v gospodski obleži. Eden istih se je približal revni in bolni okoličanki ter jej pripeljal močan udarce v levo uho l Žena je jokala a šarUtan avite civiltA in njega drugovi so se — smejali, preklinjajoči vrhu tega ubogo revo se: Maledetta razza (prekleti slovenski zarod.) Omenim naj, da Opisani faloti niso bili tržaški lahoai, nego tujci, skoraj gotovo iz Italije 11 Da se jim je tako sponeslo, zahvalijo naj božje previdnost, ki je vzdržala mene, da jim nisem dal okusiti, kaj da je maledetta razza. Opominjam pa italijansko časopisje, naj ne hujska, ampak naj pouči svoje izzivalce, da naj pazijo, ker mera je le prepolna.
BrejsM.
Tržaški italijanski dijaki Zoli. To že ni mogoče drugače, nego da tržaški Italijani posnemajo Italijane iz kraljestva. Iz Italije so namreč doposlali Zoli veliko telegramov in čestitk, ker se je bil ta francoski pisatelj potegiil za žida Dreyfusa. Sedaj niso mogli drugače tudi naši Italijani, nego da se tudi oni storili tako. Mar res misijo — žabe, da bodo imponirale s tem Francozom. K večjemu je to izraz pokorščine do iidov in pa vezij, ki spajajo njihova srca z bratci onkraj lužo.
V spomin. Minoli petek je umrl nagle smrti Baje Andrej. Veličasten pogreb se je vršil mioolo nedeljo iz hiše žalosti v cerkev pri Sv. Ivanu. Kako priljubljen je bil pokojnik, videlo se je na mnogobrojnom sprevodu.
Prostorns cerkev bila je uprav natlačena žalujočih. Po običajnih molitvah zapeli so domači svetoivanski pevci „Blagor mu, ki se spočije", kar je ganilo vseb. Pokojnik ni bil nikak vodja, a i agitator uaredue stvari, a bil je nas z dušo in srcem. Zato pa, dragi Andrej, počivaj v miru, vječnaja ti pamjatl Mi ti ohranimo blag spomin.
Prijatelj.
Vsbilo na veliki ples, katerega prirede slovenski trgovski pomočniki jestvin v Trstu v nedeljo dne 6. febrivarja 1898. v rednfcni dvorani gledališča .Politeama Rossetti" (uhod ulica Chiozza). Pričetek ob 9. uri zvečer ter traja do 4. ure zju-traj. K plesu bede sviral vojaški orkester pešp. Štev. 97. Ples bode vodil plesovodja gosp. Ivan U m e k, dvorana bode odičena posebno krasno in dnevno razsvetljena. Ustopnina za gospode 1 gld. z dvema damama. (Priti je v plesni opravi. Vatovec Anton, Škrlj Hanibal, Žgur Fabijau, Luin Josip, Millonig Ivan, Popatnik Franjo, Škodnik Josip, Tomažič Ivan, Lampe Anton, Š. A.. Pater-host Ivanf, DefcleVa Matija, Gergol Ivan, Beck Er-nest. Ogrišek Ivan, N. N., Lenasi Filip, M. K, Lavrenčič Ivan, Sirca Andrej
Opomnja. Ker je čisti dohodek namenjen v blag namen, se bodo predplačila hvaležno sprejemala.
Služabniki c. kr. državne ieležnlce v Trstu
vabijo na plesni venček, ki bode v torek dne 1. febrtffcfja ftf&8. Vlćfeo odtčeni dVofeni g. Mally-ja v ulici Toiflifte štev. 16 I. rtadstr. Ustopnina sa goloto 1 krono, za dame 30 nvč. Pričetek plesa ob 9. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen u^ovath in del j časa Volknim sfužabhikom, se preplašil >m ue stavijo meje. — K obilni udeležbi uljudno vabi	Veselični odsek.
Križem domovine. Na občinskih volitvah v Št. Petru v Savinjski dolini na Štajerskem so zmagali Slovenci. Do sedaj je bila ta občina v nemfiurskih rokah.
Na okrožnem sodiftču v Mariboru napravil se je nemško slovenski napis. Bolj po redko, nege zvezde repatice, se prikazujejo slovenski napisi na e. kr. uradih. Vlada premišlja o vsakem takem aiučajs, kakor bi se šlo sa kako novo okupacije.
Ustanovila se jo v Selški dolini ns Kranjskem .Gospodarska zadruga". Glavna skrb jej bode da se izpopolni domača sodarska obrt in da se pospeši gospodarski napredek.
.Slovenija*, akademično društvo na Dunaju, priredi 17 februvarja t. 1. koncert in ple* v Re-nacherjevi dvorani. Na koncertu bodo sodelsvali iz prijaznosti tudi k lnservat .ristiuja gospica R-^nć Radinova, gospod Karol Jeraj in .Slovansko pevsko društvo" pod vodstvom gosp. Hubada.
Sejmi na Primorskem od 84. d« 28. t. m.
V	Sežani 24.; v Divači 26. j v Gorici 27.
Poekue samomore. Natalija udova Benvenuti, bivajoča v ulici Coroneo it. 14, zapazila je v soboto, da je prišlo nakrat slabo njeni 22letni hčeri Emi. Po dolgem izpraševanju in prošenja je povedala še-le hči, da je izpila precej opijuma, ker da se je že naveličala živeti. Ni ostale druzega, nego da jo je dala mati takoj sprovesti v bol« nišnico. kjer je potem ostala. Sedaj je že is ven nevarnosti.
Glavni eb6ni zbor .Kmetijske in vrtnarske podružnice v Lonjerju".
Pres izvolitvijo odbora je načrtal gospod dr. Pretner v jako poočljivem govoru, nalogo in dolžnost, kakoršno ima odbor kmetijskega društva za razvoj istega in korist drnžbiuih članov. Kar je želodec v človeškem telesu, ki dela za vse treplo, to je odbor v kmetijskih družbah. Odbor skrbi za vsako najmanjšo potrebo članov, pri odboru ličejo člani svita, pomoči in podpore v družbinih stvareh in na odboru je ležeče, ako družba vspeva ali propada. Zato morajo biti odborniki kakega društva takorekoč cvet družbinega rasumništva, odbor mora imeti najboljše izkušnje v rečeh, sa katere se je zasnovalo kako društvo. Tako v kmetijstvo. Kako plodonosno se razvija kmetijstvo v krajih, kjer je odbor kmetijskih drnštev razumen, izkuien in blag gospodari Go« spod govornik je stavil v izgled delovanje kme< tijske družbe na Gorenjskom, kjer je kmetijstvo najlepše razvito skoro v vsej Avstriji. Ondi so vsi kmetje členi kmetijskih podružnic in iskreno In plodonosno delovanje dobrih odborov se kažo v tem, da imajo posamezne podružnice cele družbine naprave kmetijstva, katerih se poslužujejo vsi členi: poljedelska in gospodarska orodja, stroje, da, ce<6 svoj* družbine sušilnice za sadje imajo in vendar jih vse to ne stane le enega novčića, rasan da plačujejo redno svojo filenarino.
Za VBe take stvari pa mora skrbeti odbor, na katerem leži odgovornost za blagor kmetijstva
V	področju podružnice.
Za g. dr. Protnerjem je govoril g. župnik Franjo Kosec s Katinare o zavarovanju goveje živine. Besede gospoda župnika so bile seme, ki je pognalo kal že takoj na zboru, kajti navzoči *o se živo odzivali njegovim izvajanjem.
Iz njegovega govora je bilo razvideti takoj, kako živa, da, kako nujna potreba je taka ss-varovaln ca za vso tržaško okolico skupaj, a še posebej za vsaki posamični okraj mestne okolice. Saj je poleg vinogradstva živinoreja steber našegs okoličana. Na tem stebru sloni velik del blagostanja okoličanskega kmetovalca, ker je mlekarstvo oni Življenski pogoj, iz katerega izvira moč okoličanskega gospodarstva, v kolikor se isto ne peča tudi vinogradatvom. Gorje pa, ako bi se porušil ta steber!
Porušilo bi se ž njim še ono malo blagostanja, kar ga ima uaš okoličanski kmet. Zato so niti ne da še izračunati, kolike važnosti bi bile take zavarovalnice za našega kmeta. A stvar je nnjna, ne sme se odlašati predolgo, ker nesreča tudi ne odlaša, marveč gre svoje pot dalje. Koliko kmetov, katerim je poginila žival, bi Že lahko dobivale pomoč, ako bi se že danes nahajala taka zavarovalnica za tržaško okolico 1
Ženini in cenjene družine,
ki rabijo trdno pohiitvo in tapecarije, naj ne zamudno obiskati zalogo
VUjjelma Dalla Torre
t ulici Cordainoli
(blizo trg« 8. Giovanni), kjer najdejo dobiček na vsem.
Via Cordaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREČO Via Cordaiooii L
Tako pa ie vedno dakaao ia čakamo, loveča pa aadaljaje svoje delo! Zatorej je polagal govornik kmetovalcem na are«, oaj ne odnehajo, dokler da dobodo zavarovalnice; dolžnosti, kstere
jim bode izpolnjevati nasproti zadrugi, bodo le ■einatne nasproti koristim, kakorinjih jim bode donaftala zavarovalnica. Centralna kmetijska ia vrtnarska družba v Trsta pa prevdari aajno, ia tehtno vso stvar in stopi na dan z uvrienim delom, saj jej bode iz srca hvaležna zanje vsa okoliea idaj in tudi ie v pozne čase.
Tem vrlim besedam gospoda župnika je pritrdil gospod predsednik, poslanec Ivan Gorinp, in je dejal, da se osrednji odbor prizadeva neumorno, da se vreaniii ta prekoristna ideja prej ko prej, vendar je treba biti previdnimi o snovanju tacih zadrah že iz tega ozira, ker stvar, ako za* snovana, mora tudi imeti svojo življenjsko moč in glavni pogoj trajnemu obstanka. Zagotavlja navzoče da se zavarovalnica goveje živine v tržaški okolici zasnuje prav gotovo, sicer bi se ne govorilo o tem, ker naša družba noče, da se peča ie z lepimi načrti, a da faktično ne izvaja tt'Cesar. Pričeto delo pa mora tudi živeti in živeti zdravo in veselo v trajni blagoslov našega okoličana kmetovalca.
Za tem se je zbor zaključil in vsi smo se razšli v živem prepričanja, da je ta zbor zasejal seme lepe koristi za lonjerske in bližnje kmetovalce. Odbor podruiuiee v Lonjerju se je izvolil sledeče: predsednikom g. Martin Pečar. Odborniki: gg. iupnik Franjo Kosec, Andrej Čok, gostilničar, Čok Miha .starešina" in Štefan Glavina, vsi posestniki ▼ Lonjerjn.
Loterijske itevflke izžebane dne 22. t. m.: Dunaj	54, 42, 64, 38, 25.
Gradec	11, 33, 74, 7, 16.
Innsbruk	80, 68, 22, 40, 10.
Koledar do konca tega meseca. Torek, 25. Spreobrnitev sv. Pavi«. — Sreda 26. Polikarp £k., PavU udova. — Četrtek, 27. Ivan Zlatoust, cerkv. učen. — Petek, 28. Julijan škof, Marjeta devica — Sobota, 29. Franc. Salezij i kot —-ffedelj*, 30 Ivau a. (3. po raz^l. Gosp.) — Ponedeljek, 31. Peter Nul. spozn. Marcela. — Prvi krajec dne 29. ob 3. uri 38 »in. pop. Dan varaste do konec tega meseca za 1. uro 1 min.
Sedemnajsti letnik .Ljublj. Zvona'.
(Zvršatek.)
Sedemnajsti letnik .Zvonov" prinesel je tudi dokaj poučnih stvari j. Takoj v začetnih številkah objavil je VI. Foer«ter: .Dekadenca, nova literarna smer". Spis je jako zanimiv — teorija z sgledi — in je zlasti pri naa koristen. Ker Slovenci še do dandanes nimamo dekadenčne smeri V pesništvu, ker smo pa že dobili rejalizem in naturalizem, naj se inteligentno občinstvo seznani vsaj z bistvom modernega pesništva v tujini, če ie ne more čitati domačih plodov te struje. Kaj enacega naj bi „Zvonu podal še večkrat.
List dičita dalje dr. Murkov: „Početek ruskega romana", delo, pripoznano i v inozemstvu, je temeljita in izborna študija, ter dolgi, zgodovinski životopis .Ivana barona Trenka", ki je ob vsej svoji obsežnosti vendar zanimivo čtivo. Spisal je zadnje dele marljivi zgodovinar Steklasa. Zgodovinske spise take velikosti pa naj bi Hredništvo priobčevalo le tedaj, ko ne bi imelo kračjih znanstvenih ali leposlovnih del na razpolago.
J. C. Oblak je opisal idrijski rudnik. Pisatelj si je izbral snov, ki je ob delati a že često in česu. Fr. Vidic pudal je Oblaka ^Uma iz Makedonije. Marsikoga je zanimalo čitati, kar je zelo nadarjeni filolog dopisoval velicemu učitelju svojemn.
V. Holzov spis: „Umetniško potovanje po Italiji" je zanimiv tudi za manj izobralene čitatelje. Luka Piutar podal je kratio studijo: „Nad-pevanka*.
Znamenita je dr. Zbašniknv* studija slov. dramatike. Kornt imeli bodo i i*r*lei i občinstvo, ■ajveč pa ugled slov. gledališča.
Sestavek ,Plagijatovstvou je spretno pisan In deloma upravičen.
Pesništvo v vezani besedi zastopa v prvi fretl Anton Aškare. Senzacijo so obudile pesni ;Za služboj« j a „Delavčeva penen o premog« ■ — del prave moderne poezije. Pričel je Aškerc tudi daljši cilrhn .tavliha na jutrovein" tako mtf.no in
umetniško dovrleao v setiriški obliki, kakor sna pri nas edt« o«. Krasna je .Ah as ver pod križem*. Aškerc je dika ia poios .Zvonov*.
Kolo mlajših peesikov krije nekaj prav lepih talentov. Med najnadarjenejšimi je (Zor, Zvoneslav, Mihajlo v). Ta lirika Je svežs i« v resnici krasna. Aleksij Nikolajev je ie nekaj starejši .Zvonov* sotrudnik. Aleksandrov aima sicer tako velieega prirejenega dar« — pa se Že še razvije. L«šča-novo: .Iz vsakdanjosti" je lepo epično delo, ki pa proti koneu ni na isti višini kaknr v »ačetku. Lančan je — kakor se m« je že pripoznalo — ■ed mlajšimi pesniki najnadarjenejši epik.
Pogrešali smo v mineiem letu jako nadarjenega pesnika in večletnega „Zvonoveja" sotrud-nika Trošana Saveljevega-Cankarja. Starejših je še priznani pesnik Resman.
Želeti je, da bi bilo v vsaki številki „Zvona" vsaj po dva lista pesnij — saj jik ima uredništvo toliko in tako lepih — če nima proze ter mora, kakor se je pokazalo v I. štev. letošnjega tečaja, priobčevati prozajiške spake. Hrvatski .Vienac" je tednik, pa prinaia po 4 strani pesnij; zakaj bi jih .Zvon" kakor mesečnik ne ?
Glede listka — bil js bogat, ker so tudi sotrudniki izvežbani znanstveniki — pripomniti bi bilo, naj bodo kritike domačih proizvodov temeljiteje. Lani so bile, zlasti pesniške kritike, prave fiablonske zvare. Tema delu listka posvetiti je vsaj toliko pozornosti kakor ostalemu.
Čtivaželjaim naročnikom bi ustregel urednik — zlasti, če mo primankuje prostora za pesmi — s tem, da bi navrgel včasih kake pol pole priloge in bi tako ostal zvest svoji obljubi. Lsoi je bilo v vsem letnikn le četrt pele namečka.
Da bi mogel glede na materijalno stran ostati zvest dani besedi, razjaanujemo si z ozirem na druge, celo slovenske ilusdovane liste, ki so pa obliki večji in iihajajo v istem obsegu.
Sicer pa je že skrajni Čas, da se .Zvon" vsaj nekoliko poveča — s tem ne bi zgabil naročnikov, pač bi si pridobil novih.
Gledati pa je, da ostane „Lj. Zvon* glasilo „moderne* slovenske ter da se v tem oziru še popolni v obeh delih: v prozajiške« in pesniškem. Ne hodimo rakovo poti
Najnovejše vesti.
Pariz 23. Povodom današnjih demonstracij proti onim, ki delajo za Žida Dreifusa, izdale so se stroge naredbe. — Današnji shod, ki je pro-testov*) prori napadom na	i* b'l viharen.
Zvečer i« kričala množica: Doli z Židi!
Alflier 23. Tu so bile velikanske demonstracije proti Zidom. Množice so plenile in razdevale židovske prodajalnice. Vojaštvo je puseglo v»es. Mnogo oseb je ranjenih, jedoa pa ubita. Vsled tega ubojstva je zavladalo strašno razburjenje. Glavne ulice so zaseli vojaki. Potem je bila ubita ie jedna druga osebg. Ko so množice doznale o tem drugem slučaju, bile so iz sebe in so kričale: Smrt Zidom 11 Antisemitje so res prisegli maščevanje. Množice 80 neprestano aklamirale vojake, a zasramovale Zide
Tr^ovlnak« bMOjavk« laa viatl.
«4X1« HAoifo* iujoten 9 29 9 31 Piouioa %m ; ■pomlad 1H98 11.66 do 11.88 Ove« za spotnlad 6 32—«.33 K**a Bpomlad8.no. 8 52 Koruza •>■ maj-jnni 18»7. 5.19 ft.2o '
Pšenica nova od 78 kil. f. 12 90-13__od 7> k lo t
1306 1310 ou 80 kil f. 13.15—13 20, od Hi. ki!, f. 18.30 ' 13-36, Oti 89 VU. f.jr. —.— —.—. l'/iWr 6.50 9 60 i proso 6*15. 6 4»
Pšenioa: ponudbe in povpraševanje jako slabe. — Prodaja 10000 m. st. Vreme : lepo.
Bavra. Kava H.utof £*«»•> »<•"•«>/» dec. 86.76 april 87.25
tJ.'-iihiara. ».ontoi (")•> ."^rup;- •» mesec marc 80.26 1 maj 30.60 ia septamber 31,— ca december 81.60. ,
Đi9«t^|ake horin34. jsuiuviirj« i«''.a
Državni dolg
n * Avstrijca renta
l£r«ditjjo ak«i;> Loadou 10 uri. Napote«*- . , 30 mar'.
100 it*: . •»■•
papirju »'obra
slan
ItrHUf
dauei 102.46 102.86 121 85 102 90 365 26 120 — W.53 11.76 45.45
včeraj 102.46 102.45 121 90 102 75 855.96 120-9.63 11.76 45.45
J Hotel Volploh J
j,pri črnem orlu' (Aquilanera)j
v
A
Via 8. Spirldlone^Cerso* Via 8. Nieol*, 2
V	najbolj v središču	V * popolnoma m novo opravkom. A
JKOPEUI, VOZ K VSEM VLAKOM. X
V	v pritličju .Restavracija Pilaen" v
A	od F. V o I p i cha.	A
L>4><>4><><><><><><><><><4
Josipa latienik & Karola Aite ViaS.Cattera®	Catterina St 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok me jamči.
Popravijenja v tej stroki izvrSujejo se točno in natanjino. Prodaja pripadkov. ~ Lastna peč za nikiliranje.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krnjačnica
FRANA JIRAS
ulita Caaenma M. 9 priporoča se za napravo uniform in civilnih oblek. Poatvoiba poltena. Zaloga vseh vrat ia uniformo po originalnih tovarniških cenah.
PRSNI PRAH (prah zaizvošeke)
fn« kailjnj).
najbolje aredatvo proti kašlja, hripavnoti, Eanliženj«,
nahodu in drugim kataričnim afekcijam. Skatljica z navodilom po 30 nvA. Dobiva ae jedino
v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
obHnska palača, Int. Zunanja naročbe izvršujejo se obratno pošto.
^»ZALOGA POHIŠTVA M OGLEDAL
<3» Rafaela 11 al i a «£>
<3>	Via Malcanton it. I.	<£>
<3> Zaloga pokikva aa jedilnice, spalnice in <3> »prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in ^seleznih blaganj, po cenah, da se ni bat ^	konkurence.	^
fi* AAAAAaaAAAAaAa - n
v? z> v z> v v z- \? z? s,- • ■ -1
Zaloga pohištva
tvrdke Al e s san dr o Levi Minuti Trat. Via Rlborgo, 21 in Plazza Vooohla št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega Izdelka. Bogato gkladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovau ccnik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Via 8. Lazzaro M. 4.
Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ fino „ 36 „
belo sladko „ 40
Kakor tudi najfinejša vina.
Prosto na dom od 5 iit. naprej Peter Benuasi iz Visa.
r>	n
desertna
ZELEZNIŠKl VOZNI RED.
(Jušna ieleznio« (Postaja juiu« železnice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. braovlak na Dunaj, zveza z Reko, 8.8K „ brzo vlak v Nahrežino, Benetke, Rim. 9.— . omnibns v Nabrežino, Videm, Benetke in Vorono. 9.56 „ poštni vlnk na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom 12.50 pupol. oninibuš t Eurmiti. 4.40 „ oninibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6,25 n postni vlak na Dunaj, zveza z hfko. 8.05 „ Drzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko 8-05 „ brsovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rii^.
10.—	„ mešani vlak do Miirzzutichlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 9.— „ v Gorico, Koriuin, Corvinjan. 4.25 „ v Nabrešino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredaj ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuscblaga, Beljaka, itd. 7.80 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.36 „ brzovlak iz Kermina, 9.25 n brzovlak s Dtiuaja. 10.95 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.87 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.-'O	R omnibuu iz Uinia, Benetk, Nabrožinc. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja.
7.45 „ omnibus iz Verone, Komina, Nabrežine. 8.30 B brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabre žine 8.5Ss brzovlak z Danaja zveia z Reko.
Lastnik konsorcij liata .Edlaoet*. Tidavat«di in ed««7oro> utedu^ Kr«« Gadnik. — Tiskarna Dolftaa v Trato.